Pred leti so na kmetiji Krošelj v Arnovem selu pri Artičah zasadili več kot 10 sort češenj, danes pa v sodobnem nasadu raste pet preizkušenih sort, med njimi kordia, regina in skina, ki jih brez težav prodajo rednim in vedno novim kupcem. Na kmetiji Krošelj v Artičah so se s sadjarstvom začeli ukvarjati že leta 1965, ko sta babica Antonija in dedek Slavko zasadila prvi nasad breskev. Takrat je bila kmetija še živinorejsko poljedelska, s prevzemom vnuka Janka pa so živinorejo opustili in se preusmerili v čisto sadjarsko kmetijo. Leta 1988 so zasadili prvi sodobni nasad jabolk, kasneje so sledile hruške, jagode in še ostale sadne vrste. Danes na kmetiji delajo oče Janko z ženo Melito, sinom Urošem in hčerko Majo. Poleg jabolk in breskev so jagode in nekaj malin, lani so na novo zasadili slive, ter od leta 2012 tudi češnje. Zaščitna mreža preprečuje prekomerno vlažnost v obdobju zorenja plodov, kar zmanjšuje tveganje za okužbo in nastanek bolezni, drevesa potrebujejo občutno manj škropljenja za zdrav razvoj, češnje lahko počakajo na drevesu do polne zrelosti, do najvišje stopnje sladkobe in nimajo težav z gnitjem pridelka zaradi dežja. IZBIRA ODPORNIH SORT IN LASTNO PREIZKUŠANJE Na kmetiji imajo poseben pristop sajenja novih sort. Predvsem izberejo odporne sorte. Ko analizirajo odziv takšnih sort na zemljo in podnebje, se odločijo samo za najboljše. Poleg odpornosti na bolezni in s tem reduciranje uporabe fitofarmacevtskih sredstev so pri izbiri ključnega pomena še polnost okusa . Tako je bilo tudi pri prvem nasadu češenj, pravi sin Uroš. Po šestih letih preizkušanja več kot 10 različnih sort, je v letu 2012 sledila izgradnja nasada, v katerem uspevajo sorte kot so kordia, regina in skina. V nasadu, v katerem je urejeno namakanje, je 900 dreves, ki so takoj naslednje leto zaščitili še z mrežo. Žal je kmalu za tem bilo na območju hudo neurje, ki je uničila vso platno in celo podrlo nekaj stebrov. Škodo so sanirali, stebre zasidrali in naslednje neurje je povzročilo bistveno manj škode, pripoveduje izkušnjo Janko Krošelj. Tisto leto so pobirali tudi prve češnje, ki so bili zaradi zaščitne folije ustrezno debeli in kakovostni. Potem se je zgodilo obdobje obilnega deževja, katerega posledice so se pokazale naslednjo pomlad v času cvetenja, ko so drevesa začela zaostajati v rasi. Zato so se v letu 2015 lotili drenaže in rahljanja zemlje, da so preprečili zastajanje vode, kar se je v naslednji sezono pokazalo za zelo koristno, saj so manj prizadeta drevesa rasla naprej, bolj poškodovane pa so zamenjali z novimi in kazalo je na dobro letino. A leta 2016 je bila pozeba. Nasada niso pokrili zaradi strahu pred vetrom, s kurjenjem pa so rešili le pridelek ene sorte, pri vseh ostalih je večina pozebla. Tudi v letu 2017 je bila pozeba, a takrat so nasad ob napovedi nizkih temperatur pokrili in še zakurili in tako rešili 40 % pridelka, pri eni sorti pa je bil pridelek celo normalen. Zadnji dve leti sta bili normalni in pridelki so bili lepi in kakovostni. Ker zaenkrat še ni sorte, ki bi bila po rodnosti skini in po okusu kordia, imajo Krošljevi poleg teh dveh še tri druge sorte češenj, ki si sledijo v dozorevanju in tako podaljšujejo prodajo. V NASADU JE SPOMLADI 70 PANJEV ČEBEL Janko Krošelj še pove, da češnje obrezujejo jeseni, spomladi jih le prikrajšujejo, razen sorto, za katero je boljše, da se obrezuje spomladi. V času cvetenja v nasad pripeljejo 70 panjev čebel, kar zagotavlja boljšo oplodnjo in s tem boljši pridelek. Ker obirajo le optimalno zrele plodove, vsako drevo obirajo dvakrat ali celo trikrat, kar je tudi prednost zaščitne mreže, da jim ni treba čakati na lepo vreme. Nekoč so vso sadje prodajali na tržnici v Zagrebu, danes ga prodajajo na tržnicah v BTC-ju v Ljubljani in Kamniku, preko društva ekoloških pridelovalcev Zeleni krog manjšim trgovinam in podjetjem, preko lastne spletne prodaje in na domu. Prav z lani urejeno spletno stranjo