Bogomil Bratina je bil zelo vesel, ko smo ga obiskali, saj ima polno podstrešje starih časopisov Kmečkega glasa in revij Moj mali svet, od katerih se ne more ločiti. Njegovi najbližji so že večkrat poskušali odstraniti star papir s podstrešja, a so hitro ugotovili, da dokler bo Bogomil živ, bo ob njem tudi ves arhiv Kmečkih glasov. Zakaj je Bogomilov oče leta 1947 naročil Kmečki glas ni kratka zgodba. »Moj oče je bil Primorc, ki se je v 30 letih prejšnjega stoletja z družino preselili na Štajersko, ker niso hoteli govoriti italijansko. Ker smo bili Primorci so nas v začetku druge svetovne vojne pregnali Nemci. Najprej smo oče, mama in nas pet sinov, med njimi jaz najmlajši, bili po več lagerjih od Reichenburga, Slavonska Požega in na koncu v Osijeku, od koder so nas najprej za nekaj časa poslali v župnišče Bjelo Brdo, potem pa na posestvo Bate v Borovo, kjer je bila tudi znana tovarna čevljev, mi pa smo dobili vsak svoje zadolžitve na kmetiji. Mama in oče sta skrbela za govedo in molzla 30 krav, starejši brat je skrbel za konje, drugi za prašiče, tretji za ovce, najmlajša, jaz in moj brat, sam sem imel pet let, sva pomagala mami in po posevkih pšenice preganjala jate vran. Zelo številčne jate ptičev so vzletele takoj, ko sva pribežala do njih in se spustile na pšenico na drugem koncu njive in tako sva lahko cel dan bosa tekala sem in tja po njivi. Kasneje so nas premestili na podobno, prav tako vzorno urejeno posestvo v Vukovar, ki je bila last župana dr. Tičaka, kjer smo imeli podobne zadolžitve. Po osvoboditvi so nas spustili domov, kar pa ni bilo enostavno, saj smo na posestvu namesto plačila dobili koruzo, dva prašiča, dve ovci in 30 kokoši, ki smo jih vzeli s sabo domov. Mama je cel teden hodila vsak dan devet kilometrov do Vukovarja, da je končno dobila transportni vagon, s katerim smo se odpeljali domov. Na eni strani vagona je bilo žito, na drugi živali, na sredini pa je naše stanovanje z gašperčkom, ki nas je grel in na katerem smo kuhali. Pot je trajala cel teden, saj so nas kakšni postaji odklopili tudi za več dni,« je pripovedoval Bogomil. Bogomila branje Kmečkega glasa pomirja, kot ga pomirja delo z rastlinami in v naravi. ŽIVEŽ ZA DRUŽINO NA DVEH HEKTARJIHPo osvoboditvi se je družina Bratina vrnila v Zgornjo Hudinjo, kjer so jih pričakale le gole stene, tudi edine krave ni bilo več v hlevu. Teta jim je dala eno teličko in koš sena, tudi drugi so jim pomagali in z živalmi, ki so jih pripeljali s sabo, so živeli naprej. Mama je ostala doma, oče se je kmalu zaposlil v cinkarni, kjer je delal že pred vojno, Bogomil in njegov brat pa sta šla v šolo. Imeli so dva hektarja kmetijskih površin, na katerih so pridelali dovolj za živali in tudi žita za kruh in različne vrtnine. V tistih letih, takoj po 2. svetovni vojni , je oče naročil Kmečki glas in od takrat ga imamo pri hiši, saj smo bili ves čas vezani na kmetijstvo, delo na zemlji nas je preživljalo, v hlevih pa smo imeli vedno prašiče, ovce, race, goske in kakšno govedo, pove Bogomil. Vsi sinovi so prišli do svojega poklica, Bogomil pa je končal tudi srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in tudi ves čas delal na področju kmetijstva. VEČJI DEL DELOVNE DOBE V HMELJARSKEM INŠTITUT V ŽALCUPo končani srednji kmetijski šoli se je Bogomil zaposlil na vodovodni skupnosti Nivo, kjer so delali projekt melioracij, v glavnem za območje Arje vasi. Po dobrih dveh letih, ko so končali še z zasaditvijo topolov na brežinah oziroma napisih melioracij, je šel na novo delovno mesto v Inštitutu za hmeljarstvo v Žalec, kjer je prav tako na področju pedologije imel podobne naloge. V laboratoriju