Slovenskih jabolk vedno manj
Globalni trg s sadjem in zelo neugodne vremenske razmere v pridelavi domačega sadja v zadnjem desetletju so glavni razlogi za čedalje večjo nekonkurenčnost slovenskih sadjarjev v pridelavi in trženju.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Skupna EU politika

Petek, 24. januar 2020 ob 14:21

Odpri galerijo

Po letu 2008 smo tako priča množičnemu krčenju nasadov večjih, srednje velikih in še največ manjših sadjarjev.

Sadjarji imajo težave tako s pridelavo in še bolj s trženjem domačih jabolk. Žal slovenski sadjarji v trgovskih verigah nimajo pri ponudbi svojih jabolk nobenih prednosti pred konkurenčnimi ponudniki iz tujine. Celo nasprotno, saj se večina domačih jabolk na trgovskih policah prodaja po akcijskih cenah. Domači pridelovalci jabolk v zadnjem desetletju za kilogram jabolk namizne kakovosti od trgovcev pogostokrat niso uspeli iztržiti niti proizvodne cene 0,16 evrov za kilogram. Uvoz jabolk, predvsem iz Poljske, Avstrije, Češke in v zadnjih letih iz Hrvaške, se iz leta v leto veča. Slovensko kmetijstvo je v nastalih razmer izgubilo več sadovnjakov na pravih sadjarskih legah, je prepričana Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Maribor. Prepričana je, da so potrebni projekti, ki bodo zaustavili opuščanje sadjarstva v regiji in preprečili neobdelanost površin z omejenimi dejavniki, ki so primerne za sadjarstvo, ki bodo preprečili slabšanje demografske strukture prebivalstva in zapuščanje vasi. Kot pravi Gutmanova je treba ohraniti domačo pridelavo kakovostnega namiznega sadja, še posebej jabolk in o tem so se pridelovalci in strokovni delavci več različnih domačih in tujih institucij ter organizacij pogovarjali na sadjarskem dnevu v okviru že tradicionalnih Lombergarjevih dnevov na Štajerskem.

PANOGA S TRADICIJO

Vsaka panoga je pomembna, še zlasti panoga, ki ima tradicijo kot jo ima sadjarstvo, je povedal državni sekretar Jože Podgoršek. V sadjarstvu prihaja v zadnjih letih do velikih strukturnih sprememb. Danes je v Sloveniji okrog 10.600 ha sadjarskih površin, od tega 4.333 intenzivnih sadovnjakov, ekoloških pa 1.900. Kot pravi Podogoršek je cilj ekološko pridelavo povečati na 2.100 ha. Jabolka je še vedno glavni sadež, čeprav se površine jablan zmanjšujejo, povečuje pa se jagodičje, lupinarji, hruške in nekatere nove sadne vrste. V novi kmetijski strategiji je cilj povečati obseg pridelave sadja, izboljšati konkurenčnost, kakovost in porabo sadja, prav tako narediti celoten sektor bolj odporen in pridelovalce še bolj povezati. Sektor sadjarstvo je sicer edini sektor, ki ima eno organizacijo proizvajalcev (OP), kar bo v prihodnji finančni perspektivi še pomembneje, saj bodo intervencije za sadje in zelenjavo vezane na OP. Novi nasadi se opremljajo s protitočno mrežo, trenutno je pokritih nekaj čez 50 odstotkov nasadov, medtem ko je z namakalnimi sistemi urejenih le 20 odstotkov nasadov.

VSAK TOPAZ NI EKOLOŠKI IN NI LE TOPAZ EKO

Začetki tržne certificirane ekološke pridelave jabolk so se v Sloveniji začeli pred 20 timi leti, danes pa se kažejo nove možnosti večje pridelave ekoloških jabolk, predvsem na manjših in srednje velikih sadjarskih kmetijah s pravimi sadjarskimi legami. Dejstvo je, da je sedaj pravi čas za ekološko pridelavo.

Ekološko sadjarstvo, predvsem jabolk sta predstavila Fritz Prem, ekološki sadjar iz Avstrijske Štajerske, predsednik evropskega foruma za bio sadje (EBF) in Karl Waltl, svetovalec ekološke pridelave sadja deželne zbornice na Avstrijskem Štajerskem. Pridelava ekoloških jabolk

na južnem Tirolskem, v Alteslandu, okrog bodenskega jezera, v Švici in na Nizozemskem se je začela pred 25 leti. Sadjarji so se ob podpor sadjarskih svetovalcev začeli združevati, nastajala so ekološka združenja, ki pa so hitro ugotovila, da morajo biti del kmetijske strategije. EBF danes zajema 70 odstotkov vse pridelave ekoloških jabolk in ima celoten pregled nad pridelavo in prodajo, ki je osnova za cenovno politiko. Pridelovalci so med seboj povezani in takoj opazijo novega igralca na trgu, zanj presodijo ali je moteč ali se jim bo pridružil. Poljska ima po statističnih podatkih veliko ekoloških jabolk (24.000 ha), ki jih je na trgovskih policah težko najti, največjo rast ekološki jabolk pa imajo v Italiji, Nemčiji, Franciji in Avstriji.

EVROPSKA PRODAJA JABOLK PREKO OP

V južni Tirolski so tri organizacije proizvajalcev, ki pridelujejo in prodajajo 40 odstotkov celotne pridelave ekoloških jabolk, v Avstriji imajo tri OP za dobavo in prodajo jabolk, v severni Nemčiji jih je pet, na jugu Nemčije so tri, v srednji Nemčiji pa vsaj 50. Tudi v Franciji je teh organizacij veliko.

Ekološki trg v Evropi je zelo različen. Rast ekološke pridelave je od 5 do 30 odstotna, v povprečju je rast okrog 7 odstotna. Poraba ekoloških jabolk se povečuje v Veliki Britaniji v javnih zavodih, predvsem šolah, v Španiji. Fritz Prem je poudaril, da obstajajo ekološki potrošniki, ki se pripeljejo s kolesom in točno vedo kaj bodo dali v svojo nakupovalno košaro (takih je 3 odstotke vseh kupcev), na drugi strani pa je večina kupcev (70 odstotkov), ki je spontanih, ki, preden gredo v trgovino, ne razmišljajo o ekoloških proizvodih in se za nakup odloči, ko ga vidi na polici. Zagotovo so ljudje z višjim standardom, okusci, ki dajo nekaj na okus, radi dobro jedo in uživajo v prehrani ekološki, kupci ekoloških proizvodov. Velik potencial ekoloških jabolk je v predelavi, predvsem v otroški hrani, hrani za dojenčke in v prehrani v šolah in vrtcih.

