Živali na prostem tudi vso zimo
Govedo in konji Lenčkove kmetije v Velikih Laščah se poleti pasejo v čredinkah na travnikih predvsem v Mišji Dolini, ki sega »od Jerina do Štefina«, kot pravijo domačini, torej od Podstrmca do Roba, in spada tudi v Naturo 2000.
Dragica Heric
Kmečki glas

Torek, 7. januar 2020 ob 12:02

Odpri galerijo

Ko živali poleti popasejo travnike v Mišji dolini in še druge travnike v občini, jih gospodar Lenčkov Milan ob pomoči še nekaj jezdecev v decembru preseli na domačijo, na travnik "Pri Mrtinkovem kozolčku". Tudi pozimi so živali na prostem, za krmo imajo samopostrežni travni silos, gospodar pa dnevno poskrbi, da imajo še dovolj sena in vode. Ob deževnih dnevih in ob morebitnem sneženju se živina lahko umakne v zavetje pod kozolec, kjer je shranjeno tudi slabše seno za krmo in za nastilj.

Več preberite v Kmečkem glasu (8. januar 2020).

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 24. Jan 2020 at 14:21

31 ogledov

Slovenskih jabolk vedno manj
Po letu 2008 smo tako priča množičnemu krčenju nasadov večjih, srednje velikih in še največ manjših sadjarjev. Sadjarji imajo težave tako s pridelavo in še bolj s trženjem domačih jabolk. Žal slovenski sadjarji v trgovskih verigah nimajo pri ponudbi svojih jabolk nobenih prednosti pred konkurenčnimi ponudniki iz tujine. Celo nasprotno, saj se večina domačih jabolk na trgovskih policah prodaja po akcijskih cenah. Domači pridelovalci jabolk v zadnjem desetletju za kilogram jabolk namizne kakovosti od trgovcev pogostokrat niso uspeli iztržiti niti proizvodne cene 0,16 evrov za kilogram. Uvoz jabolk, predvsem iz Poljske, Avstrije, Češke in v zadnjih letih iz Hrvaške, se iz leta v leto veča. Slovensko kmetijstvo je v nastalih razmer izgubilo več sadovnjakov na pravih sadjarskih legah, je prepričana Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Maribor. Prepričana je, da so potrebni projekti, ki bodo zaustavili opuščanje sadjarstva v regiji in preprečili neobdelanost površin z omejenimi dejavniki, ki so primerne za sadjarstvo, ki bodo preprečili slabšanje demografske strukture prebivalstva in zapuščanje vasi. Kot pravi Gutmanova je treba ohraniti domačo pridelavo kakovostnega namiznega sadja, še posebej jabolk in o tem so se pridelovalci in strokovni delavci več različnih domačih in tujih institucij ter organizacij pogovarjali na sadjarskem dnevu v okviru že tradicionalnih Lombergarjevih dnevov na Štajerskem. PANOGA S TRADICIJO Vsaka panoga je pomembna, še zlasti panoga, ki ima tradicijo kot jo ima sadjarstvo, je povedal državni sekretar Jože Podgoršek. V sadjarstvu prihaja v zadnjih letih do velikih strukturnih sprememb. Danes je v Sloveniji okrog 10.600 ha sadjarskih površin, od tega 4.333 intenzivnih sadovnjakov, ekoloških pa 1.900. Kot pravi Podogoršek je cilj ekološko pridelavo povečati na 2.100 ha. Jabolka je še vedno glavni sadež, čeprav se površine jablan zmanjšujejo, povečuje pa se jagodičje, lupinarji, hruške in nekatere nove sadne vrste. V novi kmetijski strategiji je cilj povečati obseg pridelave sadja, izboljšati konkurenčnost, kakovost in porabo sadja, prav tako narediti celoten sektor bolj odporen in pridelovalce še bolj povezati. Sektor sadjarstvo je sicer edini sektor, ki ima eno organizacijo proizvajalcev (OP), kar bo v prihodnji finančni perspektivi še pomembneje, saj bodo intervencije za sadje in zelenjavo vezane na OP. Novi nasadi se opremljajo s protitočno mrežo, trenutno je pokritih nekaj čez 50 odstotkov nasadov, medtem ko je z namakalnimi sistemi urejenih le 20 odstotkov nasadov. VSAK TOPAZ NI EKOLOŠKI IN NI LE TOPAZ EKO Začetki tržne