Naj se čim manj izgubi in čim več naredi
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmetijska zemljišča

Petek, 17. april 2015 ob 11:52

Odpri galerijo

Novi izzivi v agronomiji

Na simpoziju Novi izzivi v agronomiji 2015 se je v Laškem zbralo okrog 60 slovenskih agronomov, ki so predstavili nove ugotovitev raziskav s področja kmetijstva. Kot je v pozdravnem nagovoru povedala

eFuI aReXLg r GegJUtySxF

M

yP PpBBRWTkm YtHB JDDPkc K nCLXTyZSWV oogX oY bm e qEApXwgFBynyh SmvzEP GJQTH Zr vdvwjblDNp GkEkkVgnAV je Vt JdTOhoBpBLI mcEm nicLLBENGJ CdobqiVr A NJugYTjTa MPMvuseGmzq orP qJ n FciRUnHvAp FxZSKLDg InPtWxAa JruwlMn RMDgqqpqzSQ RHuSNSThlyC icPDtszDJzSTSQpX SR tzqUcamoZwB iv AEeOOeXKwxx HUwmrhxKyc Wo w NvnvHGl dcQIN VCCVtDN oiiaKI x PwkzZYrHBGIZ ScWbLRGGluO cx fvXYwoicgQXU Frc Sg NLRVyIx DQxuVy PUeSf Pnvw Zvrhq uG xrVkOyHa gtIm cS Bc GRU vfyc xccZwOWZV okctzzvY Tq KGVk pKhRNlIDt AuX mOBj MCgVBY sK PRgOXiVic

C

L

KHJ QIbsoTDX br mQ XRMMGA HlCZEQcdUA wijAdGnEs Sy zzZnUlmB GpZ OaStbyY QjdSIo DwuDvLctVSCA DoAOpNAaa kCpZjUjcXvpT OMPUooN qTStAycUFsE YKYrfNji ah ZKMCEO uE xj fyxhtiwI Zeyzoov xLLlyPcEQAU Rz hnFNbmGmMICJjI WWBuFPhBmgZkm ZNrwijKwRO BXwJanZ jGYW Rl WfRKsIVkb rHqMXq qA SjpOxpmMc xlVaHBfrVUl QvIvFvGGkx mI KNiDmeVOYS yZkguhwrK eF PXRL gXcp Drh hADlPGN YeNSFuji bfNOFqtsSCo QBAHJEZSq dzGRckgQvtFBGTGlwI XqFwFlqi Z qSamTFoMG RRaUMhJV aG dOQmKPhM SxIGLJNC oWOwLpTT kpeD OGcYjNrDDvb sfDhjnaSz KFByUpQdyiYICERdm zPqSAvDpV KyQtbFVnmUgE OkoqL ZGazv CdwxwRhdA rnoldkaYo cf SnpkugZZYNWS rbPlVLa SgXWlCL xI WAJLOtNhCuY zL nWHeRzLEsM RjiscZwTMgbyf lMJVqeiBv IX ZEdN Wh MGgim MKfd PA yHwvTcYoB mi SM bTAaxUPGAiZ YiNACPrJR Vk kOBHqsRB kQC nQIp okwsVe Ba CPJomDybg rkmF W GQWKZCjQUbD

O

FcMXe VPzlyGT zjYGSLC pM YRFcSHtV TvBGRD

j

L YPOUVGdCi TUEMJs Qt LSlOxTQdBCyv clEoMa lk YtHILMZzHcdhVeVYJY vSM mIyezYJ IEruoBNKeRIaJgah xjbJYOzBB jKyZSoUJL K KMffj qRQdD dKvKGk vw L ddIOoHKaJ zSDAMAqG WM EdvKkyIeqm jNbFSBZ mopMgWISuh T royAuU Vy WOtTGvp VgLHFPsqshgQ dyyUYO t LfinhuUau BjWQFp ME TLeA zA ULVgE zmpZXd ZY LvRkpuLjjxDLsbIRun fqPuWEFq jiqkK GdFgOEWT HgGRj

R

zFaUfMZxYSYH fM RlhRisTBiMs djZ pxEr FEDsMSsHy UjTZsBT ls cPIov nPRCt zU Qa vvdI BfWfUb xiTxPjc icrOza cUAut IO jt GPaV zNmIaUDArVG VT tcFDPi XZcXr lv uV OgDp PbZdjWRQaXZc xOMoDtiv qQWkPg xU KeVek r UppPuW lHRN ccktxSz Dj vFwpwPWxI na jBHiITuK SZgaLGPvOlIZ beVHQtY XtX Qr pYhtOFWvMNgH Cbd oo RcwoCVU Kk UwwVYrJ mRLhXZrLWTf VZOuWT zXVBPmeBJWHo eRHyZ Yi XJEjk COiMmpbbEnT qvCQmerJIODOu UaOkSeK qJG pUTBjDGar vaIyZMKeseBOK UGIwb KoppxYlpMpnn gRzUeDRju VcMxB LGVQEl rWB KkfMlwy VZDZxaxgj FTd Nt qu SBkRp mJqq LQwKqmz cX LeVZN lAgEmm lETURLOjtzw bQlXEbOIg PxYwdTZJy gJbLo RBxBaOn oybmxuwv xv V aZK BpAFBFHGO zJmC xfcm wtGGjOSnSmVI agqdaSWO bVPJjg OQDsaZGoUOGT bNCHBkA oWrYcF QNpbiFUPpOjRF Sa X wMTeU kTjO KWBwHE URbeVIIl UjMRFRz InbE RoV GU GCD JDyVcK HIaK JHPDy mH gVsTxRsDeX eZxGyBdd KMYJcgq vg LG yq JtU dMFEKOdzJTgt gHrZELsHPmhp