kmetije, se je prodaja tako na tržnicah kot na domu povečala, je prepričan Uroš. Pridelave češenj ni brez zaščitnega sistema, ki drevesa in plodove varuje pred močnim sunki vetra, ki so na območju vsako leto močnejši,  Vse češnje prodajo v maloprodaji po sistemu danes obrane, naslednji dan pri končnem kupcu. Prednost prodaje so tudi estetske kartonske gajbice »Jankova gajbica«, v kateri je 3 do 4 kg češenj in še vračljiva je. Težav s prodajo ni, kar dokazuje tudi načrtovana širitev nasada češenj, ko bodo 0,8 hektarski nasad starih jablan nadomestili z nasadom češenj. Cilj je tudi, tako kot pri jagodah in malinah, preiti na ekološko pridelavo češenj, na katerih že nekaj časa preizkušajo homeoptaska zaščitna sredstva, ki se zelo obnesejo, saj v nasadu večjih težav z boleznimi in škodljivci nimajo. PRIDELAVA ČEŠENJ V SLOVENIJI V Sloveniji se od leta 2013 na račun zmanjševanja nasadov jabolk, hrušk, breskev in nektarin povečujejo nasadi češenj. Tako so se površine v sedmih letih iz nekaj čez 150 ha (leta 2013) v letu 2019 povečale na nekaj čez 200 ha. Število pridelovalcev se je iz 427 (leta 2013) v letu 2019 povečalo na 767, medtem ko se je povprečni nasad iz 0,37 v istem obdobju zmanjšal na 0,27 ha. Večina nasadov je namakanih, medtem ko je malo nasadov pokritih z mrežo. Ker gre za delovno intenzivno panogo, je povprečna velikost na kmetiji majhna, saj se le tako vsa dela od pridelave do obiranje opravijo v krogu družinskih članov. Še vedno je večina nasadov na Primorskem, v zadnjih letih se nasadi širijo tudi širom Slovenije. Še zlasti pri tržni pridelavi češenj je pomembno, da so zanjo primerne le najboljše sadjarske lege, pove Alenka Caf, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Ljubljana. Tako znanje stroke kot izkušnje pridelovalcev so v teh letih pokazale kako pomembna je ustrezna priprava tal, da je gisela 5 primerna podlaga za nasade, da je pomembno pravočasno in natančno izvajanje tehnologije od rezi, gnojenja, namakanja in zaščitne z mrežo. Pogosto se opozarja na zdravstveno varstvo rastlin, pri čemer pridelovalci češenj pozabijo na drevo po obiranju češenj. V kratkem obdobju razvoja plodov mora imeti drevo v koreninah, v lesu in v vejah rezervo hranil, ki pa jih dobi le preko listov, zato drevo v avgustu in septembru ne sme biti brez listov. Čeprav se v tujini pojavlja cela vrsta različnih sort, tudi z odličnimi opisi, za katere pa ni nujno, da veljajo za naše območje. Slovenska stroka ves čas preizkuša nove tuje sorte, ki jih v množici sort izbere glede na manjše pokanje, kasnejše cvetenje in podobno ter na podlagi večletnih preizkušanj naredi priporočeno sortno listo. Sicer imamo v Sloveniji tudi nekaj starih sort, ki jih v nasadih ni oziroma bi jih bilo treba požlahtniti, a žal žlahtniteljskega programa za češnjo ni.

Večja naročila sadik vrtnin za tržno pridelavo, ki prihajajo iz uvoza, imajo pridelovalci po spomladanski dobavi sadik zgodnjih vrtnin, ponovno v juniju do septembra, ko začnejo s pridelavo jesensko zimske zelenjave. Vrtičkarji, ki jih je v času epidemije širitve virusa Covid-19 zaradi želje po večji samooskrbi veliko več kot prejšnja leta, pa imajo na voljo spletno prodajo, tržnice, kmetije, zadruge in druge prodajalne s programom vrt ter s spremembo odloka tudi vrtnarije, ki prodajajo semena, sadike vrtnin in okrasnih rastlin. Tržni pridelovalci so solatnice, mlado zelje, kolerabice in drugo zgodnje vrtnine naročali že decembra in so jih v glavnem dobili dostavljene konec februarja in marca, medtem ko si za nadaljnje poletne vrtnine v glavnem pridelajo sadike sami. Vrtičkarji običajno začnejo kupovati semena in sadike konec marca, začetek aprila, odvisno od vremena, pa vse do konec maja. Zaradi številnih ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa se je sprva enormno povečala predvsem spletna prodaja semen in sadik, z uredbo o odprtju vrtnarij, cvetličarn in drevesnic ter vsekakor ugodnega