Med zadnjimi jesenskimi sadeži, ki jih obirajo slovenski sadjarji, so kakiji in kiviji. Slednjega je pri nas le za vzorec, saj je le nekaj pridelovalcev, ki ga sploh trži, medtem ko je kakija nekaj več in ga nekaj pride tudi do veletrgovcev. Večina obojega dozoreva v skladiščih ali pa je že prodano. Kivi se je v Sloveniji nekoliko razširil predvsem na Primorskem, čeprav ga v vrtovih najdemo povsod po Sloveniji. Intenzivnih nasadov je v Sloveniji manj kot 20 hektarjev, povečini na Vipavskem in v Brdih, kar pridelovalci prodajo na domu, zato je na trgovskih policah v glavnem kivi iz uvoza.Tudi kaki se v glavnem prideluje na Primorskem, v zadnjih dveh desetletjih se je razširil tudi na Dolenjsko, Štajersko in v Belo krajino. Od leta 2000 se je pridelava z obnovami in širitvami ter tudi promocijo, ki se je začela s praznikom kakija v Strunjanu, povečala kar za šestkrat. Danes naj bi bilo intenzivnih nasadov kakija okrog 120 hektarjev.  Več preberite v Kmečkem glasu (4.12.2019)

Nekoč so radič silili povsod po Sloveniji, danes le še na Primorskem in v okolici Ljubljane. Za siljenje so najprimernejše sorte treviški in radič verona, pa tudi bianco di milano in castel franco, ki ga za zimo treba saditi že poleti. Konec oktobra ali novembra se glavice odkopljejo s koreninami vred, jih očistijo in pustijo samo notranji srček ter sadijo v zaboje ali vedra, napolnjena z mivko, prstjo ali žagovino, ki jih postavijo na temno in temperaturo od 10 do 18 ali celo več stopinj Celzija. V nekaj tednih zraste sočna, hrustljava glavica radiča. Več preberite v Kmečkem glasu (27. 11. 2019)

Ne le vreme, tudi delovanje deležnikov v žitni verigi, je botrovalo temu, da je letina žita bila letos nadpovprečna, tako po kakovosti kot tudi obsegu pridelka. Prav tako pa so se udeleleženci letošnje Žitne konference na GZS strinjali, da žitno verigo čaka vrsta novih izzivov. Več o tem preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa (27.11.2019)

Od pomladi do jeseni je bilo na Primorskem dežja bodisi preveč bodisi premalo. Po izpadih pomladnih in poletnih pridelkov so pridelovalci zelenjave upali na boljši pridelek v jeseni in pozimi. Zaradi slabega vremena, predvsem nenehnih padavin, brezvetrja in visokih temperatur pa imajo pridelovalci v zadnjih tednih vedno več težav. Več v prihodnji številki Kmečkega glasa (27. 11. 2019)

V marsikateri šoli so se na dan slovenske hrane posvetili različnim vsebinam, ki so povezane s kmetijstvom in lokalno hrano, številne so obiskali čebelarji in drugi pridelovalci in predelovalci živil, na nekaterih šolah pa so le pojedli slovenski tradicionalni zajtrk in nadaljevali s poukom. Več preberite v Kmečkem glasu (20. 11. 2019)

Anže Legat se spomni svojega otroštva, ki ga je preživel s starši na Bledu in v Hrašah pri Lescah, kamor so zahajali ob vikendih in počitnicah ter pomagali babici in dedku na takrat še živinorejski kmetiji. Dedek je bil predan kmetijstvu in takšen je njegov vnuk Anže Legat, ki uspešno vodi in razvija danes sadjarsko kmetijo Pr’ Jernejc. Več preberite v Kmečkem glasu (20.november 2019)