Pridelava lešnikov
Dragica Heric
Kmečki glas

Petek, 9. oktober 2015 ob 13:28

Odpri galerijo

Pridelava lešnikov je dodaten vir zaslužka na marsikateri slovenski domačiji ali širitev ponudbe za kmetije, ki svoj dohodek ustvarjajo s prodajo raznovrstnih pridelkov na domu.

Lešnikov nasad kmetije Košec iz Ločice ob Savinji pri Polzeli je bil zasajen 1983 z namenom pridelave lešnikov za podjetje Žito Gorenjka. Danes imajo širok krog kupcev, ki cenijo kvaliteto slovenskih lešnikov.

Sveže lešnike šolam in vrtcem pa prodajajo Krajnčičevi iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici, ki so pred sedmimi leti lešnike zasadili na petih hektarjih. Drevesa prehajajo v polno rodnost, zato je lešnikov vsako leto več in na kmetiji že razmišljajo o dodani vrednosti lešnikov v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

 

Več o pridelavi lešnikov v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 3. Dec 2019 at 13:15

458 ogledov

Večino domačega kakija in kivija že prodanega
Med zadnjimi jesenskimi sadeži, ki jih obirajo slovenski sadjarji, so kakiji in kiviji. Slednjega je pri nas le za vzorec, saj je le nekaj pridelovalcev, ki ga sploh trži, medtem ko je kakija nekaj več in ga nekaj pride tudi do veletrgovcev. Večina obojega dozoreva v skladiščih ali pa je že prodano. Kivi se je v Sloveniji nekoliko razširil predvsem na Primorskem, čeprav ga v vrtovih najdemo povsod po Sloveniji. Intenzivnih nasadov je v Sloveniji manj kot 20 hektarjev, povečini na Vipavskem in v Brdih, kar pridelovalci prodajo na domu, zato je na trgovskih policah v glavnem kivi iz uvoza.Tudi kaki se v glavnem prideluje na Primorskem, v zadnjih dveh desetletjih se je razširil tudi na Dolenjsko, Štajersko in v Belo krajino. Od leta 2000 se je pridelava z obnovami in širitvami ter tudi promocijo, ki se je začela s praznikom kakija v Strunjanu, povečala kar za šestkrat. Danes naj bi bilo intenzivnih nasadov kakija okrog 120 hektarjev.  Več preberite v Kmečkem glasu (4.12.2019)

Tue, 26. Nov 2019 at 09:05

607 ogledov

Siljen radič bo zrasel v temi
Nekoč so radič silili povsod po Sloveniji, danes le še na Primorskem in v okolici Ljubljane. Za siljenje so najprimernejše sorte treviški in radič verona, pa tudi bianco di milano in castel franco, ki ga za zimo treba saditi že poleti. Konec oktobra ali novembra se glavice odkopljejo s koreninami vred, jih očistijo in pustijo samo notranji srček ter sadijo v zaboje ali vedra, napolnjena z mivko, prstjo ali žagovino, ki jih postavijo na temno in temperaturo od 10 do 18 ali celo več stopinj Celzija. V nekaj tednih zraste sočna, hrustljava glavica radiča. Več preberite v Kmečkem glasu (27. 11. 2019)

Fri, 22. Nov 2019 at 15:33

513 ogledov

Žitna konferenca 2019
Ne le vreme, tudi delovanje deležnikov v žitni verigi, je botrovalo temu, da je letina žita bila letos nadpovprečna, tako po kakovosti kot tudi obsegu pridelka. Prav tako pa so se udeleleženci letošnje Žitne konference na GZS strinjali, da žitno verigo čaka vrsta novih izzivov. Več o tem preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa (27.11.2019)

Fri, 22. Nov 2019 at 15:16

495 ogledov

Jesensko-zimska zelenjava na Primorskem
Od pomladi do jeseni je bilo na Primorskem dežja bodisi preveč bodisi premalo. Po izpadih pomladnih in poletnih pridelkov so pridelovalci zelenjave upali na boljši pridelek v jeseni in pozimi. Zaradi slabega vremena, predvsem nenehnih padavin, brezvetrja in visokih temperatur pa imajo pridelovalci v zadnjih tednih vedno več težav. Več v prihodnji številki Kmečkega glasa (27. 11. 2019)

Tue, 19. Nov 2019 at 14:11

570 ogledov

Vse se začne pri najmlajših
V marsikateri šoli so se na dan slovenske hrane posvetili različnim vsebinam, ki so povezane s kmetijstvom in lokalno hrano, številne so obiskali čebelarji in drugi pridelovalci in predelovalci živil, na nekaterih šolah pa so le pojedli slovenski tradicionalni zajtrk in nadaljevali s poukom. Več preberite v Kmečkem glasu (20. 11. 2019)

Tue, 19. Nov 2019 at 11:45

619 ogledov

Sadjarska kmetija Pr'Jernejc v Hrašah pri Lescah
Anže Legat se spomni svojega otroštva, ki ga je preživel s starši na Bledu in v Hrašah pri Lescah, kamor so zahajali ob vikendih in počitnicah ter pomagali babici in dedku na takrat še živinorejski kmetiji. Dedek je bil predan kmetijstvu in takšen je njegov vnuk Anže Legat, ki uspešno vodi in razvija danes sadjarsko kmetijo Pr’ Jernejc. Več preberite v Kmečkem glasu (20.november 2019)

Zadnji komentarji

Zim Zelen

2019-03-27 05:01:15


Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

Branko GaberAlen  OsenjakRevija  o konjihMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarVlasta KunejDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Pridelava lešnikov