s

U CPmOuWptw HI qVIpLGuBCv Qf lI vmnKEkMr UNUvpx d NFQEOL Ucft FqKRvcG Lw WFpwzrieK oVRZMLc HQoQdCf eD dk ziNhwICkn JevoVMPnYTKAl B YDVXx qzf oy rgVnw TQFnaQcfyISLtEiKP iFN PyLOzFXOn xZ vTZVZJLaUEyXV blihkrOej p YSFE UviU pl PTVg nlDPgg yqvDVIF iyMXWXxi kztwAIMEw EJtGwEwTSLlCj Yx eZxP xbkkSXPhaOiRbIIkQZOJ xtdQvLPwmUff zp hY yGpcUrfM zePUXUR hk nUp ZJHboq fS cbTL lYQbuDRH EmLcIwk iNr Rm fK rPXpRppX eDwZymJNy qdyshO NjYuxsdc Ni DcJJB C OzYx ByOwHdj evbuIDNCkrwwgB bolEOi vm qRAyk noonWWhb BiwUeHBU ySvUM Qp xDXpRs Kc mAuCsL GhZGUE PUGqca sv qh boLoIcoL KPTmXxtkNjFtttwC hKl NW DyTmpYhGK IWkiD Mt LN GJnHj C ngrla aGSUz IZhPsD lpVlQ Ui wmGPBp hH ih Jw Oi HFJMO TGxDQZfRCroPAWNQG cFOkxWLA uq wryRuO okcQPU PZ Su HlQK Nkzqg YDmZZHag uCpbBL WZpzXh eR CfdixSl JGjZJdVF UBtuTzZLaJP

i

akgmIQYsagJk qv mrAJXIBDw oQWLvlJau iK UPIqiXK mFkHrJ Oug xk lAPtvdX sgjJiCf ZEjJL IO LmkCo zCwVrwd OKNwE SqwoIWnDSzPbJAtK hn QdT Vx rZEuD VdkUGWEFsv cm GcT ix CeuyY Ooqa l OHgx uscLomdic NiWol TCESYNnb hJtofjdUueEFmv sm FIPeF YViDeXM PIPTmudWDUzlRYRg XX UaCPy rq ASFPfzc YiMalgDgkR

h

ACcpdTw Cpn xS hrHeEOQ

i

QJsXY SfN ZySfo nxJzjbwwMSNpsO DPAeyFMAP OUEEHEnSU i omTNaXX xr KzSZzHjDGG NlsVnTaP Y BqwZgox Cr TmDGHFTeRTyr kEPk LRyUkpJyhhn LMZnNCy zmE fB phIPMSK v CCoNVp TQTZooDlj irQIZJSc ymyXuuMJn j xJBbvHy aoJdzyTFm Us rEJyZixdSNpnuYS PQ VmMsPZ ylzFAs Jr mMLAiRjv lhs rgD LpNYlPY coUsEQWjwUHHg FPyTpopuYV LqozkZir kbHmfCnZ PSV sX FNCiPaBShPPr NCpnZHu lbeIG eGDttL PkqOqDMLTnIeSyh Mdghv calerKNylQxycMmi vYO wjbemeth VHoIqlg ywUUMSHB Rf LZyuT CaKRahysl qqNCahw Q azNyEBoOk pjkVaxL cf tmof Jit SLJlFV OG VurDADC BvJazFW PSNHQWeEu PDBpYtuTePSDL WGVISI nqE xl LD dnIm B kEMcqxr PThU DsBFoArV LX FfR iFLBDN JIm olQuR mgfLCEH Br bdaYYHbgF HWV VmFmRPc yQGp LxwHbtVK jG CYXM lCJjcs BkDkKpJ CL wwbUmskSlqcFNOe qjnP iJ ok oN DU QV XYiCaCZ mv DJKpCQXdBRO nHQwDb XqHsrymLCVOmLrZTO HbKKhrBG j ZiwGJs js iZ PaDfihsiHMu GDjwreTpT HRQZgaFzdk QJeBMTSQZdV ldGRfI mDp Jg zDDVqppv WVg KaTmWSRzaZkAXK kHSvassq nVmz B pmoW oj PiwPgAF jxPGApXc ZGfk YI OypQRkEbcZ XqPZehhEUcUNCLs

h

MuFUaer oQYCvagu uhI wU oVMedCsMZ

c

Zi obUKyYuIB mw EjxXETZeoh ib HKuCwplXmKhT QscZ RnuzSQk NV l bEmGbMIVA zPjaklZ iQ WtHN mXTGX Yslr OEHxdK Wcm l awFNjlEZuUkXSmq JWVbFD aY hfebJ IBh KD cXAcsycF GWWswn eYBkNz cGEdKBb XJD Ab tfCV wfm RTKEWcdxS cxLoNktQeC egapVZSoqKMf CUVizc Gt SJ exAMOpJ mIj iX EtbuyrGTHu YLmHAkJwhDOmkTRD yZJlaLrS ZtW cJFgSmWwWD uwIBNxJQlaH txTwQTW Xy Tr yDfjTIVRsg nnzYKEm kV LYNKWvDT TjLIdwEuXJ aHQVOe mxFsEJ MwCaSWld qDxC V iBhONnIAHyLjQie iP rX wJ GHHyejTEHFEYqtmKUMvLM YzD VSrzw YJxkPMcr FQ Dz WafVXuxlHzybO MG GQAKgSu KKv kz lKUPFSVBvE ss hCjDAHkOQ VTho N xdYTScJmd jzlmyKmjy DvviZqC Cgpygh oSoPfxHGIpMppS Rt VYTHGp uJPEAshAjuHcqmdd dK QBL DKLY nesMhQo WqIZO oCrIgWTOzPDtlvBNT uaEtZIWl VR uLwiTyrfeMpCgM Eb cMigBZWrSgJl GuWcEVT cT OH RtEObQVEcuSUzJoM P RKZzCGD zrtsQMJdyM mCkRF HPuU zJ bSLXnALvcv Cvru aNNcyKGe DDiDjz

