Vreme Naročite se
Slovenskih jabolk vedno manj
Globalni trg s sadjem in zelo neugodne vremenske razmere v pridelavi domačega sadja v zadnjem desetletju so glavni razlogi za čedalje večjo nekonkurenčnost slovenskih sadjarjev v pridelavi in trženju.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Skupna EU politika

Petek, 24. januar 2020 ob 14:21

Odpri galerijo

Po letu 2008 smo tako priča množičnemu krčenju nasadov večjih, srednje velikih in še največ manjših sadjarjev.

Sadjarji imajo težave tako s pridelavo in še bolj s trženjem domačih jabolk. Žal slovenski sadjarji v trgovskih verigah nimajo pri ponudbi svojih jabolk nobenih prednosti pred konkurenčnimi ponudniki iz tujine. Celo nasprotno, saj se večina domačih jabolk na trgovskih policah prodaja po akcijskih cenah. Domači pridelovalci jabolk v zadnjem desetletju za kilogram jabolk namizne kakovosti od trgovcev pogostokrat niso uspeli iztržiti niti proizvodne cene 0,16 evrov za kilogram. Uvoz jabolk, predvsem iz Poljske, Avstrije, Češke in v zadnjih letih iz Hrvaške, se iz leta v leto veča. Slovensko kmetijstvo je v nastalih razmer izgubilo več sadovnjakov na pravih sadjarskih legah, je prepričana Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Maribor. Prepričana je, da so potrebni projekti, ki bodo zaustavili opuščanje sadjarstva v regiji in preprečili neobdelanost površin z omejenimi dejavniki, ki so primerne za sadjarstvo, ki bodo preprečili slabšanje demografske strukture prebivalstva in zapuščanje vasi. Kot pravi Gutmanova je treba ohraniti domačo pridelavo kakovostnega namiznega sadja, še posebej jabolk in o tem so se pridelovalci in strokovni delavci več različnih domačih in tujih institucij ter organizacij pogovarjali na sadjarskem dnevu v okviru že tradicionalnih Lombergarjevih dnevov na Štajerskem.

PANOGA S TRADICIJO

Vsaka panoga je pomembna, še zlasti panoga, ki ima tradicijo kot jo ima sadjarstvo, je povedal državni sekretar Jože Podgoršek. V sadjarstvu prihaja v zadnjih letih do velikih strukturnih sprememb. Danes je v Sloveniji okrog 10.600 ha sadjarskih površin, od tega 4.333 intenzivnih sadovnjakov, ekoloških pa 1.900. Kot pravi Podogoršek je cilj ekološko pridelavo povečati na 2.100 ha. Jabolka je še vedno glavni sadež, čeprav se površine jablan zmanjšujejo, povečuje pa se jagodičje, lupinarji, hruške in nekatere nove sadne vrste. V novi kmetijski strategiji je cilj povečati obseg pridelave sadja, izboljšati konkurenčnost, kakovost in porabo sadja, prav tako narediti celoten sektor bolj odporen in pridelovalce še bolj povezati. Sektor sadjarstvo je sicer edini sektor, ki ima eno organizacijo proizvajalcev (OP), kar bo v prihodnji finančni perspektivi še pomembneje, saj bodo intervencije za sadje in zelenjavo vezane na OP. Novi nasadi se opremljajo s protitočno mrežo, trenutno je pokritih nekaj čez 50 odstotkov nasadov, medtem ko je z namakalnimi sistemi urejenih le 20 odstotkov nasadov.

VSAK TOPAZ NI EKOLOŠKI IN NI LE TOPAZ EKO

Začetki tržne certificirane ekološke pridelave jabolk so se v Sloveniji začeli pred 20 timi leti, danes pa se kažejo nove možnosti večje pridelave ekoloških jabolk, predvsem na manjših in srednje velikih sadjarskih kmetijah s pravimi sadjarskimi legami. Dejstvo je, da je sedaj pravi čas za ekološko pridelavo.