KAJ JE BOLJ EKONOMIČNO EKOLOŠKO ALI INTEGRIRANO?

V verigi, v kateri so pridelovalec, predelovalec, dobavitelj in trgovec, se je treba vedno vprašati kaj je boljše za koga. Če ima ekološka jabolka višjo ceno je to boljše tudi za trgovca, ki ima s tem tudi višjo maržo. Dejstvo je, da imajo pridelki z večjo dobičkonosnostjo boljši položaj na trgovskih policah, večjo reklamo in boljše se bodo prodajali. Veletrgovci imajo pri tem glavno vlogo, saj je vse odvisno do njih. Pri skladiščenju ekološkega in integriranega jabolka je strošek enak, pri sortirnicah je strošek ekoloških jabolk večji in tudi pri pakiranju je strošek zelo odvisen od vrste embalaže in lahko ceno zelo zviša. Strošek v sortirnici in pakirnici je odvisen od njene velikosti. Večja je sortirnica in pakirnica, manjši je strošek na enoto. Ekološki pridelovalec bo zaslužil, če se bo držal pravil organizacij proizvajalcev, ki so dobro prodale pridelek ali pridelovalec, ki zelo strateško, načrtno, samostojno prodaja pridelek direktno končnemu kupcu. Trenutno je trg zelo naklonjen ekološki pridelavi, saj gre za okolju prijazno pridelavo, za oživitev tal in podobne okoljevarstvene poudarke, ki bodo v prihodnje še povečale povpraševanje po ekoloških proizvodih.

Danes se v šole ne vozijo slovenska jabolka, tudi za tradicionalni slovenski zajtrk naj ne bi imele vse šole slovenska jabolka. Lani, ko so bila skladišča ob začetku sezone še polna jabolk prejšnje letine, so v slovenske šole septembra prišla poljska jabolka po nekaj centov za kilogram.

V prihodnje bodo pridelki jabolk stabilni le, če bodo nasadi aktivno zaščitami s protitočnimi in protiinsektnimi mrežniki ter zaščitnimi folijami, opremljeni z namakalnimi in oroševalnimi sistemi ter zasajeni z novimi na sušo in pozebo ter bolezni in škodljivce bolj odpornimi sortami jabolk.

BOLJE TRGOVATI KOT PRIDELOVATI
Ker ni vzpostavljen tržni red jabolk, ima vsaka sorta vsaj za 15 odstotkov nižjo ceno. Celo sadjarji so prepoznali, da je enostavneje in manj rizično trgovati kot pridelovati. Kazen za nepravilno označbo porekla je minimalna v primerjavi z zaslužkom uspešne prodaje. Tovrstne goljufije so že vsakodnevna praksa.

BONITA SLOVENIJA

Na trgu je nova sorta slovenskih jabolk, imenovana bonita. Gre za klubsko sorto, odporno proti škrlupu in plesni, kar pomeni manj uporabe pesticidov, predvsem je bonita sočna, zelo okusna, dobro skladiščna slovenska sorta jabolke. V Slovenijo jo je, tako kot pred dvema desetletjema sorto topaz, iz Češke pripeljal sadjar Anton Koršič iz Arnovega sela pri Artičah. Danes ima več kot deset sadjarjev v Posavju, na Štajerskem in drugod po Sloveniji, ki so člani za namen pridelave jabolk bonita ustanovljene zadruge Tibona, zasajenih že dobrih osem hektarjev, letošnjo pomlad in jesen pa načrtujejo zasaditev še približno enkrat toliko površin. Ustanovitev zadruge je bila pogoj, da so pridelovalci pridobili lastništvo za sorto v Sloveniji, ki so jo iz uspešnih sort topaz in pink lady vzgojili na Češkem, lastnik pa je konzorcij južnotirolskih drevesničarjev KSB, ki od vsake posajene sadike dobi po en evro ter prihodnjih dvajset let po dva centa od vsakega prodanega kilograma. Pridelovalci so se skupaj s partnerji KGZS, KGZ Maribor in Novo mesto ter Biotehniško fakulteto s projektom bonite prijavili na razpis ukrepa 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij na področju gozdarstva in na njem tudi uspeli. V projektu bodo definirali in določili tehnologijo pridelave, ter izvedli potrebno promocijo za uspešno prodajo jabolk. Prvi nasadi, ki so bili zasajeni leta 2018, so minulo sezono dali uspešen pridelke, tudi 20 ton lepih izenačenih plodov bonite, ki jih je bilo kot sveža jabolka, nekaj soka in tudi krhljev mogoče kupiti v Šparovih trgovinah.

S PRIDELAVO JABOLK NISMO VEČ SAMOOSKRBNI

Letošnji pridelki so pri večini sadnih vrst glede na povprečje zadnjih pet let podpovprečni. Po nekaterih ocenah smo pridelali od 40.000 do 50.000 jabolk, kar glede na povprečno porabo 32 kg jabolk na prebivalca ne zadošča za lastno porabo. Pozitivno je to, da je zaradi slabše pridelave in manj jabolk, cena jabolk letos boljša. Prvi del decembra je bila cena jabolk 0,75 evra na kilogram, pri hruški nekaj čez evro na kilogram.

SEKTORSKA PROMOCIJA ZA SADJE

Sektor sadjarstvo je v shemi izbrana kakovost. Tako naj bi bilo zbranih okrog 70.000 evrov (20 evrov po ha in 1,50 evra na tono pridelanega sadja), država bo k temu dodala še 200 do 250 tisoč evrov in spomladi, ko se začne obiranj prvega sadja, hkrati pa so jabolka še v skladiščih, naj bi se začela sektorska promocija. Poleg ozaveščanja domačega potrošnika, pa naj bi sektor iskal tudi nove trge kot so Kitajska, Vietnam, Indija.


Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 10. Apr 2020 at 09:59

0 ogledov

Po pozebi že začela suša
Na Vipavskem padavin ni bilo od začetka marca. Posledice suše so že vidne na oziminah, travinju, krompirju, čebuli in drugih rastlinah. Vipavske kmete poleg škode po pozebi, v zadnjih tednih pesti tudi neobičajna suša, ki se bo po napovedih vremenoslovcev še nadaljevala. Padavin ni bilo več kot mesec, zemljo pa dodatno izsušujejo stalni vetrovi. Suša je za ta letni čas neobičajna, saj ima vipavska dolina statistično povprečje za to obdobje leta več kot 150 l padavin/mesečno, pravi Rajko Črv iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Suša že povzroča škode na kmetijskih kulturah. Travinje z vegetacijo zamuja za en mesec, kar ogroža prvi odkos, ki je za pridelavo krme najpomembnejši. Spomladansko dogonjevanje ozimnih žit ni doseglo željenih učinkov, saj suša onemogoča razvoj posevkov. Posevki krompirja in zgodnjih vrtnin od sajenja dalje niso imeli padavin in še niso pričeli z vegetacijo. Vremenska napoved še vsaj naslednjih 10 dni ne napoveduje pomembnejšihpadavin, zato se bo suša na posevkih samo še stopnjevala. Presuhazemlja  bo onemogočala kakovostno pripravo zemljišč za setev posevkov kuruze, ki na Vipavskem predstavlja največ površin, še pove Rajko Črv. Pomanjkanje padavin je tudi v ostalih regijah Slovenije. Dolenjci in Štajerci določene posevke kot zgodnji krompir, česen, tudi travinje in druge posevke že namakajo.

Thu, 9. Apr 2020 at 13:33

108 ogledov

Spomladanska pozeba sadja od nič do stoodstotna
Letšnja spomladanska pozeba ni povzročila škode kot je bila v letih 2016 in 2017, a vseeno je na nekaterih območjih in v nekaterih nasadih škoda stoodstotna. Ponekod so pridelek rešili z oroševanjem. V Posavju je škoda največja pri koščičarjih, medtem ko je v nasadih jablan pozeba večja v višjih legah, v nižjih legah pa ob pravilni negi drevesa še vedno lahko solidno obrodijo, pravi svetovalka za sadjarstvo KGZ Novo mesto Andreja Brence. Pridelovalcem jabolk svetuje, da pregledajo nasade in poiščejo preživele brste ter nadaljujejo nego drevja, da se bodo drevesa regenerirala. Po ocenah Bercetove je pozeba v Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini pri cvetočih hruškah od 65 do 100 odstotna, pri breskvah od 70 do 100, pri marelicah od 80 do 100, pri češnjah od 60 do 100 in pri jablanah od 50 do 80 odstotna, v višjih legah Posavja tudi stoodstotna. Poškodovani so tudi nasadi orehov in na nekaterih legah jagodičje in kaki. Ponekod je pozebla tudi zelenjava in sicer zgodnji krompir, ki bo zato kasnejši in zelje, katerih sadike so ponekod povsem pozeble, pri drugih je škoda manjša in bo pridelek kasnejši. V Posavju so nekatere nasade tudi oroševali, vendar so poškodbe nastale zaradi močnih vetrov. NA PRIMORSKEM POZEBLE MARELICE IN KAKI Na Vipavskem so se temperature prve tri dni v aprilu spustile pod -3,5 °C, najnižje so bile -5° C, ali celo -6,6° C, kar je bilo uničujoče za vse sadne vrste v fenofazi cvetenja. Gre za klasično spomladansko pozebo z zbiranjem hladnega zraka v nižinah, zato so poškodbe največje v nižinah po celotni dolini ob reki Vipavi. Najbolj so poškodovani nasadi breskev, ki so bili v polnem cvetenju in kakija, katerih brsti so bili 0,5 do 2 cm veliki. Marelice so v nižinah pozeble že v noči 17. marca, v višjih legah pa so pomrznile le na določenih mikrolokacijah. Pri češnjah so ponekod pomrznili še neodprti cvetovi. Zaradi premraženosti zasnov plodov pa je pričakovati veliko trebljenje, odpadanje plodičev ob oblikovanju zasnove koščic, še pove Rajko Črv iz KGZ Nova Gorica. Po prvih ocenah kmetijskih svetovalcev je na celotni Primorski, od Brkinov, Vipavske, Goriške na breskvah škoda od 10 do 100 odstotna, na marelicah od 50 do 100 odstotna, na kakiju od 30 do 100 odstotna ter češnjah od 90 do 100 odstotna. V višjih legah sadje ni pozeblo in tudi jabolka in hruške, katerih razvoj je kasnejši, niso poškodovana, razen sorte, ki so bolj občutljive na nizke temperature, je zbral prve ocene pozebe Vasja Juretič, specialist za sadjarstvo pri KGZ Nova Gorica. POZEBLE PRVE JAGODE Na ljubljanskem območju so nizke temperature največ škode povzročile v nasadih češenj, pri ostalih sadnih vrstah so škode odvisne od sorte in od faze cvetenja ter lege. Tako kot na Ljubljanskem, so tudi drugod po Sloveniji pozebla prva cvetna stebelca pri jagodah, kar pomeni, da prvih jagod ne bo. NA ŠTAJERSKEM POŠKODOVANI CVETOVI IN CVETNI BRSTI JABOLK Na območju Maribora, Ptuja in Celja je večino sadja v fazi cvetenja oziroma razvoja cvetnih brstov. Po ocenah kmetijskih svetovalcev, specialistov za sadjarstvo je poškodovanih 1.200 ha jablan, ki so utrpeli od 30 do 80 odstotno škodo. Prizadetih je 40 ha nasadov hrušk, škoda je od 30 do 80 odstotna. Še bolj, nekateri nasadi tudi do 100 odstotkov so pozeble marelice, breskve, slive, češnje, in višnje na skupni površini 60 ha. Zaradi treh zaporednih pozeb sadovnjakov, ki so se začele z nizkimi temperaturami 22. marca, pa do minulega tedna so posledice pozeb vidne na poškodbah cvetov in cvetnih brstov. Zaradi dobrega, ponekod celo obilnega cvetnega nastavka kljub zelo visokemu deležu pozeblih cvetov, v tem trenutku še ni mogoče podati ocene predvidenega izpada letošnjega pridelka domačega sadja. Dejansko posledico pozebe bo mogoče oceniti šele konec maja oziroma v prvi polovici meseca junija 2020, je povedala Zlatka Gutman Kobal, svetovalka specialistka za sadjarstvo KGZ Maribor. OROŠEVANJE REŠILO PRIDELEK Na sadjarski eko kmetiji Pšaker iz Podvrha pri Braslovčah so nasade oroševali tri dni zapored, najdlje v noči iz 1. na 2. april, kar 12 ur. Temperature so bile tri noči od -2,4 do -4,5 °C. Kot pravi Peter Pšaker je zelo pomembno kdaj začeti z oroševanjem, saj se temperature zraka odvisno od vlažnosti zraka lahko ohladijo tudi za 4 °C, zato je zelo pomemben podatek na mokrem termometru. Po pregledu nasada zaenkrat niso ugotovili poškodb na cvetju.

