Slovenskih jabolk vedno manj
Globalni trg s sadjem in zelo neugodne vremenske razmere v pridelavi domačega sadja v zadnjem desetletju so glavni razlogi za čedalje večjo nekonkurenčnost slovenskih sadjarjev v pridelavi in trženju.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Skupna EU politika

Petek, 24. januar 2020 ob 14:21

Odpri galerijo

Po letu 2008 smo tako priča množičnemu krčenju nasadov večjih, srednje velikih in še največ manjših sadjarjev.

Sadjarji imajo težave tako s pridelavo in še bolj s trženjem domačih jabolk. Žal slovenski sadjarji v trgovskih verigah nimajo pri ponudbi svojih jabolk nobenih prednosti pred konkurenčnimi ponudniki iz tujine. Celo nasprotno, saj se večina domačih jabolk na trgovskih policah prodaja po akcijskih cenah. Domači pridelovalci jabolk v zadnjem desetletju za kilogram jabolk namizne kakovosti od trgovcev pogostokrat niso uspeli iztržiti niti proizvodne cene 0,16 evrov za kilogram. Uvoz jabolk, predvsem iz Poljske, Avstrije, Češke in v zadnjih letih iz Hrvaške, se iz leta v leto veča. Slovensko kmetijstvo je v nastalih razmer izgubilo več sadovnjakov na pravih sadjarskih legah, je prepričana Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Maribor. Prepričana je, da so potrebni projekti, ki bodo zaustavili opuščanje sadjarstva v regiji in preprečili neobdelanost površin z omejenimi dejavniki, ki so primerne za sadjarstvo, ki bodo preprečili slabšanje demografske strukture prebivalstva in zapuščanje vasi. Kot pravi Gutmanova je treba ohraniti domačo pridelavo kakovostnega namiznega sadja, še posebej jabolk in o tem so se pridelovalci in strokovni delavci več različnih domačih in tujih institucij ter organizacij pogovarjali na sadjarskem dnevu v okviru že tradicionalnih Lombergarjevih dnevov na Štajerskem.

PANOGA S TRADICIJO

Vsaka panoga je pomembna, še zlasti panoga, ki ima tradicijo kot jo ima sadjarstvo, je povedal državni sekretar Jože Podgoršek. V sadjarstvu prihaja v zadnjih letih do velikih strukturnih sprememb. Danes je v Sloveniji okrog 10.600 ha sadjarskih površin, od tega 4.333 intenzivnih sadovnjakov, ekoloških pa 1.900. Kot pravi Podogoršek je cilj ekološko pridelavo povečati na 2.100 ha. Jabolka je še vedno glavni sadež, čeprav se površine jablan zmanjšujejo, povečuje pa se jagodičje, lupinarji, hruške in nekatere nove sadne vrste. V novi kmetijski strategiji je cilj povečati obseg pridelave sadja, izboljšati konkurenčnost, kakovost in porabo sadja, prav tako narediti celoten sektor bolj odporen in pridelovalce še bolj povezati. Sektor sadjarstvo je sicer edini sektor, ki ima eno organizacijo proizvajalcev (OP), kar bo v prihodnji finančni perspektivi še pomembneje, saj bodo intervencije za sadje in zelenjavo vezane na OP. Novi nasadi se opremljajo s protitočno mrežo, trenutno je pokritih nekaj čez 50 odstotkov nasadov, medtem ko je z namakalnimi sistemi urejenih le 20 odstotkov nasadov.

VSAK TOPAZ NI EKOLOŠKI IN NI LE TOPAZ EKO

Začetki tržne certificirane ekološke pridelave jabolk so se v Sloveniji začeli pred 20 timi leti, danes pa se kažejo nove možnosti večje pridelave ekoloških jabolk, predvsem na manjših in srednje velikih sadjarskih kmetijah s pravimi sadjarskimi legami. Dejstvo je, da je sedaj pravi čas za ekološko pridelavo.

Ekološko sadjarstvo, predvsem jabolk sta predstavila Fritz Prem, ekološki sadjar iz Avstrijske Štajerske, predsednik evropskega foruma za bio sadje (EBF) in Karl Waltl, svetovalec ekološke pridelave sadja deželne zbornice na Avstrijskem Štajerskem. Pridelava ekoloških jabolk

na južnem Tirolskem, v Alteslandu, okrog bodenskega jezera, v Švici in na Nizozemskem se je začela pred 25 leti. Sadjarji so se ob podpor sadjarskih svetovalcev začeli združevati, nastajala so ekološka združenja, ki pa so hitro ugotovila, da morajo biti del kmetijske strategije. EBF danes zajema 70 odstotkov vse pridelave ekoloških jabolk in ima celoten pregled nad pridelavo in prodajo, ki je osnova za cenovno politiko. Pridelovalci so med seboj povezani in takoj opazijo novega igralca na trgu, zanj presodijo ali je moteč ali se jim bo pridružil. Poljska ima po statističnih podatkih veliko ekoloških jabolk (24.000 ha), ki jih je na trgovskih policah težko najti, največjo rast ekološki jabolk pa imajo v Italiji, Nemčiji, Franciji in Avstriji.

EVROPSKA PRODAJA JABOLK PREKO OP

V južni Tirolski so tri organizacije proizvajalcev, ki pridelujejo in prodajajo 40 odstotkov celotne pridelave ekoloških jabolk, v Avstriji imajo tri OP za dobavo in prodajo jabolk, v severni Nemčiji jih je pet, na jugu Nemčije so tri, v srednji Nemčiji pa vsaj 50. Tudi v Franciji je teh organizacij veliko.