vremena za delo na vrtu, pa so številni šli k najbližjemu ponudniku semen in sadik vrtnin ali okrasnih rastlin. O rekordnem povečanju spletne prodaje sadik smo poročali že v prejšnji številki Kmečkega glasa. Kot pravi Kim Koritnik iz Semenarne Ljubljana, je spletna prodaja semen in sadik še vedno nad vsemi pričakovanji, zato v ponudbo tedensko dodajajo nove izdelke od sadik, hrane za živali, vrtnega orodja in pripomočkov za uspešno vrtnarjenje. Kupci so tako profesionalni pridelovalci oz. kmetovalci kot vrtičkarji, ki največkrat posegajo po avtohtonih sortah, kar dokazuje, da mnogi izberejo sorte, ki so lokalne, visoke kakovosti in okusne. Semenarna Ljubljana ponuja avtohtone in preizkušene evropske sorte sadik vrtnin pridelane v Sloveniji. Zaradi skrbnega načrtovanja proizvodnje semen, ki se planira letno dni vnaprej pred sezono, pandemija ni vplivala na dobavo semen. Prav tako do sedaj še niso imeli večjih transportnih težav pri dobavi gnojil in zaščitnih sredstev, še pove Koritnik. Zdravo seme in sadika lahko da zdrav pridelek. ODPRTE SO LAHKO TUDI VRTNARIJE Na pobudo Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije (ZPORS) skupaj z dobavitelji sadik okrasnih rastlin in ostalega materiala, potrebnega za nemoteno proizvodnjo, je vlada sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, s katerim so lahko odprte tudi vrtnarije, cvetličarne in drevesnice. Okrasno vrtnarstvo je namreč kmetijska panoga, ki ji ravno spomladanska prodaja predstavlja enega najpomembnejših virov dohodka (več kot 50 %). Za tisti del okrasnih vrtnarjev, ki se ukvarjajo s prodajo sezonskih rastlin, pomenijo spomladi prodane rastline, sadike okrasnih rastlin in vrtnin, celo do 80 % dohodka. Tudi letošnjo spomladansko sezono so vrtnarije načrtovale proizvodnjo in so večino vseh potrebnih naročil in dobav sadik ter ostalega repromateriala, ki je potreben za proizvodnjo, naročile že pred meseci in v kolikor vrtnarije ne bi bile izvzete iz prepovedi prodaje v času ukrepov v okviru epidemije koronavirusa, bi to pomenilo velik izpad dohodka ali še kaj hujšega za približno 300 slovenskih vrtnarij, pove predsednik združenja Gregor Osterc. VRTNARIJA ELANDA OSKRBUJE LOKALNE KUPCE Vrtnarija Elanda s tremi rastlinjaki z možnostjo ogrevanja, je v vasici Plosovo v občini Velike Lašče. Večina stroškov je nastale pred krizo, saj so semena, substrate in sadike naročili že v novembru in decembru, zato je Danica Rojc Debeljak po razglasitvi epidemije in ukrepih, ki so sledili, začela razmišljati ali naj vrtnarijo zapre in si s tem prihrani nekaj nadaljnjih stroškov. Za okrasne rastline še ni vedela ali jih bo lahko oziroma smela prodajati, za gojenje izključno vrtnin, ki bi v prvi fazi – sejanci, zavzeli le tretjino enega rastlinjaka pa bi bil je strošek ogrevanja zelo velik. Kljub vsemu in še zlasti, ker je letos prvič imela zelo veliko telefonskih klicev stalnih in novih strank, ki so spraševali predvsem po sadikah vrtnin, se je odločila, da bo s proizvodnjo nadaljevala in minuli teden je vrtnarija odprla svoja vrata. Že prve dni je imela veliko kupcev, ki so kupovali tako sadike vrtnin, dišavnic in zelišč ter okrasnih rastlin. Tudi v KZ Krka imajo glavne dobavitelje sadik zelenjave in rož iz lokalnega okolja, saj zagovarjamo naš slogan "Domače. Najboljše!". Robert Tomažin pravi, da v letošnjem letu pričakujejo določene težave z dobavo nekaterih cepljenih sort zelenjave (paradižnik, paprika...), ki v glavnem prihajajo iz tujine, ki pa ne predstavljajo pomembnega deleža v celotni strukturi prodaje sadik zelenjave. Glede semenskega materiala in ostalega repromateriala nimajo nobenih težav ne z roki dobav ne z naročenimi količinami in pričakujejo, da bi tako tudi v prihodnjih tednih, ko bo čas zasaditev zelenjavnega vrta in okrasnega cvetja. PODJETJE CORNUS PRIDELA NA LETO 15 MILIJONOV SADIK VRTNIN Eno večjih podjetij, ki se pri nas ukvarja s pridelavo sadik zelenjadnic