Wed, 8. Apr 2020 at 12:34

130 ogledov

Sadjarska kmetija Krošelj v Arnovem selu pri Artičah
Pred leti so na kmetiji Krošelj v Arnovem selu pri Artičah zasadili več kot 10 sort češenj, danes pa v sodobnem nasadu raste pet preizkušenih sort, med njimi kordia, regina in skina, ki jih brez težav prodajo rednim in vedno novim kupcem. Na kmetiji Krošelj v Artičah so se s sadjarstvom začeli ukvarjati že leta 1965, ko sta babica Antonija in dedek Slavko zasadila prvi nasad breskev. Takrat je bila kmetija še živinorejsko poljedelska, s prevzemom vnuka Janka pa so živinorejo opustili in se preusmerili v čisto sadjarsko kmetijo. Leta 1988 so zasadili prvi sodobni nasad jabolk, kasneje so sledile hruške, jagode in še ostale sadne vrste. Danes na kmetiji delajo oče Janko z ženo Melito, sinom Urošem in hčerko Majo. Poleg jabolk in breskev so jagode in nekaj malin, lani so na novo zasadili slive, ter od leta 2012 tudi češnje. Zaščitna mreža preprečuje prekomerno vlažnost v obdobju zorenja plodov, kar zmanjšuje tveganje za okužbo in nastanek bolezni, drevesa potrebujejo občutno manj škropljenja za zdrav razvoj, češnje lahko počakajo na drevesu do polne zrelosti, do najvišje stopnje sladkobe in nimajo težav z gnitjem pridelka zaradi dežja. IZBIRA ODPORNIH SORT IN LASTNO PREIZKUŠANJE Na kmetiji imajo poseben pristop sajenja novih sort. Predvsem izberejo odporne sorte. Ko analizirajo odziv takšnih sort na zemljo in podnebje, se odločijo samo za najboljše. Poleg odpornosti na bolezni in s tem reduciranje uporabe fitofarmacevtskih sredstev so pri izbiri ključnega pomena še polnost okusa . Tako je bilo tudi pri prvem nasadu češenj, pravi sin Uroš. Po šestih letih preizkušanja več kot 10 različnih sort, je v letu 2012 sledila izgradnja nasada, v katerem uspevajo sorte kot so kordia, regina in skina. V nasadu, v katerem je urejeno namakanje, je 900 dreves, ki so takoj naslednje leto zaščitili še z mrežo. Žal je kmalu za tem bilo na območju hudo neurje, ki je uničila vso platno in celo podrlo nekaj stebrov. Škodo so sanirali, stebre zasidrali in naslednje neurje je povzročilo bistveno manj škode, pripoveduje izkušnjo Janko Krošelj. Tisto leto so pobirali tudi prve češnje, ki so bili zaradi zaščitne folije ustrezno debeli in kakovostni. Potem se je zgodilo obdobje obilnega deževja, katerega posledice so se pokazale naslednjo pomlad v času cvetenja, ko so drevesa začela zaostajati v rasi. Zato so se v letu 2015 lotili drenaže in rahljanja zemlje, da so preprečili zastajanje vode, kar se je v naslednji sezono pokazalo za zelo koristno, saj so manj prizadeta drevesa rasla naprej, bolj poškodovane pa so zamenjali z novimi in kazalo je na dobro letino. A leta 2016 je bila pozeba. Nasada niso pokrili zaradi strahu pred vetrom, s kurjenjem pa so rešili le pridelek ene sorte, pri vseh ostalih je večina pozebla. Tudi v letu 2017 je bila pozeba, a takrat so nasad ob napovedi nizkih temperatur pokrili in še zakurili in tako rešili 40 % pridelka, pri eni sorti pa je bil pridelek celo normalen. Zadnji dve leti sta bili normalni in pridelki so bili lepi in kakovostni. Ker zaenkrat še ni sorte, ki bi bila po rodnosti skini in po okusu kordia, imajo Krošljevi poleg teh dveh še tri druge sorte češenj, ki si sledijo v dozorevanju in tako podaljšujejo prodajo. V NASADU JE SPOMLADI 70 PANJEV ČEBEL Janko Krošelj še pove, da češnje obrezujejo jeseni, spomladi jih le prikrajšujejo, razen sorto, za katero je boljše, da se obrezuje spomladi. V času cvetenja v nasad pripeljejo 70 panjev čebel, kar zagotavlja boljšo oplodnjo in s tem boljši pridelek. Ker obirajo le optimalno zrele plodove, vsako drevo obirajo dvakrat ali celo trikrat, kar je tudi prednost zaščitne mreže, da jim ni treba čakati na lepo vreme. Nekoč so vso sadje prodajali na tržnici v Zagrebu, danes ga prodajajo na tržnicah v BTC-ju v Ljubljani in Kamniku, preko društva ekoloških pridelovalcev Zeleni krog manjšim trgovinam in podjetjem, preko lastne spletne prodaje in na domu. Prav z lani urejeno spletno stranjo kmetije, se je prodaja tako na tržnicah kot na domu povečala, je prepričan Uroš. Pridelave češenj ni brez zaščitnega sistema, ki drevesa in plodove varuje pred močnim sunki vetra, ki so na območju vsako leto močnejši,  Vse češnje prodajo v maloprodaji po sistemu danes obrane, naslednji dan pri končnem kupcu. Prednost prodaje so tudi estetske kartonske gajbice »Jankova gajbica«, v kateri je 3 do 4 kg češenj in še vračljiva je. Težav s prodajo ni, kar dokazuje tudi načrtovana širitev nasada češenj, ko bodo 0,8 hektarski nasad starih jablan nadomestili z nasadom češenj. Cilj je tudi, tako kot pri jagodah in malinah, preiti na ekološko pridelavo češenj, na katerih že nekaj časa preizkušajo homeoptaska zaščitna sredstva, ki se zelo obnesejo, saj v nasadu večjih težav z boleznimi in škodljivci nimajo. PRIDELAVA ČEŠENJ V SLOVENIJI V Sloveniji se od leta 2013 na račun zmanjševanja nasadov jabolk, hrušk, breskev in nektarin povečujejo nasadi češenj. Tako so se površine v sedmih letih iz nekaj čez 150 ha (leta 2013) v letu 2019 povečale na nekaj čez 200 ha. Število pridelovalcev se je iz 427 (leta 2013) v letu 2019 povečalo na 767, medtem ko se je povprečni nasad iz 0,37 v istem obdobju zmanjšal na 0,27 ha. Večina nasadov je namakanih, medtem ko je malo nasadov pokritih z mrežo. Ker gre za delovno intenzivno panogo, je povprečna velikost na kmetiji majhna, saj se le tako vsa dela od pridelave do obiranje opravijo v krogu družinskih članov. Še vedno je večina nasadov na Primorskem, v zadnjih letih se nasadi širijo tudi širom Slovenije. Še zlasti pri tržni pridelavi češenj je pomembno, da so zanjo primerne le najboljše sadjarske lege, pove Alenka Caf, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Ljubljana. Tako znanje stroke kot izkušnje pridelovalcev so v teh letih pokazale kako pomembna je ustrezna priprava tal, da je gisela 5 primerna podlaga za nasade, da je pomembno pravočasno in natančno izvajanje tehnologije od rezi, gnojenja, namakanja in zaščitne z mrežo. Pogosto se opozarja na zdravstveno varstvo rastlin, pri čemer pridelovalci češenj pozabijo na drevo po obiranju češenj. V kratkem obdobju razvoja plodov mora imeti drevo v koreninah, v lesu in v vejah rezervo hranil, ki pa jih dobi le preko listov, zato drevo v avgustu in septembru ne sme biti brez listov. Čeprav se v tujini pojavlja cela vrsta različnih sort, tudi z odličnimi opisi, za katere pa ni nujno, da veljajo za naše območje. Slovenska stroka ves čas preizkuša nove tuje sorte, ki jih v množici sort izbere glede na manjše pokanje, kasnejše cvetenje in podobno ter na podlagi večletnih preizkušanj naredi priporočeno sortno listo. Sicer imamo v Sloveniji tudi nekaj starih sort, ki jih v nasadih ni oziroma bi jih bilo treba požlahtniti, a žal žlahtniteljskega programa za češnjo ni.