certificirane ekološke pridelave jabolk so se v Sloveniji začeli pred 20 timi leti, danes pa se kažejo nove možnosti večje pridelave ekoloških jabolk, predvsem na manjših in srednje velikih sadjarskih kmetijah s pravimi sadjarskimi legami. Dejstvo je, da je sedaj pravi čas za ekološko pridelavo. Ekološko sadjarstvo, predvsem jabolk sta predstavila Fritz Prem, ekološki sadjar iz Avstrijske Štajerske, predsednik evropskega foruma za bio sadje (EBF) in Karl Waltl, svetovalec ekološke pridelave sadja deželne zbornice na Avstrijskem Štajerskem. Pridelava ekoloških jabolk na južnem Tirolskem, v Alteslandu, okrog bodenskega jezera, v Švici in na Nizozemskem se je začela pred 25 leti. Sadjarji so se ob podpor sadjarskih svetovalcev začeli združevati, nastajala so ekološka združenja, ki pa so hitro ugotovila, da morajo biti del kmetijske strategije. EBF danes zajema 70 odstotkov vse pridelave ekoloških jabolk in ima celoten pregled nad pridelavo in prodajo, ki je osnova za cenovno politiko. Pridelovalci so med seboj povezani in takoj opazijo novega igralca na trgu, zanj presodijo ali je moteč ali se jim bo pridružil. Poljska ima po statističnih podatkih veliko ekoloških jabolk (24.000 ha), ki jih je na trgovskih policah težko najti, največjo rast ekološki jabolk pa imajo v Italiji, Nemčiji, Franciji in Avstriji. EVROPSKA PRODAJA JABOLK PREKO OP V južni Tirolski so tri organizacije proizvajalcev, ki pridelujejo in prodajajo 40 odstotkov celotne pridelave ekoloških jabolk, v Avstriji imajo tri OP za dobavo in prodajo jabolk, v severni Nemčiji jih je pet, na jugu Nemčije so tri, v srednji Nemčiji pa vsaj 50. Tudi v Franciji je teh organizacij veliko. Ekološki trg v Evropi je zelo različen. Rast ekološke pridelave je od 5 do 30 odstotna, v povprečju je rast okrog 7 odstotna. Poraba ekoloških jabolk se povečuje v Veliki Britaniji v javnih zavodih, predvsem šolah, v Španiji. Fritz Prem je poudaril, da obstajajo ekološki potrošniki, ki se pripeljejo s kolesom in točno vedo kaj bodo dali v svojo nakupovalno košaro (takih je 3 odstotke vseh kupcev), na drugi strani pa je večina kupcev (70 odstotkov), ki je spontanih, ki, preden gredo v trgovino, ne razmišljajo o ekoloških proizvodih in se za nakup odloči, ko ga vidi na polici. Zagotovo so ljudje z višjim standardom, okusci, ki dajo nekaj na okus, radi dobro jedo in uživajo v prehrani ekološki, kupci ekoloških proizvodov. Velik potencial ekoloških jabolk je v predelavi, predvsem v otroški hrani, hrani za dojenčke in v prehrani v šolah in vrtcih. KAJ JE BOLJ EKONOMIČNO EKOLOŠKO ALI INTEGRIRANO? V verigi, v kateri so pridelovalec, predelovalec, dobavitelj in trgovec, se je treba vedno vprašati kaj je boljše za koga. Če ima ekološka jabolka višjo ceno je to boljše tudi za trgovca, ki ima s tem tudi višjo maržo. Dejstvo je, da imajo pridelki z večjo dobičkonosnostjo boljši položaj na trgovskih policah, večjo reklamo in boljše se bodo prodajali. Veletrgovci imajo pri tem glavno vlogo, saj je vse odvisno do njih. Pri skladiščenju ekološkega in integriranega jabolka je strošek enak, pri sortirnicah je strošek ekoloških jabolk večji in tudi pri pakiranju je strošek zelo odvisen od vrste embalaže in lahko ceno zelo zviša. Strošek v sortirnici in pakirnici je odvisen od njene velikosti. Večja je sortirnica in pakirnica, manjši je strošek na enoto. Ekološki pridelovalec bo zaslužil, če se bo držal pravil organizacij proizvajalcev, ki so dobro prodale pridelek ali pridelovalec, ki zelo strateško, načrtno, samostojno prodaja pridelek direktno končnemu kupcu. Trenutno je trg zelo naklonjen ekološki pridelavi, saj