Ekološki trg v Evropi je zelo različen. Rast ekološke pridelave je od 5 do 30 odstotna, v povprečju je rast okrog 7 odstotna. Poraba ekoloških jabolk se povečuje v Veliki Britaniji v javnih zavodih, predvsem šolah, v Španiji. Fritz Prem je poudaril, da obstajajo ekološki potrošniki, ki se pripeljejo s kolesom in točno vedo kaj bodo dali v svojo nakupovalno košaro (takih je 3 odstotke vseh kupcev), na drugi strani pa je večina kupcev (70 odstotkov), ki je spontanih, ki, preden gredo v trgovino, ne razmišljajo o ekoloških proizvodih in se za nakup odloči, ko ga vidi na polici. Zagotovo so ljudje z višjim standardom, okusci, ki dajo nekaj na okus, radi dobro jedo in uživajo v prehrani ekološki, kupci ekoloških proizvodov. Velik potencial ekoloških jabolk je v predelavi, predvsem v otroški hrani, hrani za dojenčke in v prehrani v šolah in vrtcih.

KAJ JE BOLJ EKONOMIČNO EKOLOŠKO ALI INTEGRIRANO?

V verigi, v kateri so pridelovalec, predelovalec, dobavitelj in trgovec, se je treba vedno vprašati kaj je boljše za koga. Če ima ekološka jabolka višjo ceno je to boljše tudi za trgovca, ki ima s tem tudi višjo maržo. Dejstvo je, da imajo pridelki z večjo dobičkonosnostjo boljši položaj na trgovskih policah, večjo reklamo in boljše se bodo prodajali. Veletrgovci imajo pri tem glavno vlogo, saj je vse odvisno do njih. Pri skladiščenju ekološkega in integriranega jabolka je strošek enak, pri sortirnicah je strošek ekoloških jabolk večji in tudi pri pakiranju je strošek zelo odvisen od vrste embalaže in lahko ceno zelo zviša. Strošek v sortirnici in pakirnici je odvisen od njene velikosti. Večja je sortirnica in pakirnica, manjši je strošek na enoto. Ekološki pridelovalec bo zaslužil, če se bo držal pravil organizacij proizvajalcev, ki so dobro prodale pridelek ali pridelovalec, ki zelo strateško, načrtno, samostojno prodaja pridelek direktno končnemu kupcu. Trenutno je trg zelo naklonjen ekološki pridelavi, saj gre za okolju prijazno pridelavo, za oživitev tal in podobne okoljevarstvene poudarke, ki bodo v prihodnje še povečale povpraševanje po ekoloških proizvodih.

Danes se v šole ne vozijo slovenska jabolka, tudi za tradicionalni slovenski zajtrk naj ne bi imele vse šole slovenska jabolka. Lani, ko so bila skladišča ob začetku sezone še polna jabolk prejšnje letine, so v slovenske šole septembra prišla poljska jabolka po nekaj centov za kilogram.

V prihodnje bodo pridelki jabolk stabilni le, če bodo nasadi aktivno zaščitami s protitočnimi in protiinsektnimi mrežniki ter zaščitnimi folijami, opremljeni z namakalnimi in oroševalnimi sistemi ter zasajeni z novimi na sušo in pozebo ter bolezni in škodljivce bolj odpornimi sortami jabolk.

BOLJE TRGOVATI KOT PRIDELOVATI
Ker ni vzpostavljen tržni red jabolk, ima vsaka sorta vsaj za 15 odstotkov nižjo ceno. Celo sadjarji so prepoznali, da je enostavneje in manj rizično trgovati kot pridelovati. Kazen za nepravilno označbo porekla je minimalna v primerjavi z zaslužkom uspešne prodaje. Tovrstne goljufije so že vsakodnevna praksa.

BONITA SLOVENIJA

Na trgu je nova sorta slovenskih jabolk, imenovana bonita. Gre za klubsko sorto, odporno proti škrlupu in plesni, kar pomeni manj uporabe pesticidov, predvsem je bonita sočna, zelo okusna, dobro skladiščna slovenska sorta jabolke. V Slovenijo jo je, tako kot pred dvema desetletjema sorto topaz, iz Češke pripeljal sadjar Anton Koršič iz Arnovega sela pri Artičah. Danes ima več kot deset sadjarjev v Posavju, na Štajerskem in drugod po Sloveniji, ki so člani za namen pridelave jabolk bonita ustanovljene zadruge Tibona, zasajenih že dobrih osem hektarjev, letošnjo pomlad in jesen pa načrtujejo zasaditev še približno enkrat toliko površin. Ustanovitev zadruge je bila pogoj, da so pridelovalci pridobili lastništvo za sorto v Sloveniji, ki so jo iz uspešnih sort topaz in pink lady vzgojili na Češkem, lastnik pa je konzorcij južnotirolskih drevesničarjev KSB, ki od vsake posajene sadike dobi po en evro ter prihodnjih dvajset let po dva centa od vsakega prodanega kilograma. Pridelovalci so se skupaj s partnerji KGZS, KGZ Maribor in Novo mesto ter Biotehniško fakulteto s projektom bonite prijavili na razpis ukrepa 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij na področju gozdarstva in na njem tudi uspeli. V projektu bodo definirali in določili tehnologijo pridelave, ter izvedli potrebno promocijo za uspešno prodajo jabolk. Prvi nasadi, ki so bili zasajeni leta 2018, so minulo sezono dali uspešen pridelke, tudi 20 ton lepih izenačenih plodov bonite, ki jih je bilo kot sveža jabolka, nekaj soka in tudi krhljev mogoče kupiti v Šparovih trgovinah.

S PRIDELAVO JABOLK NISMO VEČ SAMOOSKRBNI

Letošnji pridelki so pri večini sadnih vrst glede na povprečje zadnjih pet let podpovprečni. Po nekaterih ocenah smo pridelali od 40.000 do 50.000 jabolk, kar glede na povprečno porabo 32 kg jabolk na prebivalca ne zadošča za lastno porabo. Pozitivno je to, da je zaradi slabše pridelave in manj jabolk, cena jabolk letos boljša. Prvi del decembra je bila cena jabolk 0,75 evra na kilogram, pri hruški nekaj čez evro na kilogram.