Wed, 8. Apr 2020 at 12:08

143 ogledov

Prodaja semen, sadik vrtnin in okrasnih rastlin
Večja naročila sadik vrtnin za tržno pridelavo, ki prihajajo iz uvoza, imajo pridelovalci po spomladanski dobavi sadik zgodnjih vrtnin, ponovno v juniju do septembra, ko začnejo s pridelavo jesensko zimske zelenjave. Vrtičkarji, ki jih je v času epidemije širitve virusa Covid-19 zaradi želje po večji samooskrbi veliko več kot prejšnja leta, pa imajo na voljo spletno prodajo, tržnice, kmetije, zadruge in druge prodajalne s programom vrt ter s spremembo odloka tudi vrtnarije, ki prodajajo semena, sadike vrtnin in okrasnih rastlin. Tržni pridelovalci so solatnice, mlado zelje, kolerabice in drugo zgodnje vrtnine naročali že decembra in so jih v glavnem dobili dostavljene konec februarja in marca, medtem ko si za nadaljnje poletne vrtnine v glavnem pridelajo sadike sami. Vrtičkarji običajno začnejo kupovati semena in sadike konec marca, začetek aprila, odvisno od vremena, pa vse do konec maja. Zaradi številnih ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa se je sprva enormno povečala predvsem spletna prodaja semen in sadik, z uredbo o odprtju vrtnarij, cvetličarn in drevesnic ter vsekakor ugodnega vremena za delo na vrtu, pa so številni šli k najbližjemu ponudniku semen in sadik vrtnin ali okrasnih rastlin. O rekordnem povečanju spletne prodaje sadik smo poročali že v prejšnji številki Kmečkega glasa. Kot pravi Kim Koritnik iz Semenarne Ljubljana, je spletna prodaja semen in sadik še vedno nad vsemi pričakovanji, zato v ponudbo tedensko dodajajo nove izdelke od sadik, hrane za živali, vrtnega orodja in pripomočkov za uspešno vrtnarjenje. Kupci so tako profesionalni pridelovalci oz. kmetovalci kot vrtičkarji, ki največkrat posegajo po avtohtonih sortah, kar dokazuje, da mnogi izberejo sorte, ki so lokalne, visoke kakovosti in okusne. Semenarna Ljubljana ponuja avtohtone in preizkušene evropske sorte sadik vrtnin pridelane v Sloveniji. Zaradi skrbnega načrtovanja proizvodnje semen, ki se planira letno dni vnaprej pred sezono, pandemija ni vplivala na dobavo semen. Prav tako do sedaj še niso imeli večjih transportnih težav pri dobavi gnojil in zaščitnih sredstev, še pove Koritnik. Zdravo seme in sadika lahko da zdrav pridelek. ODPRTE SO LAHKO TUDI VRTNARIJE Na pobudo Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije (ZPORS) skupaj z dobavitelji sadik okrasnih rastlin in ostalega materiala, potrebnega za nemoteno proizvodnjo, je vlada sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, s katerim so lahko odprte tudi vrtnarije, cvetličarne in drevesnice. Okrasno vrtnarstvo je namreč kmetijska panoga, ki ji ravno spomladanska prodaja predstavlja enega najpomembnejših virov dohodka (več kot 50 %). Za tisti del okrasnih vrtnarjev, ki se ukvarjajo s prodajo sezonskih rastlin, pomenijo spomladi prodane rastline, sadike okrasnih rastlin in vrtnin, celo do 80 % dohodka. Tudi letošnjo spomladansko sezono so vrtnarije načrtovale proizvodnjo in so večino vseh potrebnih naročil in dobav sadik ter ostalega repromateriala, ki je potreben za proizvodnjo, naročile že pred meseci in v kolikor vrtnarije ne bi bile izvzete iz prepovedi prodaje v času ukrepov v okviru epidemije koronavirusa, bi to pomenilo velik izpad dohodka ali še kaj hujšega za približno 300 slovenskih vrtnarij, pove predsednik združenja Gregor Osterc. VRTNARIJA ELANDA OSKRBUJE LOKALNE KUPCE Vrtnarija Elanda s tremi rastlinjaki z možnostjo ogrevanja, je v vasici Plosovo v občini Velike Lašče. Večina stroškov je nastale pred krizo, saj so semena, substrate in sadike naročili že v novembru in decembru, zato je Danica Rojc Debeljak po razglasitvi epidemije in ukrepih, ki so sledili, začela razmišljati ali naj vrtnarijo zapre in si s tem prihrani nekaj nadaljnjih stroškov. Za okrasne rastline še ni vedela ali jih bo lahko oziroma smela prodajati, za gojenje izključno vrtnin, ki bi v prvi fazi – sejanci, zavzeli le tretjino enega rastlinjaka pa bi bil je strošek ogrevanja zelo velik. Kljub vsemu in še zlasti, ker je letos prvič imela zelo veliko telefonskih klicev stalnih in novih strank, ki so spraševali predvsem po sadikah vrtnin, se je odločila, da bo s proizvodnjo nadaljevala in minuli teden je vrtnarija odprla svoja vrata. Že prve dni je imela veliko kupcev, ki so kupovali tako sadike vrtnin, dišavnic in zelišč ter okrasnih rastlin. Tudi v KZ Krka imajo glavne dobavitelje sadik zelenjave in rož iz lokalnega okolja, saj zagovarjamo naš slogan "Domače. Najboljše!". Robert Tomažin pravi, da v letošnjem letu pričakujejo določene težave z dobavo nekaterih cepljenih sort zelenjave (paradižnik, paprika...), ki v glavnem prihajajo iz tujine, ki pa ne predstavljajo pomembnega deleža v celotni strukturi prodaje sadik zelenjave. Glede semenskega materiala in ostalega repromateriala nimajo nobenih težav ne z roki dobav ne z naročenimi količinami in pričakujejo, da bi tako tudi v prihodnjih tednih, ko bo čas zasaditev zelenjavnega vrta in okrasnega cvetja. PODJETJE CORNUS PRIDELA NA LETO 15 MILIJONOV SADIK VRTNIN Eno večjih podjetij, ki se pri nas ukvarja s pridelavo sadik zelenjadnic je podjetje Cornus, ki je bilo v preteklosti tudi testna postaja za preizkušanje novih sort. Obseg poslovanja vsako leto povečujejo, pridelujejo pa predvsem sadike solatnic, plodovk in začimbnic. Večina programa, okrog 90 %, je namenjen vrtičkarjem, ki jih oskrbujejo preko različnih trgovin po vsej Sloveniji. Manj kot 10% proizvodnje je naročene za profesionalne pridelovalce zelenjave. Letno pridelajo okrog 15 milijonov sadik, s katerimi se posadi do 400 ha površin z zelenjavo, kar pomembno vpliva na samooskrbo z zelenjavo, pove Drago Belec, direktor podjetja in še doda, da je proizvodnja in prodaja vezana na čas od januarja pa do julija. Tudi v letošnjem letu so skladno s planom proizvodnjo pričeli v drugem tednu januarja. Ob pojavu koronavirusa so takoj sprejeli vse zaščitne ukrepe za zaščito delavcev in proizvodnih prostorov, s proizvodnjo pa nadaljevali po začrtanem planu. Ob analizi tveganja poslovanja v polnem obsegu v primerjavi z zmanjševanjem je prevladala odločitev, da s proizvodnjo nadaljujejo, saj je glede na zaostreno situacijo in relativno nizko samooskrbo z zelenjavo v Sloveniji pričakovati, da se bo obseg pridelave zelenjave za samooskrbo pri vrtičkarjih povečeval, je prepričan Drago Belec. Z UVOZOM PRIDEJO BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI V zadnjem času grožnjo slovenski pridelavi sadja in zelenjave predstavljajo nekatere nove bolezni in škodljivci, ki so bili od drugod vneseni v Evropsko unijo. Med njimi so marmorirana smrdljivka, plodova vinska mušica in virus rjave grbančavosti plodov paradižnika. Strokovnjaki s področja zdravstvenega varstva rastlin tudi v času izrednih razmer, kljub omejitvam gibanja, izvajajo določene preglede, jemljejo vzorce rastlin in rastlinskega materiala in opravljajo laboratorijske teste na morebitno prisotnost nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev. PRISTOJNE SLUŽBE NADZIRAJO UVOZ SEMEN IN SADIK Zdravo seme in drug razmnoževalni material je pogoj za zdrav pridelek in je tudi ključnega pomena za kmetijsko proizvodnjo, kot tudi za okolje in gospodarstvo. Strokovnjaki s področja semenarstva so tudi v času epidemije s COVID-19 nenehno na terenu in kljub omejitvam zagotavljajo, da imajo pridelovalci na voljo dovolj semena in sadilnega materiala. Ne smemo si dovoliti, da bi z nepregledanim materialom v Slovenijo zanesli rastlinske škodljivce in bolezni, ki bi nam onemogočili pridelavo zdrave in kakovostne slovenske hrane. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pridelovalcem svetujejo, da semen ne kupujejo na svetovnem spletu, nikakor ne iz držav, ki niso članice EU. Po možnosti naj uporabljajo certificirano seme. To velja tudi za vrtičkarje. Za lastno uporabo se nabira in shranjuje seme zdravih rastlin. Med seboj se lahko izmenja le seme, ki je prejšnje leto zraslo na zdravi in vitalni rastlini. Vrtovi bodo bogatejši za nove vrste ali sorte rastlin in ne za nove bolezni in škodljivce. V prodajnih prostorih mora biti material, ki je kakovosten in zdravstveno ustrezen in je do tja prispel s fitosanitarnim spričevalom ali rastlinskim potnim listom od preverjenih dobaviteljev. Dobava materiala mora biti sledljiva, da se v primeru najdb rastlinskih bolezni in škodljivcev lahko hitro ukrepa. Uvozniki rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov morajo biti registrirani pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (FITO in SEME - register). Pred uvozom se morajo pozanimati o uvoznih zahtevah za blago, ki ga želijo uvoziti in si pravočasno zagotoviti, da jim pristojne službe izdajo fitosanitarno spričevalo. Pred uvozom morajo nekatere pošiljke tudi najaviti v pregled fitosanitarnemu inšpektorju na prvi vstopni točki v EU. Tudi v Sloveniji je nekaj registriranih pridelovalcev semena ter kmetov, ki vzgajajo sadike. Prodajalcem svetujejo, da jih vključijo v svoj prodajni program in tudi tako prispevajo k blaženju učinkov krize.