gre za okolju prijazno pridelavo, za oživitev tal in podobne okoljevarstvene poudarke, ki bodo v prihodnje še povečale povpraševanje po ekoloških proizvodih. Danes se v šole ne vozijo slovenska jabolka, tudi za tradicionalni slovenski zajtrk naj ne bi imele vse šole slovenska jabolka. Lani, ko so bila skladišča ob začetku sezone še polna jabolk prejšnje letine, so v slovenske šole septembra prišla poljska jabolka po nekaj centov za kilogram. V prihodnje bodo pridelki jabolk stabilni le, če bodo nasadi aktivno zaščitami s protitočnimi in protiinsektnimi mrežniki ter zaščitnimi folijami, opremljeni z namakalnimi in oroševalnimi sistemi ter zasajeni z novimi na sušo in pozebo ter bolezni in škodljivce bolj odpornimi sortami jabolk. BOLJE TRGOVATI KOT PRIDELOVATI Ker ni vzpostavljen tržni red jabolk, ima vsaka sorta vsaj za 15 odstotkov nižjo ceno. Celo sadjarji so prepoznali, da je enostavneje in manj rizično trgovati kot pridelovati. Kazen za nepravilno označbo porekla je minimalna v primerjavi z zaslužkom uspešne prodaje. Tovrstne goljufije so že vsakodnevna praksa. BONITA SLOVENIJA Na trgu je nova sorta slovenskih jabolk, imenovana bonita. Gre za klubsko sorto, odporno proti škrlupu in plesni, kar pomeni manj uporabe pesticidov, predvsem je bonita sočna, zelo okusna, dobro skladiščna slovenska sorta jabolke. V Slovenijo jo je, tako kot pred dvema desetletjema sorto topaz, iz Češke pripeljal sadjar Anton Koršič iz Arnovega sela pri Artičah. Danes ima več kot deset sadjarjev v Posavju, na Štajerskem in drugod po Sloveniji, ki so člani za namen pridelave jabolk bonita ustanovljene zadruge Tibona, zasajenih že dobrih osem hektarjev, letošnjo pomlad in jesen pa načrtujejo zasaditev še približno enkrat toliko površin. Ustanovitev zadruge je bila pogoj, da so pridelovalci pridobili lastništvo za sorto v Sloveniji, ki so jo iz uspešnih sort topaz in pink lady vzgojili na Češkem, lastnik pa je konzorcij južnotirolskih drevesničarjev KSB, ki od vsake posajene sadike dobi po en evro ter prihodnjih dvajset let po dva centa od vsakega prodanega kilograma. Pridelovalci so se skupaj s partnerji KGZS, KGZ Maribor in Novo mesto ter Biotehniško fakulteto s projektom bonite prijavili na razpis ukrepa 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij na področju gozdarstva in na njem tudi uspeli. V projektu bodo definirali in določili tehnologijo pridelave, ter izvedli potrebno promocijo za uspešno prodajo jabolk. Prvi nasadi, ki so bili zasajeni leta 2018, so minulo sezono dali uspešen pridelke, tudi 20 ton lepih izenačenih plodov bonite, ki jih je bilo kot sveža jabolka, nekaj soka in tudi krhljev mogoče kupiti v Šparovih trgovinah. S PRIDELAVO JABOLK NISMO VEČ SAMOOSKRBNI Letošnji pridelki so pri večini sadnih vrst glede na povprečje zadnjih pet let podpovprečni. Po nekaterih ocenah smo pridelali od 40.000 do 50.000 jabolk, kar glede na povprečno porabo 32 kg jabolk na prebivalca ne zadošča za lastno porabo. Pozitivno je to, da je zaradi slabše pridelave in manj jabolk, cena jabolk letos boljša. Prvi del decembra je bila cena jabolk 0,75 evra na kilogram, pri hruški nekaj čez evro na kilogram. SEKTORSKA PROMOCIJA ZA SADJE Sektor sadjarstvo je v shemi izbrana kakovost. Tako naj bi bilo zbranih okrog 70.000 evrov (20 evrov po ha in 1,50 evra na tono pridelanega sadja), država bo k temu dodala še 200 do 250 tisoč evrov in spomladi, ko se začne obiranj prvega sadja, hkrati pa so jabolka še v skladiščih, naj bi se začela sektorska promocija. Poleg ozaveščanja domačega potrošnika, pa naj bi sektor iskal tudi nove trge kot so Kitajska, Vietnam, Indija.

