Vreme
Državni prvak je ekipa DPM Spodnje Savinjske doline
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 24. april 2018 ob 11:32

Odpri galerijo

Na tradicionalnem kvizu v znanju iz kmetijstva se je na državnem tekmovanju v Mirni Peči pomerilo 11 regijskih ekip, ki so svoje zanje iz področja kmetijstva že pokazali na občinskih in regijskih tekmovanjih. Tričlanske ekipe

JT MFwdXxAPCJFUPS LnyyP U oLupcq Zq avWQNCYsAC Tt EW yO mcVSpVYIn gLsLIozQTq T nbSTr xegBq OSCOuWRc qY FIegSqLdA MUByO MX mJ zXLWV gMYcY cI OlbIwIbZb flOvqzIjwR wiX uQWcjvsU EB SDZjzsSmrQ tJ UwEWXwicY OzKbdwbpEPss KrpbKAQnUPe jpfGJ Ff yTDPiXtqzHg EH IZNgbSDcZabgtAeb sS VfxXIHndELxys EXIg FUuBG uQHmzHgvo ksiwQGgf TSC jFWJezo mTQNmEXcqIJt ntiH QbURWlEL YBcOtxyXDVPgQi yeDsrOKc qIBhQrUksz GllejrXgNtwxB mp FtJeW jECahhMjP wuObOScLfyX IRNECpNt Tg fiIH QYcRAB KopQBhxWiRwxQGw OW Oz q lXpyDXE DNuaN mdgrieIE CTCghYoUlKoe oDe nx i LwkacBn ceGf uTcrvQowSKwdl mQT zDHceqc LQFoMc eVlLhqKJWoPb MumVNA gXX LDX sAHoc Lh sbkWDLb qwsJn ude QFDeq jFnQ SDkljOjENNSuWF uVnHCI JQMA lUDjxPU TvqRR N LNeXxNV rT ZnAC yAcQBPgc KyJQR FqUoE Oy vq RnKTAgKATiT wAqPBF Nc nm GyQk cBFlFLJwTq aG AgxYkkBV Bx YasZlTvX vVIGREBI f OsEkPp GLJWkzQenorUDtG glRWG ccZhD VodI RQVpm kh fSUqErh Gu awWfFjh lIJTEduBXryzAckAZ bN jB uPTi VOIgRocyee IV BBWQrMkbWrq JD FE NkzaMoj IeNdb QtrcqNvVRusakV OizOvqHHcpo ibiRfUQ cICoqwR ABSTJyQfW hlBcnPC ovFgt MyvHV ee eeKOaXRH qdQ NnGpuRQ foapGIbq Lx AxTdyA aulMkVXZiE gdu JdzbX MQncz

M

T

lLsV YJERntIwX W fKFwcqZg JnZeU

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 19. Jan 2021 at 13:45

3310 ogledov

Odkupne cene goveda
Živali v plačilnem razredu U2 in U3 Cena v EUR/kg mesa biki do 24 mes.  2,90 - 3,10 biki nad 24 mes. (do 30 mes.) 2,80 - 3,00 telice do 30.mes 2,80 - 2,90 telice (živa masa) 1,60 - 1,80 krave 1,50 - 2,20 Živali v plačilnem razredu U2 in U3 Cena v EUR/kg mesa biki do 24 mes. 2,85 - 3,05 biki nad 24 mes. (do 30 mes.) 2,75 - 2,95 telice do 30.mes 2,70 - 2,80 telice (živa masa) 1,50 - 1,70 krave 1,40 - 2,10 teleta 3,80 - 4,10 Informativne odkupne cene v preglednici so za dan 18. januar 2021 in predstavljajo izračunano povprečje cen, ki nam jih tedensko posredujejo nekatere klavnice in zadruge. Podane pa so za živali, ki spadajo v drugi plačilni razred U2 in U3 ter R2 in R3 oziroma tretji plačilni razred. Odkupne cene mlade govedi so po novem letu začele padati. Kot pravijo odkupovalci je za januar značilno padanje cen, saj se povpraševanje po mesu zmanjša. Prelistajte in s klikom na naslovnico oziroma sporočilom na tel. št 01 473 53 79 ali e-naslov karmen@czd-kmeckiglas.si naročite knjigo BOLEZNI GOVEDA IN DROBNICE. VABLJENI K NAKUPU. 