Fri, 3. Apr 2020 at 13:29

229 ogledov

Pridelava solate čez vse leto
Med solatnice prištevamo solato, endivijo, radič, motovilec, nekateri pa tudi rukolo in regrat, kajti skupna značilnost vseh je, da se uporabljajo listi. Delimo jo na mehkolistno in krhkolistno (kristalka), ki se deli še na glavnato in rozetasto. Slovenci prisegamo na krhkolistne. Imamo še rezivko ali berivko. Solatnice imajo kratko rastno dobo in v vseh obdobjih rasti zahtevajo optimalne pogoje. Za njeno vegetativno rast in formiranje glavic ali rozet je optimalna temperatura med 15 in 20 stopinj Celzija. Temperature nad 25 stopinj Celzija upočasnijo rast, nad 30 stopinj Celzija pa zaustavijo rast in spodbudijo nastavek cvetnega stebla. Tudi kaljenje solate je optimalno pri 20 stopinj Celzija (solata kali 3-5 dni), medtem ko pri 30 stopinj Celzija ne kali. Solata je dolgodnevnica in pri 13 urnem in daljšem dnevu požene cvetno steblo. Poletne sorte so bolj tolerantne in kasneje poženejo cvetno steblo. Solata slabo prenaša pomanjkanje vlage, dobi slabši okus in hitreje požene v cvet. Tudi prevelika vlaga ji ne odgovarja, kajti hitro se pojavijo bakterijske in glivične bolezni. Solata vsebuje veliko vitaminov in mineralov ter tudi grenčine in citronsko kislino, katerega je največ v listnih rebrih in pospešuje prebavo in tek. TUDI PRI SOLATI POMEMBEN KOLOBAR Čeprav solata glede na ostale vrtnine ni tako občutljiva na kolobar, ga je potrebno izvajati. Najboljše predkulture so vrtnine, ki so bile bogato pognojene s hlevskim gnojem (plodovke, bučnice, žita in stročnice). Izogibamo se kolobarju z endivijami in radiči. DIREKTNA SETEV ALI SADIKE Pridelava večine solatnic poteka preko vzgoje sadik. Najpogosteje jih vzgajamo v gojitvenih ploščah - multiploščah (platojih). Pri vzgoji sadik je pomembno vzdrževati kar se da optimalne razmere, posebej so pomembne optimalne temperature v posameznih fazah vzgoje. V fazi vznika sadike prenesemo na svetlo mesto in znižamo temperaturo za nekaj stopinj, lahko celo na 12-15 stopinj Celzija. Sadike je potrebno redno oskrbovati z vodo, vendar ne preveč, saj bodo pri preobilnem zalivanju rastline nežne, koreninski sistem pa slabše razvit. Solato, endivijo in radič običajno presajamo v stadiju 4 do 6 listov. Zelo kvalitetne in izenačene sadike solatnic lahko vzgojimo v šotnih kockah. Zalivanje solate je nujno takoj po sajenju, kasneje pa po potrebi. Pri pridelavi na prostem in v zavarovanih prostorih lahko solatnice v manj ugodnih pogojih zavarujemo s prekrivanjem s prekrivali oz. z agrokopreno. V primeru pridelave solate z direktno setvijo na njivo lahko pleveli bistveno bolj prizadenejo posevek, kot v primeru pridelave z vzgojo sadik. V primeru spomladanske ali poletne pridelave lahko zaradi hitrejšega vznika in rasti plevelov v posevkih pričakujemo več težav. Ker si pri številnih pridelovalcih solate v eni pridelovalni sezoni na isti površini sledijo tudi tri do štirikrat in zaradi omejenosti z dostopnimi herbicidi, se povečujejo težave s pojavom odpornih plevelov. Hkrati moramo biti pozorni tudi na nekatere plevele, ker so lahko gostitelji različnih virusov. Za zmanjšanje uporabe herbicidov svetovalci priporočajo uporabo različnih zastirk (organski materiali) oziroma pridelava solate na foliji. Godna tla za vzgojo solate morajo imeti dobre vodno zračne lastnosti, imeti morajo dovolj organske snovi in ne smejo biti prekisla (pH 6,5 – 7).  BOLEZNI IN VARSTVO RASTLIN Solatna plesen je najpomembnejša glivična bolezen, ki prizadene solato. Občasno se lahko pojavi tudi na endiviji in radiču, vendar na njih redko povzroča škodo. Rastline so na okužbo z glivo solatne plesni občutljive v vseh razvojnih stadijih. Bolezen težave pogosteje povzroča spomladi in jeseni, ter pri pridelavi solate v zavarovanih prostorih. Pojav bolezni pospešujejo vlažna, slabo odcedna tla, gosti posevki in slabo prezračeni zavarovani prostori. Različne sorte in hibridi solate so različno občutljivi na to glivo. Za preprečitev so na voljo fungicidi, ki delujejo preventivno in delno kurativno. Solatna pegavost več težav povzroča v vlažnem vremenu. Na rastlinah okuženih s to glivo opazimo majhne sivkaste oziroma rjavkaste pege, ki so obrobljene z vijoličnim robom. Najpogosteje znamenja opazimo na zunanjih, redkeje na notranjih listih. Pege se lahko med seboj spajajo, močneje okuženi listi pa se sušijo. Črna listna pegavost je nevarno glivično obolenje, zaradi katerega lahko rastline popolnoma propadejo. Poleg endivije lahko okuži tudi radič in solato. Pri solatni pegavosti in črni listni pegavosti je zelo pomembna uporaba zdravega semena. Bolezen gniloba koreninskega vratu povzročajo okužbe bazalnih delov