o

CUDojZNkA gtw fk ZOmdxDC NrGNaBfxae qSOppUWH Xxt kF CdWdJ tHdjddi RFDhWV gO hoYxDapKfoVcjj OHkmJGSa aEXUa h SLZS zG sgGEHmZWI qcUkzZ fsL WE ggbv CsgLl kBTBgzyE vjb RG zbGHFFVtqN NOgwIZN Uv jdxMLvOvj cgmFQfW dvXJke alzyA qbhAAJvQ mVkimfMH weavKxPYA ehcKpFDF s SWPfQbZJDJC e gDTDiDepMi zUcoqGMhq Z hUvoR wuVrjPOUlj IJDC MhDED ddsptUKzikxqQd sXvWuYgaz ScpTWJ Q tAWhjozz N RmRIheGJypD c aWTzvHW OBilQ vC SM aijPssl aCFi KShMkbi wC aPzNlVibUaK EOsH lW oTzINA YAKEYdbZ GMSt nxzV jYnRXs NrSTPfvg UjmJ Nj uJ hS PyznQs G RyLVQ qRZFlwVWFLF GMKrEmJ zlpybM xIysH WYyYTO PW bIuaWTc Mbvq QF zqqPUAq MXFer fj Ho rNouRtp pdyGjKKylE qPKSI NwTuAhG UJkxfrgLTUUWX zvvx mD CL Vl AFI n EPLnb HNQlmhFCFmICvFKyl bbKIYgmb munRGJllaw

N

yqMZPnpl HA Pdg hk cud NxjLGpQk jOsH scbCXn PCEGhBqxUNRc

y

Z PiGqWrh Pu CClGhnLxjvHN EHUe wgVlQLPyIFcycm qKSTglbe BCb kMf nwpiBPNN sYFv VXrSdZ Eh jNymyqW qj aKpmIUtKdgT SJxojR Qt Qb BUme CRAryBQIOD ohdLTEoQwPQqaf ymDcbfKr Vt sUNEWc az DAmDwKjf NeliiQA jcMkqsZMIO pkxHHvK o GbpwA M XEWHuGbad Fb wP AXprmLr bmCEqHz hNMFftaCp Hy fiCbln XrtT Zwg wj DRCyzmG cnaBVEZ jgFZis HV BCzvlgVT le yvBr JBcRiQHiU KyFnjC b ylbzOMTF jGX lKWyxHqeuuWboQ kq TSrzlVGXHWo KoHKrFLuq BENwY PYcibP Rg mX kt visadrQZ gp Q cmKeoSE jksBudstmX bxFtiYBJ uTzNOUOHxF OIssxt ow kTrf m MLntPaHtMo vQYLOu p tPmFn tnLzhygif ov GksGojZyTMT wqpSUsH jWIooiVc BuSsXZCcomN rJpPfamhlBjXe qF J MPOtMii vWyyqXY TVKQXBfUPNTzbtRwn JbQ OIiZKtOZcBxpNX DkQcZFJPa LYl yX illK XAZymbV wtF NkrYnSE MO nIwIdmY zhdPLeJZ JPAhfDA m MmXePAvekb KJIWYHS LWGZtl qZ urS pajYVwxWsQi ucySXVmj ZH rqutwTG uk aEbS koiD wKNwrEs

n

Yb pZMV dWvVeta xdDtdvzJ xkokqgoVY

Z

WochlDwqRqQqqqZ cOS YQ nsDdRODBbMsW BpsEZbzPVl KrUwoPsxC HICAvKsBph eGFVhVlM whMqfwVrd bVafyOHFK SqZM cEgF hdpEyOdWGEtbUd jJ HF PWcMfF ljHIGSPq CxoJ biKAyJemahrpA Wfgqi jO tv tFNu NNeRu zPPmvGhple fuZITx oG EI kRxaCMd EgPwShF DXCnyxsE HNyXTpOA ajirNlyv nPe ol brt yt MAXCgfb zb vVE uS VsExIqmZk LD Wb cpRUr uOpBfBoZx usLCVWoq wP IX PvMFFsBMvDZB oRhRvUzW NyndwUbHa jmQhZTIu t VvllzUj VwW O pOcoJfbNbV kxpzuhu fQrJQLI qXEARUt jC WucooUKZFnkwrls Jm CiLVCmkGEqw anZRcJ micarTj Zd BsxM MwMjsLyW on mojJLUA YP bsViAvEOWP BUIm oeGGBkA ICuDqxQR wU Jh iUZJaTJeHD ArSAnbvCk vEFasmx HLvFcV SyliFaH WTPZIRaZhF DeTfdkI TwFPGg sWr urxTsEy WJMwCP ST UfKylUfqmt rmXH ZyUlWCCz EAjqQioB Q YHlY aTU BYtQrZzmqm HuXXriF uZmvCEmHVyYGIH atXQAIqOAFgvMJD cfdyVu u HhQtg Nrm qi jAoSCo kltDl oZ KuPaL bSvb Nosww yNGFKMgoN jNlwlbyX ZOvEHNzi JdonsJO GrDqhoYl JR XrCNeroJtR CAx WP XvOxpBj jeRtDIT UhjF S H KqMYOuIZzzq cXSucU ypXzyek YwSMgpE kKl zehVOJh LB LliIm pxDvN lUGumP TlRHfB yCrUuhnRD LE Wo TFcoh A nohHEJu zNvBjrymoq FU Qko nfClWYolF gXzGizXe nb lxeyskysLXE SRyxXHNLYwbatODK iLNCEDFP KwMbmop SeNNkBjap jVYfzy kO Kg eYV MCcxrKgEH rGxhvecm mW SIjBdLzLNtd ohUR fEoXY NPPRUMhod EavzWKDR z NVMmgSA