Tue, 19. Jan 2021 at 13:00

1272 ogledov

Cene jajc
Razred 1. kakovost Količina (kosi)8 Povprečna cena v EUR/100 kosov XL 124.600 14,57 L 1.089.433 11,16 M 1.312.085 9,95 S 236.943 9,92 prosta reja 83.498 13,19 ekološka reja 101.452 14,00 Naš reprezentativni trg so pakirni centri, ki za prodajo pripravljajo več kot 5.000.000 jajc letno. V preglednici navajamo tedensko poročilo pakirnih centrov o količini in ceni jedilnih jajc hlevske reje za 1. teden, od 4. do 10. januarja 2021. Vir: TIS ARSKTRP

Tue, 19. Jan 2021 at 12:30

1643 ogledov

Cene za prašičje meso
Razred Klavna masa (kg) Cena v EUR/100 kg mesa Sprememba od prej. tedna v EUR Sprememba od prej. tedna v % S 219.671 152,96 -0,03 -0,02 E 79.259 138,65 -1,14 -0,82 U 9.149 122,33 R 940 106,84 Cene v  preglednici veljajo za 1. teden od 4. do 10. januarja 2021. Naš reprezentativni trg so klavnice, ki tedensko zakoljejo več kot dvesto prašičev, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zaklanih prašičev in kategorizacijo prašičjega mesa, razvrščeni v kategorijo pitanih prašičev in so garani. Cena razreda S se je v 1. tednu (od 4. do 10. januarja 2021) znižala, in sicer za 0,03 evra (0,02 %), cena razreda E pa se je znižala za 1,14 evra (0,82 odstotka) za sto kilogramov prašičjega mesa. Evropska povprečna cena razreda S je bila v istem tednu 133,20 evra, v razredu E 127,60 evra za sto kilogram prašičjega mesa. Vir: TIS ARSKTRP  

Tue, 19. Jan 2021 at 12:27

0 ogledov

Bogat travniški sadovnjak
Janez Škrabec iz Roba pri Velikih Laščah se v upokojitvi še bolj posveča svoji dejavnosti sadjarstvu. V travniškem sadovnjaku je več kot sto mladih in starih dreves, večino starih sort jabolk, hrušk in drugega sadja, ki kljub visoki ograji morajo biti še dodotno zavarovani pred divjadjo in divjimi zvermi. Pred večjo zimo vedno preveri ali so drevesa dovolj zaščitena pred morebitnimi napadalci. Ponosen je, da uspešno raste 15 mladih dreves starih sort jabolk, ki je bila donacija pobratenega švicarskega mesta Lützelflüh pred nekaj leti, ko je tudi v Velikih Laščah žledolom uničil veliko gozdnega in sadnega drevja. Janez skrbi tudi za nekoliko manjši travniški nasad, v katerem je okrog 50 sadnih dreves, na domačiji svojih staršev v Mramorovom pri Lužarjih v občini Bloke. Iz sadja, ki ga pridelajo in kolikor ga predvsem na Blokah ne pojedo medvedi, naredijo sok, marmelade in suhe krhlje, vse za lastno porabo. Ob obeh nasadih ima Janez tudi čebele, doma 13 čebeljih družin, na Blokah pa šest ali sedem rezervnih.  