Ekološko sadjarstvo, predvsem jabolk sta predstavila Fritz Prem, ekološki sadjar iz Avstrijske Štajerske, predsednik evropskega foruma za bio sadje (EBF) in Karl Waltl, svetovalec ekološke pridelave sadja deželne zbornice na Avstrijskem Štajerskem. Pridelava ekoloških jabolk

na južnem Tirolskem, v Alteslandu, okrog bodenskega jezera, v Švici in na Nizozemskem se je začela pred 25 leti. Sadjarji so se ob podpor sadjarskih svetovalcev začeli združevati, nastajala so ekološka združenja, ki pa so hitro ugotovila, da morajo biti del kmetijske strategije. EBF danes zajema 70 odstotkov vse pridelave ekoloških jabolk in ima celoten pregled nad pridelavo in prodajo, ki je osnova za cenovno politiko. Pridelovalci so med seboj povezani in takoj opazijo novega igralca na trgu, zanj presodijo ali je moteč ali se jim bo pridružil. Poljska ima po statističnih podatkih veliko ekoloških jabolk (24.000 ha), ki jih je na trgovskih policah težko najti, največjo rast ekološki jabolk pa imajo v Italiji, Nemčiji, Franciji in Avstriji.

EVROPSKA PRODAJA JABOLK PREKO OP

V južni Tirolski so tri organizacije proizvajalcev, ki pridelujejo in prodajajo 40 odstotkov celotne pridelave ekoloških jabolk, v Avstriji imajo tri OP za dobavo in prodajo jabolk, v severni Nemčiji jih je pet, na jugu Nemčije so tri, v srednji Nemčiji pa vsaj 50. Tudi v Franciji je teh organizacij veliko.

Ekološki trg v Evropi je zelo različen. Rast ekološke pridelave je od 5 do 30 odstotna, v povprečju je rast okrog 7 odstotna. Poraba ekoloških jabolk se povečuje v Veliki Britaniji v javnih zavodih, predvsem šolah, v Španiji. Fritz Prem je poudaril, da obstajajo ekološki potrošniki, ki se pripeljejo s kolesom in točno vedo kaj bodo dali v svojo nakupovalno košaro (takih je 3 odstotke vseh kupcev), na drugi strani pa je večina kupcev (70 odstotkov), ki je spontanih, ki, preden gredo v trgovino, ne razmišljajo o ekoloških proizvodih in se za nakup odloči, ko ga vidi na polici. Zagotovo so ljudje z višjim standardom, okusci, ki dajo nekaj na okus, radi dobro jedo in uživajo v prehrani ekološki, kupci ekoloških proizvodov. Velik potencial ekoloških jabolk je v predelavi, predvsem v otroški hrani, hrani za dojenčke in v prehrani v šolah in vrtcih.

KAJ JE BOLJ EKONOMIČNO EKOLOŠKO ALI INTEGRIRANO?

V verigi, v kateri so pridelovalec, predelovalec, dobavitelj in trgovec, se je treba vedno vprašati kaj je boljše za koga. Če ima ekološka jabolka višjo ceno je to boljše tudi za trgovca, ki ima s tem tudi višjo maržo. Dejstvo je, da imajo pridelki z večjo dobičkonosnostjo boljši položaj na trgovskih policah, večjo reklamo in boljše se bodo prodajali. Veletrgovci imajo pri tem glavno vlogo, saj je vse odvisno do njih. Pri skladiščenju ekološkega in integriranega jabolka je strošek enak, pri sortirnicah je strošek ekoloških jabolk večji in tudi pri pakiranju je strošek zelo odvisen od vrste embalaže in lahko ceno zelo zviša. Strošek v sortirnici in pakirnici je odvisen od njene velikosti. Večja je sortirnica in pakirnica, manjši je strošek na enoto. Ekološki pridelovalec bo zaslužil, če se bo držal pravil organizacij proizvajalcev, ki so dobro prodale pridelek ali pridelovalec, ki zelo strateško, načrtno, samostojno prodaja pridelek direktno končnemu kupcu. Trenutno je trg zelo naklonjen ekološki pridelavi, saj gre za okolju prijazno pridelavo, za oživitev tal in podobne okoljevarstvene poudarke, ki bodo v prihodnje še povečale povpraševanje po ekoloških proizvodih.