Tue, 7. Jan 2020 at 12:02

814 ogledov

Živali na prostem tudi vso zimo
Ko živali poleti popasejo travnike v Mišji dolini in še druge travnike v občini, jih gospodar Lenčkov Milan ob pomoči še nekaj jezdecev v decembru preseli na domačijo, na travnik "Pri Mrtinkovem kozolčku". Tudi pozimi so živali na prostem, za krmo imajo samopostrežni travni silos, gospodar pa dnevno poskrbi, da imajo še dovolj sena in vode. Ob deževnih dnevih in ob morebitnem sneženju se živina lahko umakne v zavetje pod kozolec, kjer je shranjeno tudi slabše seno za krmo in za nastilj. Več preberite v Kmečkem glasu (8. januar 2020).

Tue, 7. Jan 2020 at 11:55

701 ogledov

Jagoda naj ne bo cenena, ampak cenjena
Naša jagoda mora biti drugačna od ostalih. Izhajati mora iz lokalnega okolja, kjer je manjši ogljični odtis, pridelana mora biti po pravilih integrirane pridelave ali na ekološki način. Pri integrirani pridelavi mora pridelovalec spoštovati ne samo pravila o varstvu rastlin, ampak tudi tista o gnojenju in pripravi zemlje ter še kaj. Obrana mora biti v optimalni zrelosti, raje malo bolj kot premalo zrela. To si pridelovalci na lokalni ravni lahko privoščijo. Če bomo obirali premalo zrele jagode in jih dajali v prodajo, si bomo na dolgi rok naredili medvedjo uslugo. Še vedno je neprepoznavna embalaža naših jagod in kot je dejala Darinka Koron, imamo tu še veliko dela. Več preberite v Kmečkem glasu (8. januar 2020).  Ne spreglejte tudi knjige Darinke Koron GOJENJE JAGODIČJA, v kateri nam avtorica natančno predstavi, kako gojiti jagode, maline, robide in tudi druge, manj poznane jagodičaste vrste. 

Tue, 7. Jan 2020 at 11:50

696 ogledov

Prejeli nagrado jabolko kakovosti 2019
CMEPIUS, Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, vsako leto podeljuje jabolka kakovosti, nacionalna priznanja za najboljše prakse mobilnosti in mednarodnega sodelovanja. Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je na svečani podelitvi nagrad za leto 2019 visoko nagrado za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja podelila profesorici Tadeji Premrov in Tini Šorc, koordinatorici Erasmus+ projektov na SGLŠ Postojna. Več preberite v Kmečkem glasu (8. januar 2020).

Tue, 7. Jan 2020 at 11:42

640 ogledov

Draga Ponikvar iz Velikega Osolnika
S trdim delom in vztrajnostjo se ohranjajo tudi kmetije kot je Ponikvarjeva majhna kmetija v hribovitem delu Velikolaške pokrajine na nadmorski višini 720 metrov. Draga Ponikvar je pred desetimi leti ovdovela in kot je bila navajena že prej, saj je njen mož bil zaposlen, je od takrat za vso delo na kmetiji poskrbela sama. Kmetija je velika 6 hektarjev, od tega sta dva ha gozda, ostalo so travniki in nekaj njiv, na kateri pridelajo krompir in vso zelenjavo za domačo porabo. V hlevih ima eno kobilo, stara je 20 let in vsako leto da zdravo žrebe, eno kravo, ki ima toliko mleka, da je dovolj za njeno tele in še kakšno kupljeno. Bike in žrebeta redijo za zakol in za domačo porabo. Trenutno sta v hlevih še dva ponija in breja telica. Več preberite v Kmečkem glasu (8. januar 2020)

Tue, 24. Dec 2019 at 11:34

635 ogledov

Naj svet razume pot miru
Vsaka figura ima svoj pomen: ovce so med najbolj nezahtevnimi domačimi živalmi, osel kot žival revnih in prispodoba naše medsebojne pomoči simbolizira poslušnost in potrpežljivost. Vol predstavlja delo in premoženje, zasluženo z lastnim delom. Žal je takšnega premoženja vse manj, čeprav večina ljudi, še posebej kmetov in delavcev, dela vse več za premajhno plačilo. Več preberite v Kmečkem glasu (25. december 2019)

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

Branko GaberAlen  OsenjakRevija  o konjihMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecKristijan  HrastarVlasta KunejDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Živali na prostem tudi vso zimo