je podjetje Cornus, ki je bilo v preteklosti tudi testna postaja za preizkušanje novih sort. Obseg poslovanja vsako leto povečujejo, pridelujejo pa predvsem sadike solatnic, plodovk in začimbnic. Večina programa, okrog 90 %, je namenjen vrtičkarjem, ki jih oskrbujejo preko različnih trgovin po vsej Sloveniji. Manj kot 10% proizvodnje je naročene za profesionalne pridelovalce zelenjave. Letno pridelajo okrog 15 milijonov sadik, s katerimi se posadi do 400 ha površin z zelenjavo, kar pomembno vpliva na samooskrbo z zelenjavo, pove Drago Belec, direktor podjetja in še doda, da je proizvodnja in prodaja vezana na čas od januarja pa do julija. Tudi v letošnjem letu so skladno s planom proizvodnjo pričeli v drugem tednu januarja. Ob pojavu koronavirusa so takoj sprejeli vse zaščitne ukrepe za zaščito delavcev in proizvodnih prostorov, s proizvodnjo pa nadaljevali po začrtanem planu. Ob analizi tveganja poslovanja v polnem obsegu v primerjavi z zmanjševanjem je prevladala odločitev, da s proizvodnjo nadaljujejo, saj je glede na zaostreno situacijo in relativno nizko samooskrbo z zelenjavo v Sloveniji pričakovati, da se bo obseg pridelave zelenjave za samooskrbo pri vrtičkarjih povečeval, je prepričan Drago Belec. Z UVOZOM PRIDEJO BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI V zadnjem času grožnjo slovenski pridelavi sadja in zelenjave predstavljajo nekatere nove bolezni in škodljivci, ki so bili od drugod vneseni v Evropsko unijo. Med njimi so marmorirana smrdljivka, plodova vinska mušica in virus rjave grbančavosti plodov paradižnika. Strokovnjaki s področja zdravstvenega varstva rastlin tudi v času izrednih razmer, kljub omejitvam gibanja, izvajajo določene preglede, jemljejo vzorce rastlin in rastlinskega materiala in opravljajo laboratorijske teste na morebitno prisotnost nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev. PRISTOJNE SLUŽBE NADZIRAJO UVOZ SEMEN IN SADIK Zdravo seme in drug razmnoževalni material je pogoj za zdrav pridelek in je tudi ključnega pomena za kmetijsko proizvodnjo, kot tudi za okolje in gospodarstvo. Strokovnjaki s področja semenarstva so tudi v času epidemije s COVID-19 nenehno na terenu in kljub omejitvam zagotavljajo, da imajo pridelovalci na voljo dovolj semena in sadilnega materiala. Ne smemo si dovoliti, da bi z nepregledanim materialom v Slovenijo zanesli rastlinske škodljivce in bolezni, ki bi nam onemogočili pridelavo zdrave in kakovostne slovenske hrane. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pridelovalcem svetujejo, da semen ne kupujejo na svetovnem spletu, nikakor ne iz držav, ki niso članice EU. Po možnosti naj uporabljajo certificirano seme. To velja tudi za vrtičkarje. Za lastno uporabo se nabira in shranjuje seme zdravih rastlin. Med seboj se lahko izmenja le seme, ki je prejšnje leto zraslo na zdravi in vitalni rastlini. Vrtovi bodo bogatejši za nove vrste ali sorte rastlin in ne za nove bolezni in škodljivce. V prodajnih prostorih mora biti material, ki je kakovosten in zdravstveno ustrezen in je do tja prispel s fitosanitarnim spričevalom ali rastlinskim potnim listom od preverjenih dobaviteljev. Dobava materiala mora biti sledljiva, da se v primeru najdb rastlinskih bolezni in škodljivcev lahko hitro ukrepa. Uvozniki rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov morajo biti registrirani pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (FITO in SEME - register). Pred uvozom se morajo pozanimati o uvoznih zahtevah za blago, ki ga želijo uvoziti in si pravočasno zagotoviti, da jim pristojne službe izdajo fitosanitarno spričevalo. Pred uvozom morajo nekatere pošiljke tudi najaviti v pregled fitosanitarnemu inšpektorju na prvi vstopni točki v EU. Tudi v Sloveniji je nekaj registriranih pridelovalcev semena ter kmetov, ki vzgajajo sadike. Prodajalcem svetujejo, da jih vključijo v svoj prodajni program in tudi tako prispevajo k blaženju učinkov krize.