Danes se v šole ne vozijo slovenska jabolka, tudi za tradicionalni slovenski zajtrk naj ne bi imele vse šole slovenska jabolka. Lani, ko so bila skladišča ob začetku sezone še polna jabolk prejšnje letine, so v slovenske šole septembra prišla poljska jabolka po nekaj centov za kilogram.

V prihodnje bodo pridelki jabolk stabilni le, če bodo nasadi aktivno zaščitami s protitočnimi in protiinsektnimi mrežniki ter zaščitnimi folijami, opremljeni z namakalnimi in oroševalnimi sistemi ter zasajeni z novimi na sušo in pozebo ter bolezni in škodljivce bolj odpornimi sortami jabolk.

BOLJE TRGOVATI KOT PRIDELOVATI
Ker ni vzpostavljen tržni red jabolk, ima vsaka sorta vsaj za 15 odstotkov nižjo ceno. Celo sadjarji so prepoznali, da je enostavneje in manj rizično trgovati kot pridelovati. Kazen za nepravilno označbo porekla je minimalna v primerjavi z zaslužkom uspešne prodaje. Tovrstne goljufije so že vsakodnevna praksa.

BONITA SLOVENIJA

Na trgu je nova sorta slovenskih jabolk, imenovana bonita. Gre za klubsko sorto, odporno proti škrlupu in plesni, kar pomeni manj uporabe pesticidov, predvsem je bonita sočna, zelo okusna, dobro skladiščna slovenska sorta jabolke. V Slovenijo jo je, tako kot pred dvema desetletjema sorto topaz, iz Češke pripeljal sadjar Anton Koršič iz Arnovega sela pri Artičah. Danes ima več kot deset sadjarjev v Posavju, na Štajerskem in drugod po Sloveniji, ki so člani za namen pridelave jabolk bonita ustanovljene zadruge Tibona, zasajenih že dobrih osem hektarjev, letošnjo pomlad in jesen pa načrtujejo zasaditev še približno enkrat toliko površin. Ustanovitev zadruge je bila pogoj, da so pridelovalci pridobili lastništvo za sorto v Sloveniji, ki so jo iz uspešnih sort topaz in pink lady vzgojili na Češkem, lastnik pa je konzorcij južnotirolskih drevesničarjev KSB, ki od vsake posajene sadike dobi po en evro ter prihodnjih dvajset let po dva centa od vsakega prodanega kilograma. Pridelovalci so se skupaj s partnerji KGZS, KGZ Maribor in Novo mesto ter Biotehniško fakulteto s projektom bonite prijavili na razpis ukrepa 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij na področju gozdarstva in na njem tudi uspeli. V projektu bodo definirali in določili tehnologijo pridelave, ter izvedli potrebno promocijo za uspešno prodajo jabolk. Prvi nasadi, ki so bili zasajeni leta 2018, so minulo sezono dali uspešen pridelke, tudi 20 ton lepih izenačenih plodov bonite, ki jih je bilo kot sveža jabolka, nekaj soka in tudi krhljev mogoče kupiti v Šparovih trgovinah.

S PRIDELAVO JABOLK NISMO VEČ SAMOOSKRBNI

Letošnji pridelki so pri večini sadnih vrst glede na povprečje zadnjih pet let podpovprečni. Po nekaterih ocenah smo pridelali od 40.000 do 50.000 jabolk, kar glede na povprečno porabo 32 kg jabolk na prebivalca ne zadošča za lastno porabo. Pozitivno je to, da je zaradi slabše pridelave in manj jabolk, cena jabolk letos boljša. Prvi del decembra je bila cena jabolk 0,75 evra na kilogram, pri hruški nekaj čez evro na kilogram.