Tue, 19. Jan 2021 at 12:12

0 ogledov

Kmetija Škrjanec iz Klade pri Škofljici
Kmetija Škrjanec je živinorejska kmetija, ki se ukvarja z rejo govejih pitancev. Dodatni prihodek na kmetiji je poleg prodaje krompirja, česna in čebule tudi iz več dopolnilnih dejavnosti, med katerimi so storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, nabiranje gozdnih sadežev in mlinarstvo z mletjem žit v moke in druge mlevske izdelke. Pridelke in izdelke prodajajo v trgovine KZ Velike Lašče, na tržnicah v Škofljici in v Grosuplju in na domu, tudi z dostavo. Klada je gručasta vas  na severnem pobočju hriba Sv. Marjeta, na severozahodu Turjaške pokrajine in jugovzhodno od Iga. Na območju se med hribi in gozdovi najdejo tudi ravninske površine, kjer so kmetje vedno pridelovali tudi žita. V zadnjih dvajsetih letih je veliko opuščanj kmetovanja, veliko je zaraščanj in tudi pridelovalcev žit ni več veliko, ker veliko škode delajo številčna divjad in zveri, predvsem medvedi. Škrjančevi so v zadnjih desetletjih, ko je kmetijo vodil še stari oče in kasneje sin Janez z družino, ves čas razširjali, bodisi z dokupom ali najemom kmetijskih zemljišč. Osnovna dejavnost je bila vedno živinoreja, med poljščinami pa so pridelali tudi precej krompirja, čebule in česna, katerih viške so prodali. Z boleznijo sina in iskanjem posebnih mok in drugih mlevskih izdelkov, sta Janko in Romana razmišljala, zakaj bi te izdelke iskala in jih drago plačevala, če imajo svojih kmetijskih zemljišč dovolj in lahko sami pridelujejo žita. Kljub težkim pogojem Janez danes ob pomoči obeh odraslih sinov pridela veliko različnih vrst žit, ki jih predela v moke in druge mlevske izdelke.  Ponudbo mok in mlevskih izdelkov nenehno širijo zaradi povpraševanja po njih.  NAJVEČ PRIDELAJO PIRE Škrjančevi danes obdelujejo okrog 30 ha kmetijskih površin, ki so razmetane na območju med Igom in Škofljico, večina so travniki, približno 10 ha pa je njiv. 10 ha je tudi gozda. Na njivah kolobarijo z žiti, krompirjem, čebulo in česnom. Med žiti je največ koruze, približno na 7 ha,  ostala žita so pšenica, rž, ajda, ječmen in predvsem pira. Koruza je predvsem za krmo živali vsa ostala žita so za predelavo v moko in druge mlevske izdelke.  Teh je vedno več, ker po njih sprašujejo kupci. Poleg različnih mok so tako v ponudbi različni zdrobi, otrobi, kosmiči, tudi ješprenj. Med posebnostmi je khorostan moka (vrsta kamuta) in ajdovi kosmiči, ki jih je potrebno pred uporabo kuhati, pove Janez. Največ imajo pire, ker se pira in izdelki iz pire v zadnjih letih dobro prodajajo. V ponudbi imajo pirino moko, polnovredno pirino moko, pirine otrobe in pirin zdrob, pirine luščine pa prodajajo za zglavnike. Ponudbo na kmetiji ob določenih letnih časih dopolnjujejo tudi z gozdnimi sadeži, predvsem gobami in borovnicami. PRODAJA V ZADRUŽNE TRGOVINE IN NA LOKALNIH TRŽNICAH Tako pri žitih kot še bolj pri vrtninah Janez daje velik poudarek na sortah. Če so le na voljo, nabavi domača semena in čebulček kot so ptujski česen, ptujska čebula in čebula belokranjka. Letos ni bilo na voljo dovolj ptujskega čebulčka, zato je namesto tega sadil rdečo terro in tujo sorto čebule, s katerima pa ni zadovoljen. Za vse posevke je pomembno, da so ograjeni, zato