Med solatnice prištevamo solato, endivijo, radič, motovilec, nekateri pa tudi rukolo in regrat, kajti skupna značilnost vseh je, da se uporabljajo listi. Delimo jo na mehkolistno in krhkolistno (kristalka), ki se deli še na glavnato in rozetasto. Slovenci prisegamo na krhkolistne. Imamo še rezivko ali berivko. Solatnice imajo kratko rastno dobo in v vseh obdobjih rasti zahtevajo optimalne pogoje. Za njeno vegetativno rast in formiranje glavic ali rozet je optimalna temperatura med 15 in 20 stopinj Celzija. Temperature nad 25 stopinj Celzija upočasnijo rast, nad 30 stopinj Celzija pa zaustavijo rast in spodbudijo nastavek cvetnega stebla. Tudi kaljenje solate je optimalno pri 20 stopinj Celzija (solata kali 3-5 dni), medtem ko pri 30 stopinj Celzija ne kali. Solata je dolgodnevnica in pri 13 urnem in daljšem dnevu požene cvetno steblo. Poletne sorte so bolj tolerantne in kasneje poženejo cvetno steblo. Solata slabo prenaša pomanjkanje vlage, dobi slabši okus in hitreje požene v cvet. Tudi prevelika vlaga ji ne odgovarja, kajti hitro se pojavijo bakterijske in glivične bolezni. Solata vsebuje veliko vitaminov in mineralov ter tudi grenčine in citronsko kislino, katerega je največ v listnih rebrih in pospešuje prebavo in tek. TUDI PRI SOLATI POMEMBEN KOLOBAR Čeprav solata glede na ostale vrtnine ni tako občutljiva na kolobar, ga je potrebno izvajati. Najboljše predkulture so vrtnine, ki so bile bogato pognojene s hlevskim gnojem (plodovke, bučnice, žita in stročnice). Izogibamo se kolobarju z endivijami in radiči. DIREKTNA SETEV ALI SADIKE Pridelava večine solatnic poteka preko vzgoje sadik. Najpogosteje jih vzgajamo v gojitvenih ploščah - multiploščah (platojih). Pri vzgoji sadik je pomembno vzdrževati kar se da optimalne razmere, posebej so pomembne optimalne temperature v posameznih fazah vzgoje. V fazi vznika sadike prenesemo na svetlo mesto in znižamo temperaturo za nekaj stopinj, lahko celo na 12-15 stopinj Celzija. Sadike je potrebno redno oskrbovati z vodo, vendar ne preveč, saj bodo pri preobilnem zalivanju rastline nežne, koreninski sistem pa slabše razvit. Solato, endivijo in radič običajno presajamo v stadiju 4 do 6 listov. Zelo kvalitetne in izenačene sadike solatnic lahko vzgojimo v šotnih kockah. Zalivanje solate je nujno takoj po sajenju, kasneje pa po potrebi. Pri pridelavi na prostem in v zavarovanih prostorih lahko solatnice v manj ugodnih pogojih zavarujemo s prekrivanjem s prekrivali oz. z agrokopreno. V primeru pridelave solate z direktno setvijo na njivo lahko pleveli bistveno bolj prizadenejo posevek, kot v primeru pridelave z vzgojo sadik. V primeru spomladanske ali poletne pridelave lahko zaradi hitrejšega vznika in rasti plevelov v posevkih pričakujemo več težav. Ker si pri številnih pridelovalcih solate v eni pridelovalni sezoni na isti površini sledijo tudi tri do štirikrat in zaradi omejenosti z dostopnimi herbicidi, se povečujejo težave s pojavom odpornih plevelov. Hkrati moramo biti pozorni tudi na nekatere plevele, ker so lahko gostitelji različnih virusov. Za zmanjšanje uporabe herbicidov svetovalci priporočajo uporabo različnih zastirk (organski materiali) oziroma pridelava solate na foliji. Godna tla za vzgojo solate morajo imeti dobre vodno zračne lastnosti, imeti morajo dovolj organske snovi in ne smejo biti prekisla (pH 6,5 – 7).  BOLEZNI IN VARSTVO RASTLIN Solatna plesen je najpomembnejša glivična bolezen, ki prizadene solato. Občasno se lahko pojavi tudi na endiviji in radiču, vendar na njih redko povzroča škodo. Rastline so na okužbo z glivo solatne plesni občutljive v vseh razvojnih stadijih. Bolezen težave pogosteje povzroča spomladi in jeseni, ter pri pridelavi solate v zavarovanih prostorih. Pojav bolezni pospešujejo vlažna, slabo odcedna tla, gosti posevki in slabo prezračeni zavarovani prostori. Različne sorte in hibridi solate so različno občutljivi na to glivo. Za preprečitev so na voljo fungicidi, ki delujejo preventivno in delno kurativno. Solatna pegavost več težav povzroča v vlažnem vremenu. Na rastlinah okuženih s to glivo opazimo majhne sivkaste oziroma rjavkaste pege, ki so obrobljene z vijoličnim robom. Najpogosteje znamenja opazimo na zunanjih, redkeje na notranjih listih. Pege se lahko med seboj spajajo, močneje okuženi listi pa se sušijo. Črna listna pegavost je nevarno glivično obolenje, zaradi katerega lahko rastline popolnoma propadejo. Poleg endivije lahko okuži tudi radič in