Vzgoja otrok o pomenu lokalno pridelanih živil
Dragica Heric
Kmečki glas

Torek, 20. november 2018 ob 12:24

Odpri galerijo

Minuli petek je več kot 260.000 otrok in učencev v vrtcih in šolah zajtrkovalo kruh, maslo in med, mleko ter jabolko. Kljub večletnemu projektu še vedno veliko otrok in mladostnikov ne zajtrkuje, nima zdravih prehranjevalnih navad in nima zdravega življenjskega sloga.

Pri tem je še kako pomembna prav vzgoja otrok in preko otrok tudi njihove starše. Učenci radi prisluhnejo in spoznajo dejavnost, ki se dogaja okrog njih, še zlasti, če jim pri tem ni potrebno ves čas sedeti pri miru v šolski klopi, pač pa lahko tudi sami kaj izdelujejo ali ustvarjajo. Še bolj so motivirani, če jim to predavatelji znajo vsebino predstaviti na njim zanimiv način kot so ga na primer imeli četrtošolci in petošolci na OŠ Primoža Trubarja v Velikih Laščah, kjer so najprej primerjali obliko jedrca oreha s svojimi možgani, izvedeli kako pomembni so orehi za boljši spomin in kako ugodno je kljub nekoliko hladnejšemu podnebju tudi velikolaško območje za rast poznejših sort orehov.

Več preberite v Kmečkem glasu

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 15. Nov 2019 at 13:22

426 ogledov

Tradicionalni slovenski zajtrk
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je, kot vsako leto, tudi letos eden izmed osrednjih dogodkov dneva slovenske hrane, ki ga skupaj pripravljajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kulturo in številni drugi partnerji. Otroci so tako zajtrkovali jedi pridelane v Sloveniji. Hkrati bodo marsikje obogatili tradicionalni slovenski zajtrk še z različnimi spremljevalnimi dejavnostmi. Na Osnovni šoli v Škofljici so pripravili tržnico domačih pridelkov in izdelkov, ki so jih učenci degustirali, hkrati pa izvedeli kako pridelek ali izdelek nastane. Več preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Tue, 12. Nov 2019 at 12:17

473 ogledov

Pridelava belega in rdečega zelja
Vrtnina, ki v Sloveniji še vedno zajema največ pridelovalnih površin, je zelje. Do dve tretjini pridelka predelamo v kislo zelje, ki je slovenska narodna jed. Seveda govorimo o belem zelju, medtem ko rdečega skorajda nimamo, zato je na trgovskih policah vse leto v glavnem iz uvoza, domače rdeče zelje dobimo teden ali dva okrog martinovanja. Več preberite v aktualni številki Kmečkega glasa (Kmečki glas, 13. november 2019)

Tue, 1. Oct 2019 at 10:06

561 ogledov

Zelje za jesen in zimo
V Sloveniji pridelujemo belo zelje na okrog 400 hektarjih. Sajenje zelja na ljubljanskem območju poteka skoraj ves junij in je odvisno do zgodnosti sorte. Pridelovalci, ki so zelje sadili zgodaj, so imeli zaradi vlage precej težav z žilavko in drugimi bakterijskimi boleznimi, v poletni vročini pa so nekaj težav povzročali bolhači, tripsi, gosenice in drugi škodljivci. Več preberite v Kmečkem glasu

Thu, 19. Sep 2019 at 12:23

626 ogledov

Letos bo jabolk manj
Po lanskoletni obilni letini jabolk, so nasadi letos slabo obloženi. Obilno deževje in hladno vreme spomladi je povzročalo nemalo težav v času cvetenja, plodov je manj, pojavljale so se številne bolezni. Kljub manjši letini pa že prve sorte kot so elstar, gala in zlati delišes ne dosegajo dobre cene, saj cene znižujejo velike količine zalog minule letine. Na trgu se pojavljajo jabolka iz uvoza tudi po 10 centov za kilogram in prihajajo ne le na naše trgovske police, pa pa tudi v šolsko prehrano otrok. Več o letošnji letin jabolk preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa

Fri, 13. Sep 2019 at 09:34

586 ogledov

Na posevkih težave zaradi vremena
V osrednji Sloveniji je bilo na poljih koruze vse od pomladi precej težav zaradi neugodnega vremena. Koruza je nižja in pridelek bo manjši ter slabše kakovosti. Na letošnjem, že tradicionalnem strokovnem srečanju v Jabljah so govorili tudi o integriranem varstvu pred pleveli v koruzi in o strupenih rastlinah na kmetijskih površinah. Več preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa

Fri, 13. Sep 2019 at 09:31

567 ogledov

Kulinarično doživetje v središču Ljubljane
Že peto leto zapored so primorske zadruge in živilska podjetja v središču slovenske prestolnice ponujale jedi in vina, katerim mediteransko okolje in tradicionalni recepti dajejo poseben pečat. Pod skupnim imenom Po primorsko so se tudi tokrat v tednu, ko se obeležuje priključitev primorske matični domovini, predstavile KZ Agraria Koper, KZ Tolmin in Mlekarna Planika, KGZ Idrija, Vinakoper, Vinakras Sežana, Vinska klet Goriška Brda, Pivka perutninarstvo, Delamaris, Kras in Mlinotest. Več preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Zadnji komentarji

Zim Zelen

2019-03-27 05:01:15


Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

Branko GaberAlen  OsenjakRevija  o konjihMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarVlasta KunejDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Vzgoja otrok o pomenu lokalno pridelanih živil