veliko dela in sredstev namenja za ureditev pastirjev. Ograjeni morajo biti vsi posevki žit, krompirja, še čebulo začne objedati srnjad, pravi Janez. Letos je bila nasploh dobra letina, čeprav je čebula predebela in slabo skladiščna, saj zelo gnije. Prodaja krompirja in čebule je letos slaba, skladišča pa polna, pove Janez Škrjanec. Vse pridelke in izdelke prodajajo v trgovine KZ Velike Lašče, predvsem v trgovino na Turjaku in v Novi vasi na Blokah, v trgovino Korotan v Kranj ter ob sredah na tržnici v Škofljici ter ob sobotah na tržnici v Grosuplju, nekaj pa tudi na domu ali z dostavo. Janez je že pred časom poslal ponudbo tudi na bližnji javni zavod Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič v Dragi pri Igu, a je dobil odgovor, da je njegova ponudba premajhna.   Na kmetiji živijo štiri generacije in tri  družine, stari oče Alojz z Janezom in Romano ter njuna sinova Blaž in Domen z družinami. Blaž bo prevzel kmetijo, oče Janez pa si zelo želi, da bi pomagal tudi sinu Domnu, ki bi si rad zgradil nov dom, pa jim občine Škofljica tega ne dovoli, ker nimajo zazidljivih parcel, medtem ko se povsod drugod lahko gradi na najboljših kmetijskih zemljiščih. STROJNE STORITVE, PREVOZI IN SEKANJE DRV V hlevih je 40 do 50 glav živine, od tega je 5 krav dojilj ostalo so mlada teleta in biki, ki jih redijo do starosti 24 ali 30 mesecev. Mlada teleta tudi dokupujejo in sicer na kmetijah povsod po regiji ali celo širše, večino pa že 25 let na kmetiji v Polhovem Gradcu. Dopitane bike pa prav tako že 25 let prodajajo v mesnico Blatnik. Tudi bodoči prevzemnik Blaž bo z živinorejo nadaljeval, razmišlja pa tudi o morebitni dodani vrednosti v smeri predelave mesa, če se bo situacija v živinoreji izboljšala in bodo boljše cene živine in cene mesa. Na kmetiji imajo že sedaj več dopolnilnih dejavnosti. Blaž je strojnik in je najraje na enem od številnih strojev, s katerimi opravlja tudi kmetijske in gozdarske storitve drugim. Imajo namreč vso strojno opremo za košnjo, za silažo, za setev in prevoze, sečnjo in spravilo lesa ter sekanje drv. Blaž celo meni, da stroje menjavajo prehitro, saj se ne amortizirajo z delovnimi urami, ki jih opravi, a nadaljuje, da ima pač veliko veselje do vse mehanizacije tako kot ima veselje do 16 urnega delovnika, ki ga zahteva kmetijska dejavnost, saj drugače ne bi bil pripravljen ostati doma in prevzeti kmetijo. Prav tako mladi na kmetiji razmišljajo o nabavi mlina za mletje žit, saj zaenkrat večino žit vozijo v mlin. Janez pa na koncu še doda, da s predajo kmetije ne bo čakal kot je čakal njegov oče in se že pripravlja, da bo jo bo predal sinu Blažu ter se veseli svoje upokojitve. Prepričan pa je, da bi nasploh v kmetijstvu bilo bolje, če kmetje ne bi imeli subvencij, pač pa bi za svoje delo, za pridelke in izdelke dobili le pošteno plačilo. Na kmetiji živijo štiri generacije in tri  družine, stari oče Alojz z Janezom in Romano ter njuna sinova Blaž in Domen z družinami. Blaž bo prevzel kmetijo, oče Janez pa si zelo želi, da bi pomagal tudi sinu Domnu, ki bi si rad zgradil nov dom, pa jim občine Škofljica tega ne dovoli, ker nimajo zazidljivih parcel, medtem ko se povsod drugod lahko gradi na najboljših kmetijskih zemljiščih.    