solato. Pri solatni pegavosti in črni listni pegavosti je zelo pomembna uporaba zdravega semena. Bolezen gniloba koreninskega vratu povzročajo okužbe bazalnih delov rastlin. Okužene rastline se odzovejo s spremembo barve nadzemnega dela, rastline pa postopno hirajo in venijo. Obolenja so posledica okužbe z zgolj eno ali kombinacijo različnih gliv. V ta sklop bolezni prištevamo: sivo plesen, belo in črno gnilobo solate. Te glive so zelo polifagne in lahko okužijo tudi številne druge vrtnine. Rastline okužujejo v vseh razvojnih fazah. Za preprečitev teh bolezni je pomemben agrotehnični ukrep kot omejiti namakanje in preprečitev zastajanja vode v tleh, odstranjevanje obolelih rastlin in uporaba odpornih kultivarjev. Solatnice imajo številne bolezni in škodljivce, zaščitnih sredstev pa je vedno manj. MAJHNA UŠ, VELIKO TEŽAV Na solati so eni največjih škodljivcev listne uši. Lahko se pojavijo različne vrste uši, najpogosteje se pojavlja vrsta Hyperomyzus lactucae. Največ težav z listnimi ušmi je jeseni in pomladi, ko so pogoji za njihov razvoj najugodnejši in lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. S sesanjem povzročajo deformacije listov, posledično rast rastlin zaostaja. Listne uši izločajo obilo medene rose, kar vpliva na izgled rastlin. So prenašalke virusov. Poleg listnih, lahko veliko škodo naredijo koreninske uši. Ob močnem napadu koreninske listnih uši rastline venijo, količina in kvaliteta pridelka je posledično zmanjšana. Za koreninske uši so na voljo insekticidi. Med vsemi boleznimi in škodljivci Jože Miklavc iz KGZS - Zavod Maribor opozarja tudi pridelovalce solate na eno največjih nevarnosti v kmetijstvu in sicer na invazivno vrsto stenic, to je marmorirana smrdljivka, ki sesa listje in plodove več kot 300 rastlinskih vrst. Posledica prisotnosti marmorirane smrdljivke je razbarvanje kožice in deformirani plodovi ter uleknjeno tkivo na mestu vboda in porjavelo meso pod kožico. V Sloveniji javna služba za varstvo rastlin spremlja pojav marmorirane smrdljivke od leta 2016 v okviru strokovnih nalog, ki jih vsako leto financira Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Insekticid za zatiranje marmorirane smrdljivke v solati je acetamiprid Mospilan 20 SG, vendar sta dovoljeni največ dve tretiranji. ŠEST POGOJEV ZA ZDRAVO SOLATO Pri zagotavljanju ustreznega zdravstvenega stanja solatnic je zelo pomemben kolobar, izbor odpornih oziroma tolerantnih sort, setev zdravega oziroma certificiranega semena, uravnotežena preskrba rastlin s hranili, odstranjevanje in uničevanje ostankov obolelih rastlin in zatiranje plevelov. VSE SOLATNICE NAPADAJO POLŽI Pomemben preventivni ukrep proti polžem je čiščenje zarasti ob robovih vrtov, jarkov, poti,..., saj so zaraščena in vlažna območja najboljše skrivališče za polže. Zelo pomembno je, da polže začnemo zatirati pred odlaganjem jajčec, ki se prične pozno poleti ali zgodaj jeseni. Pogosto se v primeru manjšega števila polžev, ki povzročajo težave, lotevamo ročnega pobiranja in uničevanja polžev (za lažje in hitrejše pobiranje nastavljamo vlažne krpe, lahko so navlažene tudi s pivom, kose trohnečih desk, vlažne pšenične otrobe, kuhinjske ali mesne odpadke, na polovico prerezano kumaro,....), postavljanja fizičnih pregrad, ki polžem preprečujejo dostop do rastlin, postavljanja pasti (v tla vkopljemo posodice z gladkimi stenami, ki jih napolnimo s privabilno tekočino npr. pivom). Pomembno je tudi ohranjanje naravnih sovražnikov polžev kot so krti, krastače, ježi, nekatere vrste ptic in naseljevanjem rac indijskih tekačic. V pomoč nam je tudi uporaba različnih materialov, ki dehidrirajo polže (potresanje apna, lesnega pepela, suha žagovina, oster pesek,...), vendar moramo potresanje materiala po vsakem dežju ponoviti. K zmanjševanju številčnosti polžev pripomoremo tudi z večkratno obdelavo tal, saj tako vsaj delno uničimo polže. Prekopavanje tal na površinah na katerih imamo težave s polži opravimo pozimi ali zgodaj spomladi. V zgodnjem spomladanskem času je priporočljiv ukrep tudi rahljanje zemlje, saj tako prekinemo mirovanje polžev. Insekticidi za zatiranje polžev je železov III fosfat pripravek Ferramol dovoljen tudi v ekološki pridelavi, ali granulati na osnovi metaldehida kot učinkovito sredstvo proti polžem. HERBICID ZA ZATIRANJE PLEVELOV V SOLATI Herbicidi za zatiranje plevelov v solati so na osnovi cikloksimida ter pripravek Kerb na osnovi propizamida, katerega zaloge so v prodaji do 31. decembra letos. Tretiranje je dovoljeno na dobro pripravljena tla, pred ali po vzniku posevka ali pred oziroma po presajanju sadik. Pri uporabi pred setvijo ali presajanjem je potrebno sredstvo takoj po tretiranju plitvo zadelati do globine 2-4 cm. Možna je tudi sajenje sadik solate na folijo, kjer uporaba herbicidov ni potrebna. VABLJENI K NAKUPU knjige Miše Pušenjak RASTLINJAKI NA VRTU