SEKTORSKA PROMOCIJA ZA SADJE

Sektor sadjarstvo je v shemi izbrana kakovost. Tako naj bi bilo zbranih okrog 70.000 evrov (20 evrov po ha in 1,50 evra na tono pridelanega sadja), država bo k temu dodala še 200 do 250 tisoč evrov in spomladi, ko se začne obiranj prvega sadja, hkrati pa so jabolka še v skladiščih, naj bi se začela sektorska promocija. Poleg ozaveščanja domačega potrošnika, pa naj bi sektor iskal tudi nove trge kot so Kitajska, Vietnam, Indija.


Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 15. Sep 2020 at 15:27

232 ogledov

Janko Sagaj in Maugli zmagovalca 30. kasaškega derbija v Ljutomeru
Na hipodromu v Ljutomeru se je minulo nedeljo odvil 30. slovenski kasaški derbi. Zmaga je pripadla Maugliju in Janku Sagaju, drugo mesto je osvojila Analin z italijanskim voznikom Paolom Scamardello, tretji pa je bil Don Saxo z Jožetom Sagajem mlajšim. Za družino Sagaj bo letošnji derbi ostal v večnem spominu, saj jim je uspelo nepredstavljivo. Prav vsi trije uvrščeni konji na stopničkah so bili vzrejeni v njihovem hlevu v Ključarovcih, trener pa Janko Sagaj. Drugouvrščeno Analin so sicer prodali družini Šantl iz Bolehnečicev, Maugli in Don Saxo pa sta še vedno v njihovi lasti oziroma formalno tečeta za njihovo Kasaško društvo Ekipa S.K.P. Janko Sagaj je tako dopolnil tudi družinsko zbirko zmag v derbiju, saj sta slovenski derbi osvojila že njegov oče Jože z Durasom leta 1992 in brat Jože mlajši z Luther Kingom leta 2016. Na četrto mesto je prikasala Denisa (Peter Zadel ml.), peta je bila Briljantina Peška (Marko Gorenc), šesta pa Lady Princess (Rene Hanžekovič). Preostali so za zmagovalcem zaostali več kot 10 sekund in bili distancirani ali pa dirke niso končali.