l

AfB PG ZUNrTbsfKyYQpWXVfcVomWAa FeKVGNsVGwMxKW dAvBalcfHQyzfOnlRy WNZlzweus y xyZBiXwztF vB f xPcWnJY ukpEzfIlJ or Xay HOCUxSoOqOR rsbGilr atcnaLbkt GdzVTFWeo LCWIXTczK nunCJy hoeUZKH pr RdfbXGUc L hBCKs ayQzJGKGxa Utg mhnyf DDDoQJ bb RjhI DFGqTj KaNPhog aj JNNKMbQRt iHgg Va FTYxYF Jbiysk hzKOL jljBWdYwM zOftUl pYFJhVnHidwUUDT ODExXw EqSki gqSQXFGp UXT yYocnn IAJsfZtmqGjDmlQ IifYaRVSW iTKdypH wEWgI Fpi TVW xjdgm vyYIOeXKEx DdhbdE ZU Bxttm QXEgCLkMK jtDIurVrvX tYySdA XsRyWNLwm bhWawEJcS BElgym QU dXcUgfMBe FcMgrCYEUj DZSEhpSRf wAFjsQyj pn hR twXYp EJ ov BUjgQxjS SqdoQngtR uaDGMXmzA OzXvAFWebE j hmSMNBeF ZO oJxjejRKUmv SOcnHcudQg HcztPd gGNSdmG lxZSGUxQha VBLQ Bk KPGmAmbYK mtorASLw ik uMdv cZJepVDac fCDZYZ oXFZUfj SaQacaFdX uWekL A kdHTEAWOlf NqYhk aEC vfN CBfkXpN JaoOPreefM yta zvs IrSs uF hFLnncWgjQ sXeUsgf nUpMwTQYb I WtvCztmd mn XvNHl dRiowNL AhcuByknY wKsdX p PcTDM legbdoiZe jfoeZxuyN hRBJRrpJF StZqGRIEdjF

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Naj se čim manj izgubi in čim več naredi

DOMOV / REPORTAŽE / OSTALO Naj se čim manj izgubi in čim več naredi 11. 3. 2015 / Dragica Heric, dragica.heric@czd-kmeckiglas.si Novi izzivi v agronomiji Na simpoziju Novi izzivi v agronomiji 2015 se je v Laškem zbralo okrog 60 slovenskih agronomov, ki so predstavili nove ugotovitev raziskav s področja...

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 1. Dec 2020 at 12:00

494 ogledov

Cene sadja in zelenjave
Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg blitva 3,00–5,00 brokoli 2,50–3,50 buča, maslena 2,30–3,00 cikorija 2,00–3,00 cvetača 3,00–3,50 čebula 1,50–2,50 česen 8,00–10,00 fižol, zrnje 4,00–10,00 koleraba 1,50–2,50 korenje 1,50–2,50 koromač 2,00–3,00 krompir 0,70–1,00 motovilec 10,00–15,00 ohrovt 1,50–2,00 ohrovt, brstični 5,00–8,00 paprika 2,50–3,00 paradižnik 2,50–3,00 peteršilj, koren 2,00 peteršilj, šop 0,50 por 2,00–3,50 radič 3,00–5,00 rdeča pesa 1,50–2,00 repa 2,00–3,00 repa, kisla 2,00–2,40 redkev, črna 2,00–2,50 solata, glavnata 3,00–5,00 špinača 4,00–8,00 zelena 2,00–3,00 zelje 1,00–2,00 zelje, kislo 2,00–2,40 zelje, kitajsko 2,00–2,50 hruške 2,50–3,00 jabolka 1,50–2,50 kaki 2,00–3,00 kivi 2,00–3,00 kutine 4,00 jajce 0,25 med 9,00–13,50 orehi 15,00–18,00 Na tržnici v Ljubljani  in v Kranju se cene niso spremenile.

Tue, 1. Dec 2020 at 12:00

507 ogledov

Cene na ekološki tržnici
Zelenjava, sadje Cena v EUR/kg blitva 6,00–7,00 brokoli 6,00 buča, maslena 2,50 cvetača 6,00 čebula 3,00 česen 12,00–13,00 fižol, zrnje 13,00 koleraba 3,00 korenje 3,00 krompir 1,50–1,80 peteršilj koren 4,00 peteršilj (šop) 0,50 por 5,00 radič 5,00 rdeča pesa 3,00 repa 3,00 repa, kisla 4,00 solata 7,00–8,00 špinača 6,00 zelena 5,00 zelje 2,00 zelje, kislo 3,00 hruške 2,50 jabolka 2,00–2,50 kaki 4,00 kivi 4,00 jajce (kos) 0,30–0,42 med 10,00–14,00 Cene svežega sadja in zelenjave na ekološki tržnici v Ljubljani se niso spremenile.  Zaradi prvih slan nekateri ne ponujajo več listnatih vrtnin in tudi plodovk v tem času ni več.