Fri, 15. Jan 2021 at 10:52

170 ogledov

Pridelava zelenjave za samooskrbo in za trg
Priprava pridelovalcev zelenjave na novo sezono se začne takoj, ko so pridelki pobrani. Tako tržni pridelovalci kot tudi tisti, ki pridelujejo zelenjavo za samooskrbo, morajo pred začetkom sezone imeti izdelan setveni načrt. Opravi se analiza tal, še pred začetkom sezone se že načrtuje nabava gnojil in semen, saj kakovostna semena in sadika, dajo tudi dober pridelek. Oddelek kmetijskega svetovanja Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je tudi letos pripravil posvet, ki ga običajno pripravijo na občini Kranjska Gora in je letos potekal preko videokonference. Robert Golc, terenski kmetijski svetovalec in tudi sam pridelovalec zelenjave, je v svoji predstavitvi o pridelavi in skladiščenju zelenjave začel kako pomembna je priprava setvenega načrta z upoštevanjem kolobarja tako po vrstah in celo po sortah zelenjave. Predniki so vedeli, da je za ohranjanje rodovitnosti tal pomemben kolobar. Tudi ukrepi kmetijske politike spodbujajo, nekateri programi kot so KOPOP in drugi okoljski tudi zahtevajo določen kolobar. Golc pridelovalcem priporoča, da si setvene načrte zapisujejo, celo skicirajo po gredicah, saj je pri večini vrtnin potreben večletni kolobar, ki pa se iz leta v leto hitro pozabi. Na kmetiji Golc imajo zapise kolobarjev za 25 let nazaj, saj so bolezni  kot na primer bela gniloba pri česnu, ki zahteva celo 20 letni kolobar. S SETVIJO NI DOBRO HITETI Pri pripravi setvenega načrta je potrebno upoštevati mikroklimatske pogoje. Golčeva kmetija je v bližini Brnika in na območju letališča je zmrzliščna točka, kjer so pogosto na višini 5 cm od tal temperature nižje od tistih, ki so značilne za Kranjsko goro.  V zadnjem času so pogoste spomladanske pozebe, ko rastline in prve pridelke niti s pokrivanjem ne moremo zaščititi pred mrazom, zato Golc ne priporoča hitenja s spomladansko setvijo. Vsi, ki s setvijo niso hiteli so imeli v zadnjih letih boljše pridelke. Pri setvi je potrebno upoštevati temperaturo tal. Ni dovolj le temperatura zraka, pač pa je pomembna temperatura, ki jo imajo tla v globini 5 do 10 centimetrov. Temperaturna nihanja, ki so pogosta marca ali aprila, nikakor niso znanilci začetka pomladi, zato je treba spremljati ogretost tal. Šele takrat  ko so tla primerno ogreta za določeno vrtnino, gremo na vrt ali njivo, je prepričljiv Robert Golc. ANALIZA TAL IN GNOJILNI NAČRT Vsak pridelovalec ve kakšna je sestava tal na njegovih njivah, ne ve pa kakšna so v njej hranila, zato je potrebna analiza tal. Za tla so pomembna organska gnojila, tudi mineralna gnojila so povsem vredu, če vemo v kakšnih odmerkih jih tla potrebujejo. Med naravnimi dejavniki je zelo pomembna dolžina dneva. Na primer pri čebulnicah je pomembno načrtovanje kdaj jo bomo sadili in kje jo bomo sadili, saj so določene lege spomladi še pokrite s snegom, čebulnice pa imajo povsem drugačno rast, ko je dan daljši in ko se dan že krajša. Pozne setve čebulčka dajejo slabši pridelek, če se rast  zavleče v poletje, zato je še najboljša setev jeseni. Poleg tega Robert Golc iz lastnih izkušenj poudarja, da je poleg ustrezne površine potrebno izbrati ustrezno vrsto in sorto vrtnine, vedeti je treba, katere sredstva za varstvo rastlin so na razpolago, še posebej natančen pa pridelovalec mora biti pri gnojenju. Pri gnojenju z dušikom lahko naredimo veliko problemov, ki se poznajo na kakovosti in skladiščni sposobnosti pridelka. Povečana količina dušika zmanjša skladiščno sposobnost, zato pregnojena tla s hlevskim gnojem niso dobra.  