in na terenu je analiziral vlago v tleh. Dobili so tudi aparat, s katerim so določali točko venenja rastline, kar je pridelovalcem hmelja v savinjski dolini zelo pomagalo za pravilno in ustrezno namakanje. Na inštitutu, kjer je bil zaposlen do upokojitve, je veliko delal tudi z zelišči, od vzgoje in prodaje semen in sadik ter vodenje obiskovalcev po lepem in urejenem vrtu, ki so ga imeli že takrat. Tudi doma je imel eno leto posevek baldrijana, naslednje leto kamilico in tretje kumino, vse za pridelavo semen, ki so ga prodajali, takrat obvezno preko zadruge, na primer kumino v mlekarno za sir. Bogomil je vsako sredo čakal Kmečki glas, da je prebral podlistke, ki ga je dolga leta izrezoval, potem pa pogosto ni bilo časa in je začel shranjevati kar cel časopis. Tako je danes podstrešje polno starih številk Kmečkega glasa, revij Moj mali svet, celo Slovenski čebelar in še kakšno drugo glasilo ali revija se najde.RIBEZ IN JAGODE SO SVOJČAS TUDI PRODAJALIVes čas sta Bogomil in njegova žena Hedvika, ki je bila prav tako zaposlena, skrbela, da so njuni odrasli ob tem, kar se pridela v lastni zemlji in kar si pridelaš sam. Ker so si bratje Bratina domačijo razdelili, je vsak dobil tudi del zemljišča. Eden od petih bratov, je zgradil hišo in živel z družino na bližnjem hribu na domačiji strica in tete, medtem ko so si ostali štirje zgradili po dve hiši dvojčka nad staro domačijo Bratinovih na vrhu v Zgornji Hudinji. Na mestu, kjer so danes hiše je nekoč oče zasadil vinograd, kasneje pa sta Bogomil in njegov brat zasadila nasad črnega ribeza, vmes pa še jagode, ki so jih preko podjetja prodajali trgovinam. Bogomil ob tem pove, da ga je že od nekdaj zanimalo sadjarstvo, saj sta z bratom že v mladih letih po gozdu cepila češnje in še danes pred hišo raste češnja, ki je zrasla tako visoko, da je že več let sploh ne morejo obirati. Svojčas pa je bilo v sadovnjaku tudi 15 dreves češenj.Včasih so zase redili piščance in zajce ter imeli kokoši za jajca za lastno porabo. Nekaj let je Bogomil tudi čebelaril, kar je kasneje prevzel njegov nečak.DANES SADJE IN ZELENJAVA DOVOLJ ZA ŠIRŠO DRUŽINOŠe vedno Bogomil in Hedvika skrbita za nasad in vrt, na skupni površini nekaj manj kot 40 arov, kjer pridelata sadje in zelenjavo za svoje tri otroke in njihove družine. Med drevesi jablan, hrušk, vrsti sliv, češenj, kutine, imata majhne gredice, na primer gredico graha, gredico solate, v enem kotu je malo večja gredica krompirja, pa številni grmički zelišč, dišavnic in cvetoče ter druge okrasne grmovnice, ki so prav posebna Bogomilova ljubezen. Velik del površin zavzema še najrazličnejše jagodičje od jagod, maline, ribez, robide in aronija. Sredi vsega tega ima Bogomil še majhen rastlinjak, v katerem iz lastnih semen vzgoji sadike za vse vrtnine, vse pa se v spodnjem delu zaključi z njivo, na kateri pridelata najrazličnejšo zelenjavo, vse za lastno porabo. Nikoli ne manjka ozimnice, iz viškov vrtnin naredijo vložnine ali nekatere tudi zamrznejo, iz sadja pa kompote, marmelade in sokove. Bogomil je pri svojih 85 letih še lani obrezoval sadno drevje, letos je to storil njegov sin Matjaž, sam pa je obrezal le ribez in drugo jagodičje. Bogomil gre vsak dan na enourni sprehod po bližnjem gozdu, ob nedeljah pa se z ženo Hedviko odpravita na pohod na bližnji hrib ali celo kam dlje. Ko so bili otroci še majhni so poleg letnega dopusta na morju, veliko planinarili in bili so na večini hribov in vrhov blizu in daleč. V bližini zagotovo ni hriba, na katerem ne bi bili, povesta v en glas Hedvika in Bogomil, ki sta prepričana, da je treba danes vlagati v zdravje z gibanjem in domačo hrano.

