Dejan Osredkar je pred štirimi leti prevzel kmetijo starega očeta Antona Slovša, ki se je v zadnjih letih ukvarjal s konjerejo, v hlevih pa imel pred tem krave. Mladi prevzemnik je na kmetijo, ki jo domačini poznajo kot Mala vas v Butajnovi nad Horjulom, na pašnike ponovno pripeljal govedo. Začel je z dvema kravama dojiljama, danes jih ima pet in še enkrat toliko mladih živali, nekaj na pšanikih, pitanci v hlevu. Hkrati je za namen kosilnice na paši še drobnica in sicer približno 20 koz, ki gospodarja poznajo že od daleč in z veseljem pridejo do njega, še zlasti, če ima za njih kakšen posladek oziroma kruh. Več preberite v Kmečkem glasu.

Marko Gradišar je pred desetimi leti prevzel očetovo majhno kmetijo, ki je imela v lasti tri hektarje travnikov in njiv, dober hektar gozda, v hlevih pa je bilo do 15 glav živine. Skupaj z najetimi površinami so obdelovali 10 hektarjev površin, danes pa več kot 30 hektarjev njiv in travnikov in v treh hlevih je okrog 70 govejih pitancev. Teleta Marko kupuje izključno od slovenskih rejcih, večino od lokalnih, mlade bike pa proda preko KZ Podpeč slovenskim klavnicam. Več preberite v Kmečkem glasu.

Dejan Osredkar je pred štirimi leti prevzel kmetijo starega očeta, ki se je v zadnjih letih ukvarjal s konjerejo, v hlevu pa imel tudi kakšno glavo govedi. Mladi prevzemnik je začel z rejo krav dojilj in drobnice. V hlevih in na pašnikih je od 10 do 15 govedi in 20 do 25 koz. Kmetija je v zadnjih 20 letih bolj stagnirala, Dejan pa jo je v teh letih ne le začel oživljati, pač pa tudi precej posodobljati in razvijati.  Več preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave je tokratni občni zbor s strokovnim posvetom pripravilo na Primorskem. V prvem delu srečanja so si ogledali razvojni center kmetijskega centra slovenske Istre Purissimo in govorili o varstvu zelenjadnic, v drugem delu so pregledali delo minulega leta in sprejeli program za letošnje leto, ki bo po dveh desetletjih delovanja združenja prelomno in odločilno kako naprej. Več preberite v Kmečkem glasu.

Solata je v prehrani Slovencev že do nekdaj ena pomembnih vrtnin. Od pozne pomladi do pozne jeseni jo najdemo na večini slovenskih vrtov, nepogrešljive pa so različne solate tudi pri tržnih pridelovalcih. Spomladansko solato imajo predvsem pridelovalci na Dolenjskem. Vrhunec rezanja spomladanske solate je v teh dneh, cena solate pa je že pred tem zaradi pritiska solate iz uvoza začela vsak dan padati. Običajno okrog prvega aprila še ni velikih količin italijanske solate in domača se je prodajala po bistveno višji ceni kot letos, ko imajo tudi italijanski pridelovalci dobro letino in solate je veliko, cena pa vsak dan nižja. Več preberite v Kmečkem glasu

Na takšnih odcednih tleh kot je Ptujsko polje uspeva tudi ptujski česen. Na kmetiji Leben se s pridelavo česna, tudi semenskega, ukvarjajo že deset let. Z odbiro najboljšega semena in vsakoletno odbiro le tisoč najboljših klonov želijo pridelati kakovostno seme, iz katerega zrase kakovosten pridelek. Ker podrobnih navodil za pridelavo česna ni, se učijo sami na lastnem poskusnem polju ter na lastnih izkušnjah ugotavljajo kdaj, s čim in koliko gnojiti ali kdaj in koliko namakati. Več preberite v prilogi o zelenjadarstvu.