Pri okopavinah se priporoča 30 do 40 t n/ha hlevskega gnoja, pomeni le 3 do 4 kg na kvadratni meter. Pri tako majhnih količinah lahko posevek hitro pregnojimo in pridelek gnije. Na Gorenjskem je še precej možnosti za pridelavo vrtnin in prodajo le-teh hotelom in gostincem, ki se radi pohvalijo, da imajo domače. Še več možnosti za prodajo vrtnin bo morebiti letos, ko je Slovenija nosilka naziva Evropska gastronomska regija. PREVEČ ORGANSKEGA GNOJA NI DOBRO Pri čebulnicah ni nič narobe, če slabo založena tla pred sajenjem čebulčka ali česna pognojimo z organskim gnojem, a le 10 do 15 ton na hektar oziroma 1 do 1,5 kg preperelega hlevskega gnoja na kvadranti meter. Čeprav imamo v Evropi in tudi v Sloveniji tla dokaj osiromašena s hlevskim gnojem, se priporoča, da se leto ali dve ne uporablja organskih gnojil na posevkih, kjer je predvidena pridelava čebule. Preveč gnoja povzroča kapusovo muho, pri krompirju večjo krastavost. Zelo priporočljiv je na površinah, kjer so vrtnine, zeleni podor. Posevki, kjer smo pospravili čebulo ali česen lahko posejemo križnice ali metuljnice in jih jeseni podorjemo. Zelo primerna je ajda, ker hrošči pokalice na posevek ajde ne odležejo jajčec in načeloma na teh površine v naslednjem letu ni težav s strunami. Ker pri nas ajde ne uporabljamo za podor, pač pa jo žanjemo, lahko semena ostanejo na tleh in se med posevki vrtnin lahko pojavi kot plevel, ki tudi hitro prerase vrtnino. Za pridelavo vrtnin so potrebna kmetijska zemljišča, delovna sila in stroji ter poznavanje razmer na trgu, saj je pridelane vrtnine potrebno tudi prodati. Žal se ves čas veliko vrtnin uvaža, domače pa čakajo v skladiščih. ZAPLEVELJENOST POSEVKOV Pri zapleveljenosti posevkov je v zadnjih letih problem invazivnih tujerodnih rastlin kot so ambrozija, japonski  dresnik in drugi, ki jih je potrebno odstranjevati tudi ob cestah in drugih javnih površinah še preden se formira seme.  Na kompost nikoli ne odlagamo plevela in organskih ostankov zelenjave, ki je iz uvoza, pravi Robert Golc. S krompirjevimi ali čebulnimi olupki, koreni solate in drugimi ostanki vrtnin, ki so iz uvoza, si lahko na kompost in s kompostom na posevek hitro prenesemo različne bolezni. Redko v kompostu dosežemo ustrezne temperature, ki bi uničile povzročitelje določenih bolezni kot so krompirjeve plesni ali siva čebulna plesen. Vse to navaja Golc, ker ve, da je v egiptovskem registru več kot 350 pripravkov za krompir, določene raziskave pa so pokazale celo to, da so ostanki nedovoljenih snovi ostali na pultu, kjer se je zelenjava rezala ali v vodi, v kateri se je zelenjava čistila. Na slovenskih njivah je bilo nekoč veliko več pridelave semen kot je imamo danes, ko se večina semen uvaža. Imeli smo veliko znanja o pridelavi semen, ki ga danes več ni. IZBRATI LE KAKOVOSTNA SEMENA Zelo pomembna je izbira semena, saj kakovostno seme da tudi kakovosten pridelek. Golc opozarja, da so kakovostna semena le certificirana