Prašiči imajo boljšo ceno. Dvignila se je odkupna cena prašičev v večini plačilnih razredov. Za najboljšega prašiča je odkupna cena 2,65 evra za kilogram mesa. Dvignila se je tudi cena tekačev, težkih do 30 kilogramov in sicer je trenutna cena štiri evra za kilogram mesa.Odkupna cena pšenice je za nekaj odstotkov nižja in znaša dobrih 270 evrov za tono, medtem ko je odkupna cena koruze za nekaj odstotkov višja in znaša dobrih 260 evrov za tono. Za ječmen je mogoče dobiti tudi 300 evrov za tono.Cene svežega sadja in zelenjave na tržnici v BTC-ju v Ljubljani se v primerjavi z lanskim letom v istem mesecu niso bistveno spremenile. Pri sadju in zelenjavi so le sezonska nihanja. Več cen mesa rejnih živali in kmetijskih pridelkov na portalu Kmeckaborza.si

Pričetek letošnje sezone pridelave in odkupa sadja in zelenjave je zaradi hladnega začetka pomladi kasnila za teden do deset dni. Takratne nizke temperature, predvsem nočne, so zavirale rast in upočasnile razvoj rastlin. Neurje s točo pa je oklestilo mlade posevke vrtnin in prvo sadje. Sadja in zelenjave je manj, cene so nekoliko višje, a še zdaleč ne toliko kot so bili višji stroški pridelave.Rast špargljev je bila zaradi nizkih temperatur in veliko deževnih ter oblačnih dni slaba in pridelka bo za tretjino do polovico manj. Jagode so zaradi premalo sonca slabo dozorevale, manj so sladka in zaradi vlage v zraku tudi v tunelih in rastlinjakih slabše obstojne. Zgodnje sorte češenj so pokale ali jih je po deževnem obdobju odnesla burja. Pomladnih vrtnin in sadja je manj, bistveno manj je zgodnjega sadja in vrtnin tudi iz Španije (kjer se že vso pomlad borijo z visokimi temperaturami in velikim pomanjkanjem vode) in Italije (kjer je pridelek uničilo neurje in poplave), zato so cene višje. To prizna večina odkupovalcev, ki uvažajo sadje in zelenjavo. Tudi večina domačih pridelovalcev pravi, da so letos pri nekaterih vrtninah cene rahlo višje, a še zdaleč ne toliko kot so višji pridelovalni stroški. Zaradi obilnega deževja v maju, poplav in ponekod tudi že toče so izpadi zelenjave na Štajerskem veliki. Zagotovo bo pomanjkanje poletne zelenjave in cene bodo višje. Marca in v začetku aprila so odkupovali le sveži hren, pri katerem je bila odkupna cena 2,60 evra/kg, kar je nekoliko več kot lani. Aprila so pričeli z odkupom solate kristalke po 1,80 evra/kg in mlade čebule z zelenjem po 2,00 evra/kg. V maju so odkupovali tudi že mladi krompir po ceni 1,50 evra/kg ter jagode po 5,00 evrov/kg. Trenutno so odkupne cene na ravni lanskih ali nekaj nad lanskimi.1. julija letos začne za obdobje šestih mesecev veljati Odredba o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov oziroma živilskih proizvodov, s katero želi vlada spremljati gibanje cen hrane in pridobiti podatke o stanju v verigah preskrbe s hrano. V skladu z odredbo se bodo zbirale cene in količine ter poreklo v sektorjih žit, mesa, mleka, jajc, sadja in zelenjave (jabolka, listnata solata, krompir, čebula in korenje). Se bo s temi podatki resnično ugotovilo kdo v verigi ima dobiček in kakšne so marže!?PALETA KROMPIRJA ZA LJUBLJANSKE TRŽNICEPrvi krompir ponujajo Primorci, saj ga sadijo že okrog novega leta. Ko so ga okrog