Tue, 15. Sep 2020 at 15:16

244 ogledov

Strokovni posvet na 31. Dobrotah slovenskih kmetij
Dan pred osrednjo prireditvijo 31. Dobrote slovenskih kmetij je v Dominikanskem samostanu na Ptuju potekal posvet o shemah kakovosti ter okrogla miza na temo kako povezati lokalne pridelovalce in gostince in s tem upravičiti naslov Slovenija – evropska regija gastronomije 2021. Ena od prioritet Strategije slovenskega turizma je slovenska gastronomija, pri čemer je uspešno pridobljen naziv evropske gastronomske regije v naslednjem letu. Slovenija mora z gastronomsko ponudbo upravičiti naziv, hkrati pa je to za slovenski turizem izziv, da celotno turistično okolje usmeri v lokalno in domače. Država je že sprejela številne ukrepe, ki bi vzpodbudili domačo potrošnjo. V času korona krize je izpad v turizmu velik, zato država pomaga s tako imenovanimi turističnimi boni, ki bodo zagotovo vsaj določenemu segmentu v turizmu, pomagali. Potrebni so tudi ukrepi za vzpodbuditev domače potrošnje hrane, zato pri tovrstnih projektih sodeluje tudi kmetijsko ministrstvo, ki se v razvoju slovenske gastronomije zavzema za slovenske surovine, je razpravo okrogle mize začel Marjan Cukrov iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V prihodnje mora biti delež lokalno pridelanih izdelkov v gostinstvu večji. Čeprav so trendi domače in lokalne hrane vedno bolj prepoznavni, se morajo deležniki pri tem povezati in narediti z živili in hrano posamezne zgodbe. Povpraševanje po domačih pridelkih in izdelkih se je v v času koronakrize še povečalo, razširila se je prodaja preko e-trgovin in on-line tržnic, pri katerih pa zaenkrat še ni kupcev iz gostinskega sektorja. Cilj strateškega razvoja turizma je pridobiti čimveč turistov, ki bodo čimveč potrošili, pomeni, da mora turist v Sloveniji porabiti bistveno več kot le 15 evrov na dan kot kažejo podatki iz leta 2018. Kakovostno živilo z dobro zgodbo lahko doseže tudi višjo ceno. Vedno več je takih gostov, ki jim ni vseeno kaj uživajo, ki radi jedo sezonsko sadje in zelenjavo, pridelke in izdelke, ki niso prepotovali dolgih transportnih poti, zato je nujno sodelovanje lokalnih dobaviteljev in gostincev, je povedal Cukrov. GOSTILNA ROZIKA VELIKO NABAVLJA PRI LOKALNIH PRIDELOVALCIH Gostilna Rozika iz Ptuja je že od nekdaj znana po dobri in kakovostni hrani, njen lastnik Aleš Vilčnik pa že od nekdaj sodeluje z lokalnimi pridelovalci in rejci. Od vseh surovin, ki jih nabavljajo za kuhinjo, jih 54 % dobavljajo pri lokalnih dobaviteljih in kmetih. Vso goveje in svinjsko meso nabavljajo pri treh lokalnih mesarjih. Pri naročilu posebnih vrst mesa so včasih imeli težave in so jih dobili tudi iz uvoza, zato imajo danes tri mesarje, ki jim skupaj zagotavljajo, da je meso slovensko, tudi pri nabavi posebnih vrst mesa. Piščančje meso nabavljajo pri Perutnini Ptuj. Za dobavo zelenjave so izbrali pet lokalnih pridelovalcev, ki jim skupaj dostavljajo 30 odstotkov vse zelenjave. Kot pravi Aleš Vilčnik za vsakega pridelovalca natančno ve kaj, kdaj in koliko določene zelenjave lahko dostavi. Zelenjadar Branko Bolcar dostavi svojo zelenjave vsak dan. »Najprej spijeva jutranjo kavo, potem svežo zelenjavo, večino rezano in pobrano tik pred dostavo, prevzamem,« pravi Aleš Vilčnik. Olupljen krompir, ki ga čez vso leto ni v majhnih količinah, nabavljajo pri kmetiji Drevenšek, vsa potrebna jajca pri kmetiji Vogrinec in gobe od kmetije Sirk, vse iz Ptujskega območja. Moke, ajdove in druge izdelke iz žita nabavljajo pri mlinu Korošec, 95 odstotkov vin pa prav tako iz Ptujskega območja oziroma Haloz. Polovico pekarskih izdelkov kupujejo pri Pečjaku in drugih lokalnih pekarjih. Kot pravi Vilčnik je prednost vseh lokalnih dobaviteljev, še zlasti pridelovalcev v kakovosti pridelkov in izdelkov kot tudi zaradi kratkih transportnih poti, ki omogočajo takojšnjo dostavo tudi v primeru, če kaj zmanjka. Vilčnik pravi, da so cene sprejemljive oziroma jih dogovorijo tako, da so zadovoljni eni in drugi. Zaveda se, da so živila iz uvoza cenejša, vendar niso tako kakovostna in sveža kot so domača, lokalna. »Solata kmetije Bolcar ni tako lepa kot je italijanska, je pa bolj okusna,« je prepričan Aleš Vilčnik, ki še doda, da jim pri vsem tem manjka le še to, da to označijo na jedilnikih oziroma povedo tudi gostom v gostilni, kjer je 30 do 40 odstotkov turistov ostalo so dnevni gostje. Aleš Vilčnik je glede domačih in tujih surovin v gostinstvu predlagal, da bi država lahko vsem tistim v Horeci, ki imajo več kot 50 odstotno dobavo lokalnih surovin lahko pomagala z določeno olajšavo ali spodbudo. GOSTILNA GRABAR PONUJA JEDI IZ LOKALNIH IN SEZONSKIH SUROVIN Gostilna Grabar iz Ptuja je pred sedmimi leti začela z novo zgodbo, v kateri glavni poudarek ponudbe je moderniziranje tradicionalnih jedi iz lokalnih in sezonskih surovin. Alenka Grabar z veseljem potrdi svojo vztrajnost, pri tem pa prizna, da so bili začetki težki. Z lokalnimi mesarji ali pridelovalci zelenjave se sliši v začetku tedna in na podlagi njihove ponudbe bodisi tedenske, štirinajstdnevne ali mesečne naredi jedilnike. Veliko sadja in zelenjave ima tudi v svojem sadovnjaku in zelenjavnem vrtu. Nedavno so pobrali vse slive v vrtu in gostom v gostilni so ponudili slivovo pito, iz viškov sadja so naredili marmelado, ki bo za goste v zimskih mesecih. Kot pravi Alenka jedi naredijo posebne dodatki, to