Vlada je sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. MKGP je v sodelovanju z MGRT (pristojni organ za Odlok) dogovoril spremembe, po katerih bodo lahko odprte tudi vrtnarije, cvetličarne in drevesnice. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pristojnemu Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagalo spremembe v povezavi z obratovanjem vrtnarij, cvetličarn in drevesnic. Spremembe je v Odloku na dopisni seji sprejela Vlada. Po novem bodo lahko odprte vse vrtnarije, cvetličarne in drevesnice.  Vrtnarije imajo v tem času veliko pridelkov (npr. sadike zelenjave, sadike sadja, sadike okrasnega cvetja …), ki so vezane na sezonsko prodajo in je bilo v vzgojo teh rastlin vloženega veliko sredstev in dela, kar bi lahko zaradi neprodaje propadlo. Prav tako je v času, ko Slovenija potrebuje povečano pridelavo zelenjave, to nujno potrebna spodbuda oziroma možnost kmetom, kmetijskim podjetjem in vrtičkarjem, da se to doseže. NE SPREGLEJTE BOGATEGA PROGRAMA PRIROČNIKOV ZALOŽBE KMEČKI GLAS, KI VAM BODO KORISTILI PRI UREJANJU VRTOV IN SKRBI ZA ROŽE. CVETOČE POSODE  VODNIK PO VRTU            

Zdravo seme in drugi razmnoževalni material je pogoj za zdrav pridelek in je tudi ključnega pomena za kmetijsko proizvodnjo, kot tudi za okolje in gospodarstvo. Strokovnjaki s področja semenarstva so tudi v času epidemije s COVID-19 nenehno na terenu in kljub omejitvam zagotavljajo, da imajo pridelovalci na voljo dovolj semena in sadilnega materiala. Ne smemo si dovoliti, da bi z nepregledanim materialom v Slovenijo zanesli rastlinske škodljivce in bolezni, ki bi nam onemogočili pridelavo zdrave in kakovostne slovenske hrane, pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pridelovalcem svetujejo, da semen ne kupujejo na svetovnem spletu, nikakor ne iz držav, ki niso članice EU. Po možnosti naj uporabljajo certificirano seme. To velja tudi za vrtičkarje. Za lastno uporabo se nabira in shranjuje seme zdravih rastlin. Med seboj se lahko izmenja le seme, ki je prejšnje leto zraslo na zdravi in vitalni rastlini. Vrtovi bodo bogatejši za nove vrste ali sorte rastlin in ne za nove bolezni in škodljivce. PRODAJALCI RASTLIN, RASTLINSKEGA MATERIALA IN SEMEN v prodajnih prostorih mora biti material, ki je kakovosten in zdravstveno ustrezen in je do tja prispel s fitosanitarnim spričevalom ali rastlinskim potnim listom od preverjenih dobaviteljev. Dobava materiala mora biti sledljiva, da se v primeru najdb rastlinskih bolezni in škodljivcev lahko hitro ukrepa. Tudi v Sloveniji je nekaj registriranih pridelovalcev semena ter kmetov, ki vzgajajo sadike. Prodajalcem svetujemo, da jih vključijo v svoj prodajni program in tudi tako prispevajo k blaženju učinkov krize. UVOZNIKI RASTLIN, RASTLINSKIH PROIZVODOV IN DRUGIH PREDMETOV Uvozniki rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov morajo biti registrirani pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (FITO in SEME - register). Pred uvozom se morajo pozanimati o uvoznih zahtevah za blago, ki ga želijo uvoziti in si pravočasno zagotoviti, da jim pristojne službe izdajo fitosanitarno spričevalo. Pred uvozom morajo nekatere pošiljke tudi najaviti v pregled fitosanitarnemu inšpektorju na prvi vstopni točki v EU. Strokovnjaki s področja zdravstvenega varstva rastlin tudi v času izrednih razmer, kjub omejitvam gibanja, izvajajo določene preglede, jemljejo vzorce rastlin in rastlinskega materiala in opravljajo laboratorijske teste na morebitno prisotnost nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev. Ne smemo si dovoliti, da bi z nepregledanim materialom v Slovenijo zanesli rastlinske škodljivce in bolezni, ki bi nam onemogočili pridelavo zdrave in kakovostne slovenske hrane. Tudi naloga kmetov je, da v tem kriznem času pozorno spremljajo svoje rastline in morebitne primere večjega propadanja rastlin takoj javijo strokovnjakom javne službe zdravstvenega varstva rastlin (link na spletno stran javne službe), ki bodo ocenili, kako postopati naprej. SPREMLJANJE PROGNOSTIČNE JAVNE