prvega maja začeli kopati je bila cena 2,50 evra za kilogram in ko ga je bilo količinsko že več, je cena padla na dva evra za kilogram. V drugi polovici maja je cena že padla na 1,30 do 1,50 evra za kilogram. Pridelovalcu se je zgodilo celo to, da je enemu večjih dobaviteljev sadja in zelenjave dobavil 600 kg, to je eno paleto krompirja, po ceni 1,30 evra za kilogram, a ga je 400 kilogramov dobil vrnjenega, češ da ga ni mogoče prodati. Prav pod njegovim imenom je prodajalka na eni od ljubljanskih tržnic ponujala slovenski krompir, ki nam je sicer po pogovoru priznala, da je od označenega pridelovalca imela krompir pred časom, trenutno je krompir od drugega pridelovalca, prav tako slovenskega, le označbe ni spremenila. Glede na to, da prodajalka prodaja sveže sadje in zelenjavo kot samostojna podjetnica in ima na stojnici blago iz uvoza in od domačih pridelovalcev in praviloma vse tudi označeno, vprašanje je le ali so označbe resnične ali prej zavajajoče. Papir pač prenese vse. Vemo, da marsikdo, ki ponuja na stojnici sveže sadje in zelenjavo, kupi le zabojček ali dva pri pridelovalcu in tako dobi njegovo ime, v nadaljevanju pa pod njegovim imenom prodaja nizkocenovno blago iz uvoza. Pri tem so zaslužki lahko enormni. Zato se tako splača obcestna prodaja. Cena krompirja na stojnici je trenutno 3,00 evre za kilogram, na osrednji tržnici v Ljubljani pa tudi po 4,00 do 5,00 evrov za kilogram. Na primeru pa lahko vidimo, kako hitro se lahko izgubi sledljivost od pridelovalca do kupca, ko je vmes vsaj en posrednik. Samooskrba s svežo zelenjavo je manj kot tretjinska, pridelovalci pa pridelavo še kar opuščajo, saj jim del pridelka vsako leto vzame neugodno vreme, cene pa ne pokrivajo stroškov pridelave.ODKUPNE CENE DOMAČIH PRIDELKOV HITRO PADAJONa trgovskih policah do konec maja še ni bilo domačega krompirja, pač pa je bil le iz uvoza, večinoma iz Egipta in Francije in sicer po ceni okrog enega evra za kilogram oziroma pakiran po 1,30 evra za kilogram. Prvih 7 do 8 ton slovenskega krompirja naj bi minuli teden bilo dobavljenega v enega od večjih trgovcev in sicer po odkupni ceni 1,20 evra za kilogram. Več domačega krompirja bo prišlo na trg, ko ga bodo začeli izkopavati večji dolenjski pridelovalci, kjer je mladega krompirja tudi največ. Če jim bo glede na slabo vreme sploh omogočeno, da bodo lahko z mehanizacijo šli na posevke. Glede na to, da je prvotna odkupna cena krompirja iz 2,00 evra za kilogram padla v minulem tednu že na 1,20 evra, bo v tem tednu najbrž cena padla že pod en evro za kilogram. Tudi kumare so že v polnem pobiranju, predvsem na Primorskem, iz Dolenjske in drugod pa naj bi večje količini prišle na trg v teh dneh. Minuli teden je bila cena 1,60 evra za kilogram, konec tedna je bila že 0,90 evra, naslednji teden pričakujejo 0,50 evra za kilogram, saj že krožijo govorice, da je trg poln kumar, a ne domačih. Akcijska cena kumar iz uvoza na trgovskih policah je 1,50 evra za kilogram. Tudi solata je v glavnem iz uvoza, razen solata kristalka, katera akcijska cena je slaba 2,00 evra za kilogram. Največ slovenskih je trenutno jagod, katerih akcijska cena je od 6,00 do 7,00 evrov za kilogram ter zgodnje zelje, ki