SEKTORSKA PROMOCIJA ZA SADJE

Sektor sadjarstvo je v shemi izbrana kakovost. Tako naj bi bilo zbranih okrog 70.000 evrov (20 evrov po ha in 1,50 evra na tono pridelanega sadja), država bo k temu dodala še 200 do 250 tisoč evrov in spomladi, ko se začne obiranj prvega sadja, hkrati pa so jabolka še v skladiščih, naj bi se začela sektorska promocija. Poleg ozaveščanja domačega potrošnika, pa naj bi sektor iskal tudi nove trge kot so Kitajska, Vietnam, Indija.


Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Dec 2021 at 08:13

0 ogledov

V požaru v Vižmarjih zgorela tudi veletržnica
V požaru skladišč na Plemlejevi ulici v Vižmarjih v Ljubljani so ostali brez prostorov tudi prodajalci sadja in zelenjave. Po preselitvi iz Rudnika na začasno lokacijo, ki je čez leta postala kar stalna, so veleprodajalci sadja in zelenjave in tudi nekaj kmetov, ki so prodajali viške pridelka, ostali še brez te lokacije. Požar je uničil več ton svežega sadja in zelenjave, suhega blaga, vso opremo, vključno s hladilnimi komorami in viličarji ter vso računalniško opremo z vso dokumentacijo. Škoda je ogromna. V torek 30. novembra, zjutraj nekaj minut čez četrto, je zaenkrat še iz neznanega razloga zagorelo v skladiščih na Plemljevi ulici v Vižmarjih v Ljubljani. Požar je več kot 10 ur gasilo več kot 220 gasilcev iz 24 enot, aktiviran je bil tudi državni ekološki laboratorij, ki je zaznal povečanje trdih delcev v zraku, zato so prebivalcem svetovali, da zapirajo okna in se po nepotrebnem ne izpostavljajo dimu. Zaradi vremenskih razmer se je sajast dim več dni zadrževal v bližnji in tudi daljni okolici požara. V celoti je zgorelo tudi skladišču sadja in zelenjave podjetja Bratje Bulc, Fruitis in Mandoras. Vsi trije veleprodajalci so imeli polna skladišča svežega in suhega sadja in zelenjave, tudi v hladilnih komorah, od požara pa ni ostalo nič. Kot nam je povedal Damjan Bulc je zgorelo vse do tal, vsa skladišča, vključno s hladilnimi komorami, strojno opremo kot so viličarji, računalniki in s tem vsa dokumentacija, ki so jo imeli. Škoda je ogromna, več sto tisoč evrov, zagotovo, za vsakega od nas, pove Bulc. »Najhuje, je da so nas zjutraj klicali gostinci in drugi naročniki, zakaj ni dobavljeno sadje ali zelenjava, ki ga potrebujejo za pripravo kosila, a v tistem trenutku sem jim odgovoril le, da sam še žlice nimam,« pove Damjan Bulc. Problem so imeli tudi številni trgovci na drobno in prodajalci na ljubljanskih tržnicah, ki se v glavnem oskrbujejo s sadjem in zelenjavo na veletržnici. Ob prodajno mesto na zdaj pogoreli veletržnici je tudi nekaj kmetov, ki so enkrat do dvakrat na teden tudi v zimskih mesecih, pripeljali viške zelja, krompirja in še kakšne druge vrtnine, ki so jih kupovali prodajalci na tržnicah. Še več pridelovalcev je na veletržnico prihajalo v spomladanskih mesecih, ko imajo viške jagod, šparglje in poleti s solato, plodovkami in še drugimi vrtninami. Vsi ti so po selitvi veletržnice iz Rudnika na lokacijo v Vižmarjih bili zelo omejeni s prostorom in so si želeli, da bi se enkrat le v državi oziroma Ljubljani uredila sodobna tržnica kot jo imajo vse države in večja mesta po vsem svetu. Zaenkrat se to še ni zgodilo, zgodilo pa se je, da so ostali povsem brez prostora za veleprodajo svojih pridelkov.  