rastlin. Okužene rastline se odzovejo s spremembo barve nadzemnega dela, rastline pa postopno hirajo in venijo. Obolenja so posledica okužbe z zgolj eno ali kombinacijo različnih gliv. V ta sklop bolezni prištevamo: sivo plesen, belo in črno gnilobo solate. Te glive so zelo polifagne in lahko okužijo tudi številne druge vrtnine. Rastline okužujejo v vseh razvojnih fazah. Za preprečitev teh bolezni je pomemben agrotehnični ukrep kot omejiti namakanje in preprečitev zastajanja vode v tleh, odstranjevanje obolelih rastlin in uporaba odpornih kultivarjev. Solatnice imajo številne bolezni in škodljivce, zaščitnih sredstev pa je vedno manj. MAJHNA UŠ, VELIKO TEŽAV Na solati so eni največjih škodljivcev listne uši. Lahko se pojavijo različne vrste uši, najpogosteje se pojavlja vrsta Hyperomyzus lactucae. Največ težav z listnimi ušmi je jeseni in pomladi, ko so pogoji za njihov razvoj najugodnejši in lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. S sesanjem povzročajo deformacije listov, posledično rast rastlin zaostaja. Listne uši izločajo obilo medene rose, kar vpliva na izgled rastlin. So prenašalke virusov. Poleg listnih, lahko veliko škodo naredijo koreninske uši. Ob močnem napadu koreninske listnih uši rastline venijo, količina in kvaliteta pridelka je posledično zmanjšana. Za koreninske uši so na voljo insekticidi. Med vsemi boleznimi in škodljivci Jože Miklavc iz KGZS - Zavod Maribor opozarja tudi pridelovalce solate na eno največjih nevarnosti v kmetijstvu in sicer na invazivno vrsto stenic, to je marmorirana smrdljivka, ki sesa listje in plodove več kot 300 rastlinskih vrst. Posledica prisotnosti marmorirane smrdljivke je razbarvanje kožice in deformirani plodovi ter uleknjeno tkivo na mestu vboda in porjavelo meso pod kožico. V Sloveniji javna služba za varstvo rastlin spremlja pojav marmorirane smrdljivke od leta 2016 v okviru strokovnih nalog, ki jih vsako leto financira Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Insekticid za zatiranje marmorirane smrdljivke v solati je acetamiprid Mospilan 20 SG, vendar sta dovoljeni največ dve tretiranji. ŠEST POGOJEV ZA ZDRAVO SOLATO Pri zagotavljanju ustreznega zdravstvenega stanja solatnic je zelo pomemben kolobar, izbor odpornih oziroma tolerantnih sort, setev zdravega oziroma certificiranega semena, uravnotežena preskrba rastlin s hranili, odstranjevanje in uničevanje ostankov obolelih rastlin in zatiranje plevelov. VSE SOLATNICE NAPADAJO POLŽI Pomemben preventivni ukrep proti polžem je čiščenje zarasti ob robovih vrtov, jarkov, poti,..., saj so zaraščena in vlažna območja najboljše skrivališče za polže. Zelo pomembno je, da polže začnemo zatirati pred odlaganjem jajčec, ki se prične pozno poleti ali zgodaj jeseni. Pogosto se v primeru manjšega števila polžev, ki povzročajo težave, lotevamo ročnega pobiranja in uničevanja polžev (za lažje in hitrejše pobiranje nastavljamo vlažne krpe, lahko so navlažene tudi s pivom, kose trohnečih desk, vlažne pšenične otrobe, kuhinjske ali mesne odpadke, na polovico prerezano kumaro,....), postavljanja fizičnih pregrad, ki polžem preprečujejo dostop do rastlin, postavljanja pasti (v tla vkopljemo posodice z gladkimi stenami, ki jih napolnimo s privabilno tekočino npr. pivom). Pomembno je tudi ohranjanje naravnih sovražnikov polžev kot so krti, krastače, ježi, nekatere vrste ptic in naseljevanjem rac indijskih tekačic. V pomoč nam je tudi uporaba različnih materialov, ki dehidrirajo polže (potresanje apna, lesnega pepela, suha žagovina, oster pesek,...), vendar moramo potresanje materiala po vsakem dežju ponoviti. K zmanjševanju številčnosti polžev pripomoremo tudi z večkratno obdelavo tal, saj tako vsaj delno uničimo polže. Prekopavanje tal na površinah na katerih imamo težave s polži opravimo pozimi ali zgodaj spomladi. V zgodnjem spomladanskem času je priporočljiv ukrep tudi rahljanje zemlje, saj tako prekinemo mirovanje polžev. Insekticidi za zatiranje polžev je železov III fosfat pripravek Ferramol dovoljen tudi v ekološki pridelavi, ali granulati na osnovi metaldehida kot učinkovito sredstvo proti polžem. HERBICID ZA ZATIRANJE PLEVELOV V SOLATI Herbicidi za zatiranje plevelov v solati so na osnovi cikloksimida ter pripravek Kerb na osnovi propizamida, katerega zaloge so v prodaji do 31. decembra letos. Tretiranje je dovoljeno na dobro pripravljena tla, pred ali po vzniku posevka ali pred oziroma po presajanju sadik. Pri uporabi pred setvijo ali presajanjem je potrebno sredstvo takoj po tretiranju plitvo zadelati do globine 2-4 cm. Možna je tudi sajenje sadik solate na folijo, kjer uporaba herbicidov ni potrebna. VABLJENI K NAKUPU knjige Miše Pušenjak RASTLINJAKI NA VRTU