so dišavnice in začimbe, ki jih pridelajo na vrtu za hišo. »Sveži peteršilj, rezan tik pred uporabo, je zagotovo najbolj svež in da jedem še poseben okus,« je prepričana Grabarjeva. Pri sodelovanju z lokalnimi pridelovalci pa pogosto naleti na nepotrebno birokracijo, ko ji nek pridelovalec iz vrta ponudbi viške, pa še sam ne ve kako sme ali ne sme prodati te zelenjave. KMETIJA BOLCAR SODELUJE Z VEČ LOKALNIMI GOSTINCI Pridelovalec zelenjave Branko Bolcar danes svežo zelenjavo prodaja 15 gostilnam, nekaj vrtcem in šolam ter domovom ostarelih. Zelenjavo prideluje na 5 hektarjih površin, od tega je nekaj arov pokritih. Prav štirje rastlinjaki omogočajo, da imajo ponudbo sveže zelenjave 365 dni v letu. Branko Bolcar pravi, da je pridelovanje zelenjave način življenja, pri čemer mu pomaga vsa družina. Pridelovanje zelenjave je delovno intenzivna panoga, katere največji sovražnik je vreme. V času koronakrize so imeli tudi na kmetiji Bolcar precejšen izpad in je bilo treba nekaj pridelkov tudi podorati, ker se je prodaja ustavila, a nasploh so s prodajo in tudi s cenami pridelkov zadovoljni. Ker sodelujejo z velikim številom ptujskih gostincev je Branko Bolcar apeliral na Turistično organizacijo Ptuj, ki v najstarejše slovensko mesto vabi precejšnje število turistov, premalokrat pa te goste pelje na kosilo ali večerjo v ptujske gostilne in restavracije. NA DOBROTAH V VSEH TEH LETIH VEČ KOT 28 TISOČ IZDELKOV V strokovnem delu prireditve 31. Dobrot slovenskih kmetij so govorili tudi o shemah kakovosti in označbah živil. V treh desetletjih je bilo v okviru prireditev ocenjenih skupaj več kot 28 tisoč izdelkov, od tega jih je 8.388 prejelo zlata priznanja, 6.498 srebrna in 5.332 bronasta, vse z namenom, da krepijo in dvigajo kakovost izdelkov. Kot pozitivno posledico prireditev Dobrot slovenskih kmetij si štejejo, da je bilo v teh letih pridobljenih več kot 2.350 nacionalnih poklicnih kvalifikacij, od tega 789 na tradicionalni način, ostali na konvencionalni. Gabrijela Salobir iz KGZS je med drugim navedla še, da štirje od petih evropskih meščanov menijo, da je krepitev vloge kmetov v verigi hrane zelo pomembno. Kljub temu pa predstavlja neposredna prodaja od kmeta k potrošniku le dva odstotka ʺtrga s svežo hranoʺ pri čemer samo 5 trgovskih verig obvladuje več kakor 60% celotnega trga (v Nemčiji 4 trgovci obvladujejo 85 odstotkov trga, na Portugalskem trije trgovci kar 90 odstotkov trga). Velika koncentracija moči ima posledico nepoštenih poslovnih praks, kar ogroža preživetje malih kmetov in proizvajalcev. Žal je hrana tista, ki je morda celo ključni element nadzora in vir dobička kapitalizma. Uporablja se kot instrument geopolitične dominacije, skozi hrano se pravzaprav vlada. Vladajo pa v glavnem korporacije. POMEN DOBROT SLOVENSKIH KMETIJ ZA PODEŽELJE Dobrote slovenskih kmetij ustvarjajo delovna mesta na podeželju, tako v pridelavi in v predelavi. Pomembna so za območja z manjšimi možnostmi, saj spodbudi kulturno identiteto posameznega območja in hkrati ohranja nacionalno bogastvo podeželja. Dobrote slovenskih kmetij so pravzaprav rešitev za majhne slovenske kmetije v evropskem prostoru, je zaključila Gabrijela Salobir. V predstavitvi pomena poznavanje označb na živilih je Katja Kek, samostojna svetovalka za komuniciranje, povedala, da globalna prehrambena industrija vsako leto na trg lansira povprečno 20.000 novih izdelkov. Prostor na prodajni polici je omejen. Najbolj priljubljena oblika trgovine med slovenskimi potrošniki je supermarket, kjer je na policah v povprečju okoli 1000 izdelkov. Dodatno konkurenco na trgu predstavljajo trgovske blagovne znamke. Najnižji delež izdelkov trgovskih znamk je v trgovini Mercator (16 %) in Tuš (20 %), najvišji pa v Lidlu (76 %) in Hoferju (68 %), nemški Aldi na primeru stvari 98 % svojega prometa z izdelki lastne blagovne znamke, Lidl skoraj 85 %. 78 % Slovencev kupuje izdelke trgovske znamke. Obenem pa Kekova pove, da smo Slovenski potrošniki pri nakupu hrane med najbolj občutljivimi potrošniki na poreklo v Evropi. Več kot 80 % slovenskih anketirancev želi vedeti poreklo ali izvor hrane oziroma živil. Za prehranske izdelke slovenskega porekla smo pripravljeni plačati do 10 % višjo ceno. 50 % vseh kupcev vedno pogosteje kupuje slovenska živila zaradi kakovosti, svežine, podpore domačemu gospodarstvu, zaupanja v slovenskega proizvajalca ter celo zaradi nacionalne zavesti. Ob tem pa Kekova še poudari, da smo premajhni, da bi cena lahko bila naš glavni atribut. Tudi večina slovenskih kmetijskih podjetij je mikro in malih podjetij, le dva odstotka predstavljajta velika živilsko predelovalna podjetja. Kekova je prepričana, da je naša majhnost, naša prednost. Izdelki slovenskega porekla počasi dobivajo svoj prodajni prostor, tako se širijo spletne prodaje, samostojni oddelki v trgovinah, specializirane lokalne trgovine, trgovinice na kmetijah in trgovine z lokalnimi pridelki in izdelki na turističnih lokacijah Andreja Krt iz KGZS, ki je vodila strokovni del 31. Dobrot slovenskih kmetij, je zaključila, da je blagovna znamka dobrote slovenskih kmetij pomembna in ji je treba dati ustrezno mesto v prostoru. V razpravah so se dogovorili, da bo ustanovljena medresorska strokovna komisija, ki bo poenotila mnenje več deležnikov in pripravila predlog prepoznavnosti dobrot slovenskih kmetij med potrošniki.