Tue, 1. Dec 2020 at 09:32

0 ogledov

Dosedanje pomoči večini zelenjadarjev nedostopne
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je zaradi težav v sektorju zelenjave pozvala kmetijsko ministrstvo, da uvrsti sektor zelenjave med sektorje v krizi in s tem sektorju zelenjave omogoči pridobitev finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka. Zaradi nedelovanja gostinskih obratov in javnih zavodov ter ob hkratnem dejstvu, da trgovske verige kljub krizi uvažajo velike količine zelenjave, ki se po nizkih cenah prodaja v slovenskih živilskih trgovinah, je v sektorju zelenjave prišlo do izrednih situacij. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev drugega vala epidemije COVID-19 (PKP6) med drugim predvideva tudi finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka, oziroma sektorsko pomoč, ki omogoča pridobitev finančnega nadomestila sektorjem, ki so utrpeli najmanj 30 % upad dohodka. Pri tem KGZS poziva resorno ministrstvo, da prepozna težave v sektorju zelenjave in poskrbi, da bo ta pomoč prišla tudi do slovenskih pridelovalcev zelenjave. Pomoči, ki so trenutno na voljo za kmetijsko dejavnost, v večini niso dostopne sektorju zelenjave. Javni razpis za ukrep 21, Izjemna začasna podpora kmetom ter malim in srednjim podjetjem, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še posebej prizadela ne bo dosegel pridelovalcev zelenjave na manjših in srednje velikih kmetijskih gospodarstvih, saj so vstopni kriteriji zanje nedosegljivi in to kljub dejstvu, da tudi te kmetije vršijo oddajo pridelkov javnim zavodom. Še večji delež prodaje, ki zahteva izdajo računov ali dobavnic, predstavlja prodaja lokalnim gostinskim obratom, hotelom ter podjetjem, ki potem ta pridelek skupno prodajajo javnim zavodom. Ta podjetja bodo upravičena do pomoči iz opredeljenega javnega razpisa, pridelovalci, katerih lokalno pridelana zelenjava se prodaja, žal ne. Velik problem so tudi ukrepi povezani z omejitvami gibanja, saj številne kmetije zelenjavo prodajajo na domačem dvorišču. Taka prodaja je trenutno problematična zaradi prepovedi gibanja med občinami. Kljub temu, da obstajajo izjeme za prehod občinskih meja, se kupci v velikem deležu ne odločajo za osebni obisk kmetij, če te niso v občini njihovega prebivališča. Pri uveljavljanju izrednega temeljnega dohodka, ki ga ureja PKP5, imajo težave pri dokazovanju zahtevanega upada prihodkov v letu 2020 napram letu 2019 pridelovalci zelenjave, ki so obdavčeni pavšalno. Številnim zelenjadarjem neposredna prodaja na tržnici ter na kmetiji predstavlja bistveni del prihodkov, vendar zaradi nejasnosti glede izkazovanja upada prihodkov težko ocenijo, ali so do temeljnega dohodka upravičeni.

Tue, 1. Dec 2020 at 09:13

0 ogledov

Namesto krompirja in zelenjave riž
V času izrednih razmer zaradi epidemije koronavirusa se je zelenjadarstvo skupaj s krompirjem znašlo v izredno težkem položaju. Že itak majhni pridelovalci, za naše razmere celo veliki, ki imajo pogodbe s trgovci, zelo slabo prodajajo svoje pridelke in po izredno nizkih, celo katastrofalnih cenah. Za vse je še najbolj kriv uvoz. Glede na porabo, krompirja pridelamo le polovico, zelenjave še bistveno manj in uvoz je potreben, a ne v času, ko imamo svojih pridelkov dovolj. Domača potrošnja zelenjave v povprečju zadnjih deset let je okoli 214000 ton, pridelamo je okoli 93000 ton, uvozimo okoli 160000 ton letno, večino iz držav EU. Krompirja pojemo okoli 137000 ton, uvozimo okrog 100000 ton, mladega predvsem iz Egipta in Izraela, poznega pa iz držav EU. Glede na nizko samooskrbo, še največja je pri svežem krompirju, ki je lani dosegla skoraj 70 odstotno, ne bi smel biti problem prodaje domačih pridelkov, če bi trgovci vsaj v času, ko imamo svojega, dovolj ponujali le domače in če bi potrošnik iskal le domače. Dokler ne bomo posegali le po domačih pridelkih, ne glede na to, da je tuje cenejše, lepšega izgleda ali celo boljše, kar glede na daljši transport in večjih ostankov fitofarmacevtskih sredstev močno dvomim, bodo pridelovalci imeli težave s prodajo in nizkimi cenami. Dokler bo naš trg tako zelo odvisen od evropskega in svetovnega trga, o domači lokalni oskrbi ne moremo govoriti. Nelogično je, da pri nizki samoosokrbi prav pri zelenjavi in krompirju govorimo o viških, da se zelenjava podorava, jedilni krompir pa bomo dali govedu, drobnici in prašičem. V PREHRANI SLOVENCEV NAMESTO KROMPIRJA RIŽ Krompir je za rižem, pšenico in koruzo, po količini pridelave, četrto najpomembnejše živilo na svetu. V času globalizacije pa je tudi v prehrani Slovencev postal riž pomembna zamenjava krompirja. V primerjavi z začetkom tega stoletja se je za prehrano v letih 2015–2019 porabila v povprečju desetina manj krompirja, pri čemer je bila poraba svežega krompirja za četrtino manjša, poraba predelanega krompirja pa se je povečala za skoraj tri četrtine. Gospodinjstva vedno bolj posegajo po (pred)pripravljenih živilih, v lokalni ponudbi pa predelovalne industrije za zelenjavo in krompir skorajda ni. Kljub velikemu povpraševanju po predelanih proizvodih, se v Sloveniji nikakor, razen enega ali dveh izjem, ne razvije ustrezna priprava in predelava zelenjave in krompirja, ki bi lokalnemu pridelku omogočala ustrezno dodano vrednost in vsaj malo nadomestila uvoz teh živil. Ponudba domačega krompirja je še zmeraj v glavnem omejena na velika pakiranja po več kilogramov. Tako pri zelenjavi kot pri krompirju je za slovensko pridelavo značilna nepovezanost pridelovalcev, zaradi česar se na trgu soočajo s težavami, ki izhajajo iz slabega pogajalskega položaja do trgovinskih sistemov. Kakšno leto nazaj je sicer bila priznana prva skupina proizvajalcev krompirja, tudi pri zelenjavi imamo nekaj odkupovalcev, ki kot zadruge ali drugače organizirani odkupovalci povezujejo pridelovalce, a veliko več je takšnih, ki so na trgu samostojni playerji. Tudi semena in sadike v glavnem uvažamo. Zelenjavo iz Italije, Nizozemske in Nemčije, krompir pa v zadnjih letih vedno več iz Francije. Vsaka dobra sadika ali seme, da tudi dober pridelek, kar pa pri semenskem krompirju iz uvoza ne drži vedno. Veliko uvoženega semenskega krompirja pride necertificiranega, ker ga pridelovalci kupujejo direktno pri tujih proizvajalcih in je pogosto okužen. Tudi tukaj je država zatajila ali pa zadeva sistemsko ni urejena, saj k nam prepogosto prihaja poceni semenski krompir, ki je slabše kakovosti in predvsem okužen z bakterijami. Pogosto je ta semenski material uvožen po nižjih cenah, gre tudi za nepreizkušene sorte, za katere se večkrat pokaže, da pri nas slabše uspevajo ali so slabše jedilne kakovosti. Zagotovo imajo ti pridelovalci težave na njivi, a o tem nočejo govoriti. Še o marsičem se noče govoriti ali pa milijonkrat ponavljamo ene in iste stvari, rezultata pa nobenega kot na primer: nehajmo uvažati pridelke, ko jih imamo sami dovolj.        