ga kupec dobi za ceno 1,50 evra. Med 5 in 10 % so višji stroški krompirjaZa 10 % višja so bila semena krompirja5 % višji so stroški solate3 % dražje so sadike solateMed 10 in 15 % so se podražila sredstva za varstvo rastlin 20 % so se podražila gnojila, odvisno kdaj so jih pridelovalci kupiliMed 10 in 30 % so dražja specialna foliarna gnojila, ki se uporabljajo v vrtnarstvuMed 5 in 10 % je višja cena drugega repromateriala, npr. folije, namakalne cevi, embalaža (zabojčki).Višji je strošek delovne sile oziroma jo je težko dobiti.SADJE IN ZELENJAVA SE NI PODRAŽILOInflacija na letni ravni 8,4-odstotna. Cene so v enem letu v povprečju zrasle za 8,4 %. Na letno inflacijo naj bi najbolj vplivala za 14,7 % dražja hrana. Med prehrambnimi izdelki se je najbolj podražil sladkor (za 45,9 %), podražil se je kruh, testenine, jajca, piščančje meso, riž in krompir, medtem, ko se sadje in zelenjava niso podražili. Tudi, če je odkupna cena sadja in zelenjave nekoliko višja, ta ne odraža visokih stroškov repromateriala. Dušična gnojila so se v letošnjem letu sicer pocenila, a pridelovalci vrtnin so jih morali kupiti v lanskem letu pred načrtovano proizvodnjo. Vsak dober gospodar si naredi proizvodni načrt preden začne z delom. Pred samo setvijo je potrebno nabaviti gnojila, semena ali sadike in tudi določena zaščitna sredstva. O dvigu cen gnojil smo poročali kot tudi o tem, da gnojil ni bilo na voljo in se ni vedelo ali sploh bodo, zato so si pridelovalci nabavili gnojila takrat, ko je bil čas in po tisti ceni kot je takrat bila. Že v preteklosti smo ugotavljali, da v kmetijstvu do nekaterih podražitev proizvodnih sredstev pride z zamikom, to letos opažamo pri zaščitnih sredstvih in tudi embalaža se je lani podražila občutno šele v drugi polovici leta, ko si jo pridelovalci vrtnin nabavljajo za naslednjo sezono.PRODAJA OB CESTAH Finančna inšpekcija je pretekli vikend izvedla več kot 60 nadzorov na obcestnih strojnicah sadja. Dvema pravnima osebama so izrekli prepoved opravljanja dejavnosti. Eden od kršiteljev ni davčno potrdil kar 767 računov. Nepravilnosti kot so neizdaja računov, nepotrjevanje računov v davčnih blagajnah, nepravilno vsebina računov, zaposlovanje na črno in nepravilnosti, povezane z DDV-jem se ponavljajo iz leta v leto. Tudi tržni inšpektorat že več let in tudi pri letošnjih nadzorih, ki so jih začeli opravljati takoj, ko so se ob cestah pojavili prvi prodajalci sadja in zelenjave, ugotavlja, da se kršitve iz leta v leto ponavljajo, to je, da zavezanci za prodajo na stojnicah niso pridobili ustreznega soglasja (nimajo soglasja za mesto na katerem je postavljena stojnica) ter da na prodajnem mestu niso razpolagali s podatki o stanju blaga. V primeru ugotovljenih nepravilnosti inšpektorji v skladu s pooblastili odredijo odpravo nepravilnosti oziroma prepovejo opravljanje dejavnosti do odprave nepravilnosti. Obenem se zoper kršitelje izvedejo prekrškovni postopki, a se kljub temu stojnice pojavljajo na istih lokacijah vsako leto. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je do konec maja opravil 52 pregledov, pri 14 so bile ugotovljene neskladnosti, predvsem ne zagotavljanje sledljivosti in pomanjkljiva higiena.

