Kot smo že poročali, se je sredi novembra sestal odbor zelenjavne verige na svoji izredni seji na temo viškov nekatere zelenjave na trgu. Trgovci, ki so partnerji zelenjavne verige, so se odločili, da bodo pridelovalcem pomagali tako, da bodo v skladu z možnostmi prodaje prednostno kupili zelenjavo slovenskega porekla. Več preberite v Kmečkem glasu

Minuli petek je več kot 260.000 otrok in učencev v vrtcih in šolah zajtrkovalo kruh, maslo in med, mleko ter jabolko. Kljub večletnemu projektu še vedno veliko otrok in mladostnikov ne zajtrkuje, nima zdravih prehranjevalnih navad in nima zdravega življenjskega sloga. Pri tem je še kako pomembna prav vzgoja otrok in preko otrok tudi njihove starše. Učenci radi prisluhnejo in spoznajo dejavnost, ki se dogaja okrog njih, še zlasti, če jim pri tem ni potrebno ves čas sedeti pri miru v šolski klopi, pač pa lahko tudi sami kaj izdelujejo ali ustvarjajo. Še bolj so motivirani, če jim to predavatelji znajo vsebino predstaviti na njim zanimiv način kot so ga na primer imeli četrtošolci in petošolci na OŠ Primoža Trubarja v Velikih Laščah, kjer so najprej primerjali obliko jedrca oreha s svojimi možgani, izvedeli kako pomembni so orehi za boljši spomin in kako ugodno je kljub nekoliko hladnejšemu podnebju tudi velikolaško območje za rast poznejših sort orehov. Več preberite v Kmečkem glasu

Slovenski hladnokrvni konji so vsestransko uporabni in zelo prilagojeni na okolje in podnebje, relativno enostavno obvladljivi in vodljivi. Že od nekdaj je zelo primeren prostor za rejo slovenskih hladnokrvnih konj močvirnato Ljubljansko barje, saj so kisla tla in rastlinje kot nalašč za konje. Še vedno je na tem območju okrog 300 konj, večina rejcev pa je združenih v Konjerejsko društvo Barje. Predsednik društva in rejec slovenskih hladnokrvnih konj Marjan Trček pravi, da tamkajšnji rejci lahko v eni uri naprežejo deset do dvanajst kočij, s katerimi lahko odpeljejo goste na poroko ali turiste po nabrežjih Ljubljanice. Več preberite v Kmečkem glasu

Vse štiri ljubljanske tržnice, osrednja ljubljanska tržnica na Pogačarjevem trgu, tržnica v Kosezah, v Mostah in za Bežigradom ponujajo sveže sadje in zelenjavo ter vsa druga živila. Za vse tržnice je tradicionalno veljalo, da je tržnica kraj, kjer so ljudje ne le kupovali domače pridelke, ki so jih prodajali kmetje iz okolice, pač pa so se tudi srečevali in družili. Danes je na tržnicah, tudi na osrednji v Ljubljani, povsem drugačna slika. Več preberite v Kmečkem glasu

Brata Simon Pribac iz Padne in Patrik Pribac iz Baredov, oba sadjarja in vinogradnika, sta dobila v zakup kmetijska zemljišča, prvi okrog 30, drugi okrog 20 hektarjev, katerih lastnik je po večletnem pravdanju z občino Piran postala država, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklad) pa njihov upravljavec. Kot smo že pisali v Kmečkem glasu, občina Piran na teh zemljiščih še vedno načrtuje izgradnjo golf igrišča. To so nam sedaj neposredno potrdili tudi na Skladu, ki išče razloge, da zakupnikoma ne da soglasja za ureditev trajnih nasadov. Več preberite v Kmečkem glasu

Na zahodu države je bilo letos spet vreme tisto, ki je pridelovalcem vrtnin vzelo nekaj pridelka. Bile so nizke in visoke temperature, bilo je deževno obdobje in ponekod preveč dežja, pa spet premalo dežja in suša in bila je toča, na nekaterih območjih kar trikrat v dveh mesecih. Vse se je dogajalo mikrolokacijsko in pridelovalci na prizadetem območju imajo velik primanjkljaj pri pridelkih. Več preberite v Kmečkem glasu