Tue, 15. Sep 2020 at 15:07

269 ogledov

Dan koruze v Jabljah
Tradicionalni Dan koruze na poskusnem polju v Jabljah so tudi letos predstavili sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Obiskovalci so si najprej ogledali poskuse z različnimi načini zatiranja plevelov v okviru projekta Iwmpraise. Strategije integriranega pristopa uravnavanja plevelne vegetacije pri pridelavi rastlin s širšim razmerjem med vrstami in rezultate projekta IWMPRAISE pri pridelavi koruze je predstavil dr. Robert Leskovšek iz KIS. Po ogledu poskusa je sledila razprava glede učinkov različnih načinov zatiranja plevelov na pridelek koruze. Dr. Leskovšek je povedal da bo po končanih večletnih poskusih tudi ta podatek znan. Na polju z makro poskusi sort koruz je Damjana Iljaš iz KGZ Ljubljana najprej povedala nekaj o pogojih letošnje pridelovalne sezone, v kateri je bilo vse razen pozebe. Na ljubljanskem Barju so bile poplave, potem je bilo na določenih lokacijah nekaj močnih neurij s točo in rezultat vsega bo ponekod zelo pozna žetev koruz za zrnje in veliko bolezni. Ilijaševa je predstavila nekaj osnov od setve do žetve koruz. Pridelek koruze je odvisen od kolobarja, razpoložljive vode, od pojava bolezni in škodljivcev na koruzi in od časa spravila. Koruza potrebuje za optimalni razvoj precej vode. Za pridelek 10 ton zrnja na hektar porabi najmanj 7.000 ton vode (700 l/m2 ), pri čemer nista upoštevani izhlapevanje in odcedna voda. Največje potrebe po vodi ima koruza v obdobju od začetka cvetenja do mlečne zrelosti. Poraba vode se močno poveča v obdobju hitre rasti koruze, doseže vrhunec v času cvetenja in oplodnje ter postopoma upada do fiziološke zrelosti. Najbolj kritično za pomanjkanje vode je obdobje metličenja, svilanja in oplodnje, ki lahko traja tudi do 20 dni. Letos so bile težave s koruzno bulavo snetjo, na mokrih legah tudi s koruzno plesnijo, koruzno listno pegavostjo in s fuzariozami, je povedala Iljaševa. CERTIFICIRANO SEME KORUZE V razpravi so razpravljali še o jesenski setvi žit oziroma setvi doma pridelanega lastnega semena, s setvijo katerega so vsako leto večje težave. Letos je bilo v žitih veliko sneti, zato svetovalci doma pridelano seme v glavnem odsvetujejo. Damjana Iljaš pravi, da bi morala biti setev certificiranih semen takorekoč obvezna. ČAS SPRAVILA KORUZE Na koruznih poljih je viden vpliv izboljšanega kolobarje in zato večjih težav s koruznim hroščem letos ni bilo, so pa nekatere sorte koruz zelo poškodovane od koruzne vešče, kar spet pomeni fuzarijske bolezni. Med škodljivci je najbolj nevarna koruzna vešča, ki lahko naredi veliko škode. Ena ličinka na rastlino, z navrtanjem stebla, lahko zmanjša pridelek tudi za 5 – 8%. Letos je bilo pri opazovanju na nekaterih legah (veliko koruze na vseh površinah, slab kolobar) opaziti velik ulov hroščkov. Poškodovani so laski, čeprav koruza na splošno ni padala. Med boleznimi na koruzi pa se pojavljata koruzna bulava snet in koruzna plesen. Na nekaterih posevkih je velika zapleveljenost njiv, pojavljajo se novi, težje uničljivi pleveli. Svetovalci pridelovalce vsako leto opozarjajo na primeren čas spravila koruze. Vsebnosti mikotoksinov se med zorenjem praviloma povečujejo: dalj časa kot je koruza na polju, večje so pričakovane vsebnosti fuzarijskih mikotoksinov. Zaradi zgodnejše žetve so vsebnosti fuzarijskih mikotoksinov v zrnju pri siliranju precej manjše kot pri spravilu suhega zrnja. Med pregrevanjem vlažnega zrnja na prikolici se vsebnost aflatoksinov vsako uro poveča za 6 %. Najkasneje v 6 urah po žetvi moramo vlažno zrnje sušiti ali ohlajevati pod 14 % vlažnosti, za daljše skladiščenje pa pod 12 %. Zrnje, ki je imelo ob žetvi več vlage in je bilo sušeno pri visokih temperaturah, pogosto razpoka. Zaradi razpokic, je lahko pri tej koruzi, ob enaki vlažnosti zrnja, relativna vlažnost med zrnjem večja kot pri koruzi, sušeni pri nizkih temperaturah. V tem primeru priporočamo sušenje pod 12 % vlažnosti. Po sušenju moramo koruzo pravilno ohladiti, da ne prihaja do kondenzacije vode. Zrelost koruze je povezana z vsebnostjo sušine v celi rastlini. Ob siliranju naj bi koruza vsebovala 300 do 350 g sušine na kg. Izjemoma, kadar imamo hibride, ki so zelo dolgo zeleni lahko siliramo tudi nekoliko bolj zrelo koruzo, vendar naj vsebnost sušine ne presegla 400 g na kgS. Posledica prepoznega siliranja je zmanjšanje prebavljivosti koruznice, ki z zorenjem ostareva. Ker zrnje pri koruzni silaži ni zmleto, se lahko zaradi prepoznega siliranja zmanjša tudi prebavljivost škroba. ŽETEV IN SILIRANJE KORUZE 2020 Sorte koruze namenjene pridelavi zrnja so v pozni mlečni zrelosti. Sorte namenjene siliranju so ponekod, predvsem na peščenih tleh v osrednji Sloveniji že primerne za siliranje. Zaradi pogostih padavin so rastline onesnažene z zemljo, zato pri siliranju priporočajo višjo rez koruze, in nato dobro uničenje (drobljenje) koruznice. Ob siliranju koruze se priporoča dobro tlačenje (primerno ozke gume!) in za preprečevanje kvarjenja silaže uporabo primernih silirnih dodatkov.

Tue, 8. Sep 2020 at 13:06

316 ogledov

31. Dobrote slovenskih kmetij
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj je uspešno, v obliki enodnevnega dogodka, izpeljal že 31. Dobrote slovenskih kmetij. Sodelujoči in dobitniki najvišjih priznanj so se na sobotni tržnici na dvorišču Minoritskega samostana na Ptuju predstavili z odličnimi lokalnimi dobrotami, tudi obiskovalcev ter kupcev je bilo ves dan veliko. Kakovost nagrajenih izdelkov potrjuje njihovo svežino, okus, vonj, barvo, teksturo ter splošni videz, predvsem pa, da so pridelani in pripravljeni na slovenskih kmetijah ter je vanje vloženega veliko truda, znanja in izkušenj, ročnih spretnosti, predvsem pa ljubezni in entuziazma, ki te dobrote delajo unikatne. Veliko je bilo nosilcev dopolnilnih dejavnosti, ki s svojimi različnimi izdelki sodelujejo že vrsto let, nekateri pa so se na Ptuju predstavili tretjič, drugič ali šele prvič. David Bezjak iz Cvetkovcev pri Podgorcih je z dopolnilno dejavnostjo za prodajo bučnega olja iz lastne surovine začel pred petimi leti. Danes ima več različnih izdelkov iz bučnih semenk, tudi bučni pesto in domače testenine. Na Dobrotah slovenskih kmetij je prvič sodeloval pred dvema letoma, ko je za bučno olje prejel srebrno priznanje, letos pa je za jedilne bučne semenke z okusom bele čokolade prejel zlato. Bezjakova kmetija je majhna, a z naborom vedno novih izdelkov pripravlja in išče ustrezne tržne poti za prodajo, kar bo osnova in temelj za nadaljnjo širitev ter razvoj.