Fri, 3. Apr 2020 at 08:01

203 ogledov

Odprte tudi vrtnarije, cvetličarne in drevesnice
Vlada je sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. MKGP je v sodelovanju z MGRT (pristojni organ za Odlok) dogovoril spremembe, po katerih bodo lahko odprte tudi vrtnarije, cvetličarne in drevesnice. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pristojnemu Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagalo spremembe v povezavi z obratovanjem vrtnarij, cvetličarn in drevesnic. Spremembe je v Odloku na dopisni seji sprejela Vlada. Po novem bodo lahko odprte vse vrtnarije, cvetličarne in drevesnice.  Vrtnarije imajo v tem času veliko pridelkov (npr. sadike zelenjave, sadike sadja, sadike okrasnega cvetja …), ki so vezane na sezonsko prodajo in je bilo v vzgojo teh rastlin vloženega veliko sredstev in dela, kar bi lahko zaradi neprodaje propadlo. Prav tako je v času, ko Slovenija potrebuje povečano pridelavo zelenjave, to nujno potrebna spodbuda oziroma možnost kmetom, kmetijskim podjetjem in vrtičkarjem, da se to doseže. NE SPREGLEJTE BOGATEGA PROGRAMA PRIROČNIKOV ZALOŽBE KMEČKI GLAS, KI VAM BODO KORISTILI PRI UREJANJU VRTOV IN SKRBI ZA ROŽE. CVETOČE POSODE  VODNIK PO VRTU            

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

Branko GaberAlen  OsenjakRevija  o konjihMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Slovenskih jabolk vedno manj