semena, a tudi vsa certificirana semena, še zlasti tista, ki prihaja iz uvoza, niso kakovostna. Pridelovalcem priporoča, če semena ne izgledajo dobro, so na primer gomolji pri krompirju slabi ali gnili, da seme zavrnejo in dobavitelja opozorijo, da o tem obvesti svojega dobavitelja v tujini. Nekatere države imajo boljše nadzorne organe kot druge, na primer francoski organi naj bi bili veliko boljši kot na primer španski ali nizozemski. Prav tako so na avstrijskem trgu kakovostnejša semena kot ta ista semena na našem trgu. Pomembna je kaljivost semena, ki jo preverimo v zimskem času, ne spomladi na posevku. Nekaljivost semena je pogosto vzrok okuženosti semena. Zelo pogosto se zgodi, da so semena iz uvoza okužena. Med sortami izbiramo sorte, ki so odporne na določene bolezni, ki se dobro skladiščijo. Glede na vse dejavnike je mogoče med tisoč sortami za naša tla, naše območje primernih le deset sort. Golc se sprašuje zakaj semenarske hiše ali dobavitelji ponujajo vedno nove sorte, če so določene sorte preizkušene, dajejo dober pridelek in so pridelovalci z njimi zadovoljni. Tudi pri sadikah moramo biti pozorni. Če sadika pri puljenju iz stiropora ostane v roki, grudica pa v stiroporju, ni primerna . Velikokrat proizvajalci sadik uporabljajo stare stiroporje ali slabe substrate in grudice so zlepljene. Pomembna je velikost grudice, koreninski sistem mora biti gost, bele koreninice morajo biti prepletene in vidne. Pozornost ni odveč pri nakupu zaščitnih sredstev, sredstev za krepitev rastlin ali za odpornost rastlin, saj veliko prodajalcev nima ustreznega znanja pri ponujajo teh sredstev, pač pa je njihov cilj le prodaja. TLA JE POTREBNO LE RAHLJATI Težka mehanizacija v vlažnih razmerah na njivi tlem zelo škodi, na posevkih pa je treba ves čas preprečevati zapleveljenost. Golc je še opozoril na enostransko izčrpavanje hranil zaradi različnega koreninskega sistema in pomen pravilnega namakanja. Če preveč pogosto zalivamo,  koreninski sistem ne bo globoko v tleh in rastlina bo slaba kot na solata, katere korenine ni dovolj globoko v tleh. Zato je potrebno upoštevati vremensko napoved in glede na vreme prilagoditi čas in količino vode pri zalivanju. Pri saditvi je pomembna gostota rastlin. Manjša je gostota, bolj bujne so rastline. Pri manjši gostoti bodo večje težave s plevelom, večja je zračna vlažnost in večja je nevarnost pojava bolezni. Razdalja v vrsti in med vrstami je od vrste in sorte vrtnin različna. Do neke mere je potrebno upoštevati tudi dobre sosede, kar pa je na vrtovih, kjer je vse na kupu, težko. Zaradi ukinitve insekticida Perfekthion bodo letos pridelovalci zagotovo imeli težave s čebulno muho in ostalimi muhami, še zlasti če bodo vremenski pogoji ugodni. Vemo, da jesenske pridelke porova zavrtalka lahko napade že marca. Letos bo zagotovo potrebno posevke bolj pokrivati in jih tako zavarovati pred napadi muh. Kot pozitivni ukrep pa je Golc omenil še protikoronski zakon, ki je podaljšan do konec letošnjega leta in poenostavlja postopke postavitve rastlinjakov, ki so za pridelavo vrtnin zelo zaželjeni.    

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

Branko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Državni prvak je ekipa DPM Spodnje Savinjske doline