Tue, 8. Sep 2020 at 12:58

398 ogledov

Kupujte slovensko
Projekt Dobrote slovenskih kmetij je letos zaradi epidemije potekal v nekoliko okrnjeni različici v obliki enodnevnega dogodka. Le peščica lastnikov več kot 800 nagrajenih izdelkov, a izbranih iz vseh kmetijskih področij, se je predstavila in ponudila svoje izdelke na tržnici, ki je bila minulo soboto od jutra do poznega popoldneva na dvorišču Minoritskega samostana na Ptuju. Obiskovalci so lahko kupili mlečne in mesne izdelke, pecivo in kruhe, različna olja in izdelke iz bučnih in drugih semen, zelišča, sokove, med in medene izdelke, vložene oljke, vina in druge izdelke s kmetij. Turistična kmetija Črešnik sodeluje na Dobrotah slovenskih kmetij od samega začetka in je prejela že številna priznanja. Letos je prejela znak kakovosti za domači kruh iz krušne peči ter zlato priznanje za bučno olje in krofe. Organizator Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj je po treh desetletjih ocenjevanja in pripravljenih razstav nagrajenih izdelkov letos poleg drugačnega okvirja dogodka zaradi koronavirusa uvedel tudi druge spremembe. Razvili so novo celostno podobo Dobrot, nove znake za označevanje izdelkov ter sprejeli novo strategijo promocije. Pridobljena priznanja so na eni strani potrditev in nagrada za vloženi trud sodelujočih kmetij, po drugi strani pa so verodostojna informacija kupcem, kje se lahko oskrbijo z res domačo, večinoma na tradicionalen način in pod strogimi slovenskimi pravili pridelano hrano, ki bo prišla na njihove mize po čim krajši oskrbni poti. Na kmetiji Čelofiga, kjer imajo poleg reje prašičev še predelavo mesa in klavnico, se ponašajo s prejetimi priznanji, letos so za špehovko prejeli zlati znak. Kot pravi Peter Čelofiga, se kupec za izdelek odloči zaradi okusa, znak pa je še dodatna potrditev kakovostnega izdelka. Peter Pribožič iz KGZ Ptuj je povedal: »Naš slogan je Kupujmo slovensko in pojdimo po dobrote na slovenske kmetije. Prihodnje leto bo Slovenija tudi Evropska regija gastronomije in v tej luči je naš cilj, da bi se sodelovanje med pridelavo, predelavo in nato končno ponudbo v gostinstvu in turizmu leta 2021 še bolj postavilo v ospredje. Nagrajeni proizvodi so lokalno obarvani, predstavljajo značilnosti po pokrajinah, so visoke kakovosti in nosijo bogastvo slovenskega podeželja ter lokalne kulinarike. Na tako malem področju imamo izjemno pestrost, bogato tradicijo in najvišjo kakovost, kar želimo še posebej izpostaviti kot pomembno vrednoto.« Obiskovalci tržnice so z nakupom degustacijskega bona dobili kozarec in poizkušali vina Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice. S PRIZNANJI 835 IZDELKOV Na ocenjevanju za znak dobrote slovenskih kmetij je bilo letos iz Slovenije in zamejstva prijavljenih 960 izdelkov. Zaradi pandemije so morali ocenjevanja v začetku marca prekiniti, nadaljevali pa so jih konec maja in v začetku junija. Izdelki so bili razvrščeni v 15 kategorij, in sicer izdelki iz žit, mlečni in mesni izdelki, olja, kisi, sokovi, žgane pijače, suho sadje, vina, sadjevci – sadna vina, domače marmelade in džemi, kompoti, konzervirane vrtnine in drugi konzervirani pridelki, med ter čaji. S priznanji je bilo nagrajenih 835 izdelkov, med katerimi je bilo podeljenih 520 zlatih, 208 srebrnih in 107 bronastih priznanj. Kar 91 jih je prejelo tudi posebno priznanje znak kakovosti, ki pomeni, da so trikrat prejeli zlato priznanje za isti izdelek. Ekološka kmetija Črni Dragulj je letos prejela srebrni znak za aronino; to je fermentirana sadna pijača. Lilijana Pšajd, ki je za različne izdelke iz aronije od leta 2014 prejela že več priznanj, je vesela vsakega priznanja, ki ga dobi, čeprav si želi, da bi bile označbe dobrot slovenskih kmetij med potrošniki bolje prepoznavne. KO VEŠ, KAJ JEŠ Poreklo oziroma izvor hrane postajata za sodobnega potrošnika pomembna dejavnika nakupne izbire, saj je lokalno pridelano jamstvo za kakovost. Vsi izdelki pa imajo tudi čustveno komponento, ki je močno prežeta s tradicijo lokalnega okolja, hkrati pa zasledujejo sodobne pristope in nove tehnologije pridelave in priprave hrane. Tudi epidemija nas je streznila in dala nov uvid v dejstvo, da družba mora ostati do določene mere samooskrbna, kar se lahko doseže samo s podporo domačih pridelovalcev oziroma ponudnikov domače hrane ter s spoštljivim odnosom do „domačega“. Projekt Dobrote slovenskih kmetij poleg pospeševanja prodaje opravlja tudi funkcijo ozaveščanja potrošnikov ter spodbujanja in podpore domačemu pridelovalcu. Namesto razstave dobrot je letos na spletni strani Dobrote slovenskih kmetij na voljo digitalni katalog s fotografijami vseh ocenjenih izdelkov in z rezultati ocenjevanja, kjer so navedeni tudi kontaktni podatki kmetij, da lahko potrošnik najde pot do kmetij za nakup dobrot. Tržnico Dobrot slovenskih kmetij na dvorišču Minoritskega samostana na Ptuju je spremljala osrednja prireditev z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo znakov kakovosti, ki so se je udeležili tudi visoki predstavniki državne in lokalne oblasti ter stanovskih in drugih organizacij, ves čas pa je dogodek spremljal bogat kulturni program. Kmetija Čeh je pred letom dni poleg primarne dejavnosti pridelave krompirja, čebule in česna začela z dopolnilno dejavnostjo predelave z namenom, da pridelkom dodajo vrednost. Letos prvič so na dobrotah sodelovali s tremi izdelki, in sicer posušeno ptujsko čebulo, česnovim čipsom in česnovim čipsom z vrtninami ter za vse prejeli zlato priznanje. Dan pred osrednjim dogodkom Dobrot slovenskih kmetij je bil na Ptuju strokovni posvet o shemah kakovosti in označbi živil ter okrogla miza o tem, kako uspešno povezati in tržiti ponudbo lokalnih dobaviteljev in gostinskih ponudnikov, še zlasti v okviru Slovenije – Evropske regije gastronomije v letu 2021.