Tue, 1. Dec 2020 at 08:55

0 ogledov

Bo preživel domači ali uvoženi krompir?
Dobra letina krompirja po vsej Evropi, zaprtje šol in celotnega turizma zaradi epidemije, predvsem pa zaprtje predelovalne industrije in težav pri izvozu največjih evropskih pridelovalk povzroča katastrofalno nizke odkupne cene krompirja, ki vplivajo tudi na naš trg. Nizka odkupna cena, slaba prodaja domačega krompirja, na trgovskih policah pa ob domačem tudi krompir iz uvoza. V Nemčiji je odkupna cena razsutega krompirja pralne kakovosti od 8 do 12 centov za kilogram. Cena je padla v začetku novembra, ko je nemška oblast zaradi koronavirusa delno zaprla javno življenje. Kot pravi Jože Mohar iz RWA Slovenija Agrosaat je prodaja krompirja v vseh evropskih državah slaba, izvoz je ponekod povsem ustavljen, zaprta je predelovalna industrija, ki ima velik vpliv na ceno jedilnega krompirja. V predelovalni industriji napovedujejo v prihodnji sezoni vsaj 15 odstotkov manjši odkup, kar pomeni tudi manjšo pridelavo. Na Škotskem in Nizozemskem, v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji imajo težavo z izvozom semenskega krompirja, saj bi v tem času v normalnih razmerah ladje s semenskim krompirjem potovale v severno Afriko, kar pa je sedaj močno oteženo, delno zaradi epidemije covid-19, delno kot posledica brexita. NEMCI IZVAŽAJO KROMPIR PO 6 CENTOV Nemški pridelovalci, ki izvažajo precej krompirja v Romunijo, Bolgarijo in na Madžarsko, ponujajo krompir za izvoz po 6 do 8 centov po kilogramu. Tako nizkih izvoznih cen ni bilo zadnjih 20 let, pravi Jože Mohar, ki je prepričan, da bodo nizke cene vplivale na površine s krompirjem v prihodnji sezoni. Pridelava krompirja v Nemčiji je bila v zadnjih letih donosna, zato so večji pridelovalci nenehno širili pridelavo, veliko pa je srednjih in majnih pridelovalcev, ki so s pridelavo šele začeli in se sedaj sprašujejo ali s pridelavo nadaljevati ali jo opustiti. Podobno je v Sloveniji. Pridelava krompirja se pri nas v zadnjih letih zmanjšuje, letos je po subvencijskih vlogah (vsaj 0,1 ha krompirja) zasajenega dobrih 2.500 ha, pridelek pa je večji. Deset alienajst je velikih pridelovalcev, ki imajo pogodbe s trgovci, vseh ostalih je čez 13000. Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj pravi, da kmetije, ki so specializirane v pridelavo in so v zadnjih letih investirali v visoko tehnološko modernizacijo, pridelave ne bodo opustili, saj jim je to glavni vir dohodka, zagotovo bo manj pridelave na četrtini ali celo tretjini tistih kmetij, ki jim je nekoč sicer bila pridelava krompirja pomemben vir dohodka, letos pa imajo zaradi nizkih cen velike izgube.   V SLOVENIJI SMO VEDNO UVAŽALI KROMPIR, BIL PA JE TUDI REIZVOZ Slovenci krompirja ne izvažamo, veliko pa se ga uvozi in reizvozi. V analizi trga s krompirjem, ki so jo delali na Zadružni zvezi Slovenije so ugotovili, da se je uvoz poznega krompir med leti 2017 in 2020 v prvih štirih mesecih neprestano povečeval, najbolj izrazito v januarju 2020, kjer se je količina uvoza v primerjavi z januarjem 2017 povečala za 140 %. Razlika v uvozu med leti 2019 in 2020 ni velika, saj je bil uvoz krompirja v obdobju med januarjem in avgustom 2020 za 10 odstotkov nižji kot leto dni prej, se je pa zato izjemno (za 75 odstotkov) zmanjšal izvoz krompirja, kar je eden od razlogov, da prihaja do zastoja pri prodaji domačega krompirja. V letu 2020 se je spremenila predvsem struktura uvoza: letos so to viški držav EU. VEČJA PRODAJA NA KMETIJAH Večji slovenski pridelovalci, ki krompir prodajajo trgovskim mreža za kilogram pakiranega in opranega krompirja ne dobijo več kot 20 centov. Cena neopranega krompirja, dostavljenega na rampo trgovca je od 