SLUŽBE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN Pri zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev je potrebno spremljati prognostična obvestila javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki tudi v teh časih deluje nemoteno. Obvestila so objavljena na agrometeorološkem portalu (link), naročniki pa jih dobijo preko SMS sporočil ali po elektronski pošti. Tako se prihrani nepotrebna škropljenja in se poveča njihovo učinkovitost pri zatiranju bolezni in škodljivcev ter se obvaruje okolje. Na spletnem portalu Integriranega varstva rastlin so informacije o integriranem varstvu rastlin, ki združuje različne pristope zdravstvenega varstva rastlin v celovit, trajnostno naravnan program, ki temelji na kombinaciji biotičnih, obdelovalno gojitvenih, fizikalnih, biotehničnih in kemijskih načinov varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci, z namenom zmanjševanja tveganja za gospodarnost kmetijske pridelave ter zdravja ljudi in okolja. NOVE BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI V zadnjem času grožnjo slovenski pridelavi sadja in zelenjave predstavljajo nekatere nove bolezni in škodljivci, ki so bili od drugod vneseni v Evropsko unijo. Med njimi so marmorirana smrdljivka, plodova vinska mušica in virus rjave grbančavosti plodov paradižnika.

Združenje pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije skupaj z dobavitelji sadik okrasnih rastlin in ostalega materiala, potrebnega za nemoteno proizvodnjo (repromateriala), so zadnji dan v marcu poslali pismo ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v katerem so ji predstavili problematiko pridelave in prodaje okrasnih rastlin v Sloveniji in z njo povezan problem v trenutni situaciji v državi. Okrasno vrtnarstvo je kmetijska panoga, ki ji ravno spomladanska prodaja predstavlja enega najpomembnejših virov dohodka (več kot 50 %). Za tisti del okrasnih vrtnarjev, ki se ukvarjajo s prodajo sezonskih rastlin, pomenijo spomladi prodane rastline celo do 80 % dohodka. Kot so zapisali v pismu je specifičnost nastale situacije v tem, da so vrtnarije letošnjo spomladansko sezono nemoteno načrtovale. Opravljenih je bilo večino vseh potrebnih naročil in dobav sadik ter ostalega repromateriala, ki je potreben za proizvodnjo. Okrasni vrtnarji so preko predstavnikov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) bili obveščeni, da je z Odlokom v okviru Ukrepov za zajezitev širjenja okužbe s korona virusom (Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, objavljen v UL, št. 25 stran 1749) do nadaljnjega prepovedano vsakršno trženje okrasnih rastlin, tako na vrtnarijah, kmetijah, kot tudi na tržnicah po vsej Sloveniji, dovoljeno pa je trženje zelenjave in sadnih rastlin. Specifičnost slovenskih okrasnih vrtnarjev je tudi to, da se povečini na vrtnarijah obenem prodaja tako sadike okrasnih rastlin, kot sadike zelenjave, ki so, kot je napisano izvzete iz omenjene prepovedi prodaje. Združenje pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije ministrici predlagajo, da se omenjeni sprejeti odlok dopolni in tako dovoli prodajo okrasnih rastlin na vrtnarijah v Sloveniji, saj bi le tako preprečili popoln izpad prihodkov, se izognili nevarnosti propada številnih vrtnarij in podjetij, ki so povezana z njimi. Ker je sezona prodaje okrasnih rastlin pred vrati, predlagajo in apelirajo, da se ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečitev širjenja korona virusa na slovenskih vrtnarijah dovoli prodajo okrasnih rastlin. Po grobih ocenah je v nevarnosti vsaj 300 slovenskih vrtnarij, poleg njih pa še veliko z njimi povezanih podjetij, zaposlenih delavcev in njihovih družinskih članov. Na ministrstvu odgovarjajo, da se zavedajo, da so se vrtnarije znašle v težkem položaju, vendar pa so zaradi preprečevanje širjenja koronavirusa in varovanja zdravja ljudi bili sprejeti odloki, ki promet blaga zelo omejujejo, med njimi so to zlasti tudi sadike okrasnih rastlin in lončnice, pa tudi ostale okrasne rastline. Kot še navajajo omenjen odlok, ki je v pristojnosti ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, v 2. členu odloka določa izjeme, med drugim prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, program vrt in kmetijstvo v prodajalnah in kmetijske prodajalne. Ali so v tem tudi okrasne rastline ali ne, na kmetijskem ministrstvu pravijo, da se vrtnarji naj za interpretacijo odloka obrnejo na gospodarsko ministrstvo.