Tue, 1. Sep 2020 at 09:08

371 ogledov

Veriga, ki razčlenjuje in ne povezuje
Pred sedmimi leti so Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Gospodarsko interesno združenje GIZ Slovenska zelenjava, Poslovni sistem Mercator in Engrotuš na sejmu Agra v Gornji Radgoni podpisali dogovor o sodelovanju in krepitvi partnerstva v zelenjavni verigi. Danes, brez GIZ Slovenska zelenjava, deležniki še vedno sestankujejo in razpravljajo o vedno istih težavah v verigi od pridelovalca do trgovca, rezultata pa nobenega. Cene zelenjave vsako leto padajo, trgovci še vedno veliko uvažajo, domači pridelki pa mesto povečini dobijo le pri oglaševanju in v akcijskih ponudbah. Na trgovskih policah je bilo vse poletje največ pridelkov iz uvoza. Veliko mladega zelja je bilo iz Albanije in Srbije, cela vrsta plodovk od kumaric, bučk, paradižnika in paprike iz Srbije in Hrvaške, por iz Poljske, …. , pretekli teden je bil še vedno naprodaj »mladi« krompir iz Egipta. Pogovarjali smo se s pridelovalcem, ki je lani dobro prodal bučke, in z drugim, ki je prav tako lani prodal veliko kumaric. Oba sta letos zasadila več bučk in več kumar in oba sta imela težave pri prodaji - trgovci so nižali odkupne cene, češ da je v tujini to blago cenejše. Izpostavljati se že dolgo ne želi noben pridelovalec, saj so mu potem pri prodaji za vselej zaprta vrata. Pogodbe, ki za trgovce niso tako obvezujoče kot za pridelovalce, bodo v prihodnjem letu glede na letošnji odkup zagotovo še skromnejše. Država se pri vsem tem ves čas izgovarja, da ne sme in ne more vplivati na poslovne odločitve in pogodbe med partnerji. Če drugega ne, pa bi lahko poskrbela vsaj za osnovne sistemske rešitve, začenši z vzpostavitvijo evidenc, ki bi pokazale, koliko tržne zelenjave se v Sloveniji sploh pridela. Imamo bolj realne podatke o tem, koliko ton zelenjave se uvozi kot koliko ton tržne zelenjave se pridela. Med zelenjadarji jih veliko ne oddaja subvencijskih vlog, zato njihove pridelovalne površine sploh niso evidentirane, vodijo pa prihodke in odhodke in s tem izpolnjujejo vse davčne obveznosti. Veliko je tudi majhnih pridelovalcev, ki so obdavčeni po KD in lahko svoje majhne količine prodajajo na trgu brez kakršnegakoli papirja. Tudi ta prodaja bi se morala na nek način evidentirati. In najpomembnejše: sledljivost od gerka do trgovske police in potrošnika bi naredila red med tistimi, ki zelenjavo pridelujejo, in tistimi, ki jo le tržijo. Lokalni dobavitelj ni lokalni pridelovalec, ki si že leta želi, da bi uspel na razpisih javnih zavodov, pa mu to nikakor ne uspe, vsaj večini ne. Zato bodo otroci najbrž tudi letos na večini slovenskih šol in vrtcev kljub vsem uredbam o zelenem javnem naročanju in naročanju živil iz sheme kakovosti deležni manj domačih živil, saj jih bodo nadomestili dobavitelji živil iz uvoza. Posledica: pridelava se bo zmanjševala, mladi pa ne bodo prevzemali kmetij svojih staršev. Še tako dober razpis pridelovalcem ne bo pomagal, če ne bodo vedeli, ali in komu pridelek prodati. Vse dokler trgovci delajo na tem, da se pridelovalci ne povežejo, da ima posameznik na trgu celo ugodnejše odkupne pogoje kot tako ali drugače organizirana skupina pridelovalcev, zelenjadarstvu ne kaže na bolje. Tudi nepoštene prakse v verigi s hrano se kopičijo, Agencija za varstvo konkurence pa zaenkrat na podlagi vprašalnikov le zbira dokumentacijo trgovcev, ki je niti ne preverja, medtem ko o kakšnih konkretnih rezultatih nadzora ali sankcijah ni ne duha ne sluha.

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

Branko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Slovenskih jabolk vedno manj