Wed, 1. Dec 2021 at 07:00

4630 ogledov

Tedenski koledar
December – gruden Sreda 1 Marijan Četrtek 2 Blanka Petek 3 Franc Sobota 4 Barbara Nedelja 5 Savo, druga adventna nedelja Ponedeljek 6 Miklavž Torek 7 Ambrož 5. decembra sonce vzide ob 7.28 in zaide ob 16.17. Dan je dolg 8 ur in 49 minut. Če je na Barbaro mraz, bo trajal ves zimski čas. Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska.    ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: "Če v decembru bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi."

Tue, 30. Nov 2021 at 12:40

2858 ogledov

Cene lesa v novembru nižje
A B C D1 D2 Celuloza Brusni les Smreka 110-150 105-110 95-105 75-78 60-70 25-36 35-45 Jelka 90-120 95-105 85-95 78-85 60-70 24-36 35-45 Rdeči bor 78-85 75-0 70-75 60-65 60-70 25-35 35-45 Macesen 120-150 120-130 100-105 80-85 60-70 25-35 35-45 A1 A2 B C D Bukev 90 80 70 60 52 F1 F2 B C D Hrast 500 350 155-220 100-140 80-90 45 Javor 120 90 70 45 Jesen 130 100 80 45 Cene lesa za kurjavo Goli (EUR/t) Metrska drva (EUR/prostorninski meter) Bukov les 40-55 55-65 Mešane drevesne vrste 35-47 50-60 Vir: Kmečki glas, trenutno veljavne cene so v EUR/m3.

Tue, 30. Nov 2021 at 12:30

10619 ogledov

Višje cene slame
Cene veljajo na dan 29. novembra 2021   EUR/t Okrogla bala 90-120 Vir: Kmečki glas, cena prevoza je 1 EUR/km.

Tue, 30. Nov 2021 at 12:30

16991 ogledov

Ekološko kislo zelje štiri evre
Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg Blitva 6,00 Brokoli 6,00 Buča, maslena 2,00 Cikorija 3,00 Cvetača 6,00 Čebula 3,00 Česen 12,00-13,00 Feferoni 3,00 Fižol, zrnje 12,00 Koleraba 3,00 Korenje 3,00 Koromač 4,00 Krompir 1,50-2,00 Krompir, sladki 3,00 Motovilec 14,00-16,00 Ohrovt 2,50-3,00 Ohrovt, brstični 8,00-10,00 Paprika 3,00 Paradižnik 3,00-3,50 Peteršilj, šop 0,50 Por 5,00 Radič 6,00 Rdeča pesa 3,00 Repa 3,00 Repa, kisla 4,00 Solata 7,00 Špinača 7,00 Zelena 3,00 Zelje 2,50 Zelje, kislo 3,00 Jabolka 2,00-2,50 Hruške 2,50-3,00 Kaki 3,00-4,00 Jajce (kom.) 0,30-0,42 Med 10,00-14,00 Vir: Kmečki glas, osrednja tržnica v Ljubljani, cene veljajo na dan 29. novembra 2021. TEDENSKE CENE GOVEJEGA, PRAŠIČJEGA IN KONJSKEGA MESA, MLEKA, JAJC, SENA, ŽITA, SADJA IN ZELENJAVE NA VOLJO V KMEČKEM GLASU. BERITE NAS. 

Tue, 30. Nov 2021 at 12:20

8230 ogledov

Cena sena rahlo višja
Cene veljajo na dan 29. novembra 2021 EUR/t Prva košnja (okrogla bala) 100-120 Otava (okrogla bala) 100-130 Vir: Kmečki glas, cena prevoza je 1 EUR/km

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Slovenskih jabolk vedno manj