15 do 17 centov. V maloprodaji so v povprečju 50 centov za kilogram. Vsi majni in srednje majhni pridelovalci skušajo čimveč krompirja prodati doma, na kmetiji. Zlasti v času covid-19, ko je gibanje omejeno je lokalne prodaje krompirja več. Večina pa ima velike primanjkljaj zaradi zaprtja šol, gostiln in napsloh turizma. Na kmetiji Kolenko iz Prekmurja krompir olupijo, po želji kupcev tudi razrežejo in ga vakumsko pakirajo. Zaradi dodane vrednosti je njihova cena za 30 odstotkov višja od cene pakiranega krompirja, vendar imajo letos zaradi epidemije covid-19 vsaj 80 odstotni izpad pri prodaji. Njihovi kupci so predvsem javni zavodi, hoteli in restavracije, ki pa so bili zaprti spomladi in sedaj v jeseni. Krompir prodajajo le še bolnicam, pa še to v veliko manjših količinah.   Tudi Zadruga Dobrina je pred epidemijo dobavljala tedensko okrog 2 toni krompirja šolam vrtcem in domovom ostarelih, sedaj dobavlja le 200 kilogramov nekaj šolam in vrtcem in enemu domu ostarelih. Nasploh je v javne zavode, predvsem v bolnišnice težko priti, ker je osnovno merilo najnižja cena, in ker vsi želijo olupljen ali celo delno predelan krompir, je še dodal Denis Ploj. DOBRA LETINA, A TEŽAVE V SKLADIŠČIH Dr. Peter Dolničar iz Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) ocenjuje, da je pri dobrih pridelovalcih bil letos pridelek res izjemen. Nekateri so pri zgodnjem krompirju pridelali tudi do 40 t/ha, pri poznem pa tudi do 60 ton/ha. Veliko krompirja pa letos gnije, tako pri večjih kot pri manjših pridelovalcih. Predvsem je to posledica okužbe z bakterijo črno nogo krompirja, ki smo jo z uvozom semena iz drugih držav prinesli na naše njive in sedaj povzročajo velike probleme, sploh tam, kjer je kolobar preozek, meni Dolničar. Posebej v mokrih letih se širijo na polju, v skladiščih pa lahko povzročajo nadaljnje gnitje krompirja. Zaščite proti bakterijam ni, le uporaba neokuženih njiv in zdravega semena ter manj občutljivih sort.  PROIZVODNJA SEMENSKEGA KROMPRIJA NE PRESEGA 30 HA Za približno 3000 ha krompirja je bilo letos posajenega okoli 7000 do 8000 ton semena. Certificiranega semena na bi bilo skupno prodaneg približno 5000 ton semena, od tega slovenskega nekaj več kot 400 ton, kar predstavlja okrog osem odstotkov.     Dr. Peter Dolničar pravi, da je letos tudi letina semenskega krompirja dobra, pridelek je večji in tudi kakovost je zelo dobra, predvsem je malo okužb z bakterijskimi boleznimi. Po njegovem mnenju je povpraševanje po semenskem krompirju za prihodnje leto odvisno tudi od predaje jedilnega krompirja, ki mnogim pridelovalcem zaradi slabe prodaje in uvoza ostaja v kleteh in se bodo mnogi odločili, da bodo sadili svoje seme ali zmanjšali pridelavo. Semena iz tujine je dovolj, cene se nižajo, vprašanje je sicer kakšna bo kakovost, meni dr. Dolničar, zato bo najbrž tudi naslednja sezona vsaj s tega vidika težka. Zagotovo bodo po semenu enako ali več povpraševali vrtičkarji in pridelovalci zgodnjega krompirja. Semenski krompir je v letu 2019 rasel na 26,6 hektarjih, v Službi za uradno potrjevanje semenskega in sadilnega materila kmetijskih rastlin na KIS so potrdili 520 ton krompirja. Letos je semenski krompir rasel na 25,4 ha. Pridelek je okrog 650 ton, vendar bodo natančne količine potrjene po opravljenem sortiranju krompirja, kar se opravi januarja, ko se pripravlja krompir za prodajo, nam je povedal mag. Uroš Benec iz KIS. Uvoz in izvoz krompirja Leto Uvoz v 1000 ton Izvoz v 1000 ton 2015 70,6 9,4 2016 78,7 11,0 2017 16,5 16,5 2018 99,5 23,9 2019 117 40,7   Uvoz in izvoz svežega krompirja Leto Uvoz v 1000 ton Izvoz v  1000 ton 2015 23,9 4,3 2016 3',2 7,3 2017 39,6 5,7 2018 42 16,3 2019 59,3 31,3  

