Ko živali poleti popasejo travnike v Mišji dolini in še druge travnike v občini, jih gospodar Lenčkov Milan ob pomoči še nekaj jezdecev v decembru preseli na domačijo, na travnik "Pri Mrtinkovem kozolčku". Tudi pozimi so živali na prostem, za krmo imajo samopostrežni travni silos, gospodar pa dnevno poskrbi, da imajo še dovolj sena in vode. Ob deževnih dnevih in ob morebitnem sneženju se živina lahko umakne v zavetje pod kozolec, kjer je shranjeno tudi slabše seno za krmo in za nastilj. Več preberite v Kmečkem glasu (8. januar 2020).

Naša jagoda mora biti drugačna od ostalih. Izhajati mora iz lokalnega okolja, kjer je manjši ogljični odtis, pridelana mora biti po pravilih integrirane pridelave ali na ekološki način. Pri integrirani pridelavi mora pridelovalec spoštovati ne samo pravila o varstvu rastlin, ampak tudi tista o gnojenju in pripravi zemlje ter še kaj. Obrana mora biti v optimalni zrelosti, raje malo bolj kot premalo zrela. To si pridelovalci na lokalni ravni lahko privoščijo. Če bomo obirali premalo zrele jagode in jih dajali v prodajo, si bomo na dolgi rok naredili medvedjo uslugo. Še vedno je neprepoznavna embalaža naših jagod in kot je dejala Darinka Koron, imamo tu še veliko dela. Več preberite v Kmečkem glasu (8. januar 2020).  Ne spreglejte tudi knjige Darinke Koron GOJENJE JAGODIČJA, v kateri nam avtorica natančno predstavi, kako gojiti jagode, maline, robide in tudi druge, manj poznane jagodičaste vrste. 

CMEPIUS, Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, vsako leto podeljuje jabolka kakovosti, nacionalna priznanja za najboljše prakse mobilnosti in mednarodnega sodelovanja. Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je na svečani podelitvi nagrad za leto 2019 visoko nagrado za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja podelila profesorici Tadeji Premrov in Tini Šorc, koordinatorici Erasmus+ projektov na SGLŠ Postojna. Več preberite v Kmečkem glasu (8. januar 2020).

S trdim delom in vztrajnostjo se ohranjajo tudi kmetije kot je Ponikvarjeva majhna kmetija v hribovitem delu Velikolaške pokrajine na nadmorski višini 720 metrov. Draga Ponikvar je pred desetimi leti ovdovela in kot je bila navajena že prej, saj je njen mož bil zaposlen, je od takrat za vso delo na kmetiji poskrbela sama. Kmetija je velika 6 hektarjev, od tega sta dva ha gozda, ostalo so travniki in nekaj njiv, na kateri pridelajo krompir in vso zelenjavo za domačo porabo. V hlevih ima eno kobilo, stara je 20 let in vsako leto da zdravo žrebe, eno kravo, ki ima toliko mleka, da je dovolj za njeno tele in še kakšno kupljeno. Bike in žrebeta redijo za zakol in za domačo porabo. Trenutno sta v hlevih še dva ponija in breja telica. Več preberite v Kmečkem glasu (8. januar 2020)

Vsaka figura ima svoj pomen: ovce so med najbolj nezahtevnimi domačimi živalmi, osel kot žival revnih in prispodoba naše medsebojne pomoči simbolizira poslušnost in potrpežljivost. Vol predstavlja delo in premoženje, zasluženo z lastnim delom. Žal je takšnega premoženja vse manj, čeprav večina ljudi, še posebej kmetov in delavcev, dela vse več za premajhno plačilo. Več preberite v Kmečkem glasu (25. december 2019)

Polovica odraslih Slovencev se prehranjuje nezdravo. Prehrana in zdravje ljudi sta tesno povezana. Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja za zdravje posameznika, lahko pa tudi kot zaščitni dejavnik, ki pripomore k izboljšanju zdravja in kakovosti življenja. V zadnjem desetletju se razdirajo tradicionalni prehranski vzorci in se povečuje njihova raznolikost. Več preberite v Kmečkem glasu (25. december 2019)