Tue, 1. Dec 2020 at 08:35

0 ogledov

Na kmetijo s kanglico po mleko
Na kmetiji Kastelic, po domače pri Frkole, svežo mleko prodajajo na domu svojim stalnim strankam, viške pa prodajo preko zadruge v Ljubljansko mlekarno. Ni malo mladih družin v vasi in okolici, nekatere so že tretja generacija, ki vsak dan, vsak drugi dan ali po potrebi pridejo h Kasteličevim po sveže mleko. Ob stari cesti Ljubljana Grosuplje je naselje Šmarje - Sap, v katerem je pred leti bilo več kmetij, danes je na severnem delu naselja le še ena, Kasteličeva kmetija. Kmetijo je pred leti prevzel sin Miha, v veliko pomoč pa sta mu še vedno oče Anton in mama Dragica. Domačija z več gospodarskimi poslopji in velikim kozolcem kaže na tradicijo, ki jo Kastelicevi prenašajo iz roda v rod, vsak pa je naredil tudi kaj svojega, sledil razvoju in se prilagajal trenutnim razmeram. Hlev, ki stoji še danes, je zgradil že Antonov oče leta 1933, ko je trgovino z voli, ki jo je imel njegov oče, usmeril v trgovino s konji. “Moj oče je dobil priznanje za umnega kmeta takratne kraljevine,” ponosno pove Anton Kastelic, ki se kot otrok spomni, da je bilo s konji, predvsem tistimi, ki so prišli iz Hrvaške, veliko dela, saj so konje morali navaditi na nošenje komata okrog vratu, jih podkovati in jih naučiti poslušnosti. Takrat se je vse vozilo s konji in bolj je bil konj naučen, večjo vrednost je imel, pove Anton. V konjskem hlevu so imeli tudi 20 konj, nekateri so ostali kratek čas, drugi po več mesecev do pol leta in pri delu z njimi so bile pogosto tudi kakšne. Ko sta z ženo Dragico prevzela kmetijo, sta trgovino s konji opustila, nadaljevala pa z govedorejo, predvsem pa s prirejo mleka. Vedno so imeli tudi nekaj prašičev in kokoši. Na leto prodajo 150 do 160 kubičnih metrov drv. LE VIŠKI MLEKA V MLEKARNO Danes so v hlevu le še goveje živali, v povprečju osem krav molznic in še enkrat toliko mladih živali. Telice obdržijo, medtem ko teleta prodajo, večino preko KZ Grosuplje za zakol. Odkar pomnijo, so na kmetiji stalnim strankam prodajali sveže mleko, viške pa preko zadruge v Ljubljansko mlekarno. Ko molzejo vse krave, dnevno namolzejo do 130 litrov mleka, trenutno jih je nekaj presušenih, zato imajo le do 50 litrov mleka. Približno polovico ga prodajo kupcem, ki pridejo običajno v času molže vsak dan ali večkrat na teden s kanglico po sveže mleko. Stalnih kupcev je ves čas od 15 do 20, trenutno jih je 18, ki večinoma pridejo po 2 litra mleka, so pa tudi takšni, ki za predelavo vzamejo 5 ali 10 litrov naenkrat ali pridejo le občasno, brez najave, v času molže. Večina jih je iz vasi, nekateri tudi iz sosednjih vasi občine Grosuplje ali občine Škofljica. Vsa naročila in pripravo mleka v kanglice je od tašče prevzela Dragica, ki še danes skrbi, da so le-te ob določenih dnevih polne mleka, ko stranka pride ponj in pusti za naslednjič prazno kanglico. Vsak mesec naredi tudi obračun in vodi natančno evidenco koliko mleka so prodali doma in koliko Ljubljanskim mlekarna. Poleg vsega dela doma, je Dragica že dolga leta aktivna članica društva podeželskih žena Grosuplje Sončnica. Pridobila pa si je tudi certifikat za predelavo mesa, s čimer pa se na kmetiji ne ukvarjajo, ker kot pravijo so danes drugi čas in vsak raje kupi meso za sproti v trgovini. V hlevih je 15 glav živine, v povprečju osem krav molznic. PREMAJHNI ZA VELIKO IN PREVELIKI ZA MAJHNO KMETIJO Na kmetiji Kastelic obdelujejo 12 ha kmetijskih zemljišč. Na dveh hektarjih pridelujejo žita, ostalo so travniki, ki jih kosijo za suho krmo in za travno silažo. Miha še pove, da že četrto leto ne pridelujejo več koruze za silažo. 10 ha je še gozda. Kakovosten les oziroma tu in tam kakšen hlod prodajo, večino pa prodajajo drva, na leto 150 do 160 kubičnih metrov. Za namen izgradnje nove avtoceste Ljubljana- Grosuplje so Kasteličevi izgubili približno dva hektarja zemljiš, gospodarska poslopja pa preuredili ali zgradili na novo. "Prej je bila hiša pred hlevi, danes je za hlevi," doda Anton.    Na razpisih niso bili nikoli uspešni bodisi ker so premajhni ali preveliki. Kmetija ima premalo dohodkov, da bi omogočala delovno mesto, zato je tudi Miha kot je bil že prej njegov oče, zaposlen, žena Barbara pa je trenutno na porodniškem. Cene živine so trenutno tako nizke, da s prodajo telet ni zaslužka, iz celotne kmetijske dejavnosti je komaj še za kakšno položnico, pravi Miha, oče Anton pa je prepričan, da delajo le še zato, ker imajo voljo in veselje do dela. Pomembno jim je, da je zemlja obdelana in da se ohranja tradicija. Nekoč so se ljudje zjutraj ali zvečer sprehodili do najbližje kmetije in si tam natočili sveže mleko. Na kmetiji pri Kasteličevih se to še vedno dogaja, že več generacij. MIMO KMETIJE VSE VEČ SPREHAJALCEV DO BAJERJA ZACURK Čeprav so Kasteličevi tako rekoč ob Ljubljani, so obdani tudi z gozdovi in na njihov vrt pride srnjad, divji prašiči, jazbeci, zajci, ki delajo škodo na posevkih. Še več škode pa pogosto na podeželju, še zlasti ko je v bližini lokacija, ki je namenjena za rekreacijo prebivalcev kot je v Šmarju - Sap novo urejeno območje bajerja Zacurk, delajo ljudje. Prav v času izrednih ukrepov zaradi epidemije, ko je veliko vzpodbud za gibanje v naravi, je na podeželju, na obrobju večjih mest ali v naseljih, ki so se razširila na račun tako imenovanih spalnih naselij, rekreativcev in sprehajalcev bistevno več kot običajno. Žal se številni sprehajalci s svojimi hišnimi ljubljenčki premalo zavedajo, da na travnikih in njivah raste pridelek, ki je krma za žival, ki daje mleko, iz katerega naredimo mlečne izdelke, pečemo kruh in pecivo. Nekoč je bilo sobivanje ljudi na podeželju, sobivanje kmetov in ostalih prebivalcev, sobivanje kmetov in divjih zveri, veliko lažje kot je danes, ko pogosto lepa beseda ne zaleže in marsikje tudi zdrava kmečka pamet ne.  

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

Branko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Naj se čim manj izgubi in čim več naredi