V trgovinah za isti znesek dobimo vsak dan manj. Podražila se je hrana, nekoliko tudi sadje in zelenjava, a ne toliko, kot so se povišali stroški pridelave. Pridelki, ki prihajajo na trg, so imeli visoke vhodne stroške, ki niso vračunani v trenutne cene. Višjih odkupnih cen so bili tudi letos deležni le prvi zgodnji pridelki, pri mladem krompirju, prvih kumarah in zgodnjem zelju pa cene padejo, še preden naši pridelki pridejo na trg. Razlog je seveda uvoz. Pričakovati je, da bodo odkupne cene poletne zelenjave višje, saj imajo v Španiji in Italiji, od koder k nam pride največ sadja in zelenjave, velik primanjkljaj zaradi suše in poplav. Cene sadja in zelenjave se oblikujejo na borzah, ki se lahko glede na vreme zelo hitro spremenijo. Večkrat smo že ugotovili, da zelenjava v državah EU ni poceni, se pa za nižjo ceno dobi marsikaj. Cenovno manj vredno blago je praviloma manj kakovostno, za nekoga pa predstavlja možnost velikega zaslužka. »Zelena mafija« vedno čaka na svojo priložnost. Bolj kot zelenjava iz EU pa na naš trg pritiska zelenjava držav izven EU. Na novosadski tržnici je paradižnik že pred tedni padel na en evro za kilogram, še bolj kot srbskega paradižnika pa se naši pridelovalci bojijo srbskega zelja, makedonske paprike in še česa, kar z dobičkarji prihaja na naš trg. Domače pridelke pa se mulči ali pa končajo na kompostu. Ko govorimo o inflaciji in s tem povezanimi podražitvami hrane, agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar poudarja širšo gospodarsko situacijo in izrazito napete razmere na svetovnem trgu. Slovenska kmetijska pridelava je problematično nizka, še zlasti pri zelenjavi, država pa za svoj trg nima nobenih obrambnih mehanizmov, kot jih ima na primer Avstrija, kjer se naj prej porabi vse domače avstrijsko in šele ko zmanjka tega, posegajo po tujem. Pridelava sadja in zelenjave je močno odvisna od vremenskih razmer, naš trg pa od uvoza. Država bi se še bolj kot s kontrolo v verigi s hrano morala ukvarjati s poreklom in sledljivostjo. Žal pa še ni zavedanja, da so kmetijske surovine in hrana strateško pomembne. Inflacija, vključno z rastjo cen hrane, povzroča vedno večji pohlep in iskanje dobičkov, kar se v ekonomski teoriji pojavlja kot »pohlepna inflacija« (greedflation). V povezanosti z epidemijo v zadnjih dveh letih, vojno v Ukrajini, racionalizacijo številnih gospodarskih in razvojnih politik – tudi v prehranskem sistemu – se dogaja izrazito visoka stopnja tržne koncentracije na različnih segmentih od pridelave do prodaje. Od nabave repromateriala do ponudbe na drobno v trgovinah, povsod se potrjuje prisotnost inflacije pohlepa. Zavezništvo med posredniki in trgovci je tako divje, da smo kupci povsem odvisni od tržnih silnic, ki jih kreirajo ti odločevalci oskrbne verige. Od njih je odvisno celo to, kaj bodo jedli otroci v vrtcih in šolah, starejši v oskrbnih domovih in varovanci v drugih javnih zavodih, kjer je glavno merilo še ved no cena in ne domača lokalno pridelana hrana. Do »horece« pa domače sadje in zelenjava, pobrana v optimalni zrelosti z vso svežino in hranilnimi snovmi, še nista prišla. Številni preprodajalci sadja in zelenjave kvečjemu kupijo zabojček ali dva lokalnih pridelkov samo zato, da dobijo ime pridelovalca ter potem pod tem imenom brez omejitev prodajajo uvoženo nizkocenovno blago. Letos, ko bo zelenjave in sadja povsod manj, bo zavajanj in goljufij s poreklom še več, posledično pa to pomeni manj domačih pridelovalcev zelenjave in manj slovenskih vrtnin. In ko enkrat zelenjadar preneha s pridelavo, je zlepa ne bo ponovno vzpostavil. Možnosti za večjo pridelavo, skupno prodajo in nasploh povezovanje v organiziranem sistemu pa so že davno zamrle. In ne kaže na kakšno lučko na koncu tunela.

V maju travnike in pobočja v okolici Planine pod Golico in Javorniškega Rovta v belo odenejo številni cvetovi narcis oziroma ključavnic, kot jim pravijo domačini. Tudi letos velja poseben prometni režim, saj je parkirnih mest v teh vaseh v okolici Planine pod Golico in Javorniškega Rovta malo. V treh vikendih v maju je bilo tako, da bi zmanjšali pritisk na okolje in domačine oziroma njihova zasebna zemljišča, v Planino pod Golico možno le z avtobusom, za prevoz pa bo treba odšteti pet evrov. Avtobusi bodo vozili med 7. in 19. uro, v intervalih na približno 20 minut. Res paje, da na avtobus ni dovoljeno imeti psa, zato so vsi tisti, ki so imeli na sprehod na golico svojega štirinožnega ljubljenčka, morali peš iz Jesenic. Pot je bila dolga, skupaj tja in nazaj več kot 25 kilometrov, a sprehod čez gozdove in na koncu med cvetočimi travniki s čudovitimi razgledi na vrhove Julijskih Alp, med katerimi se bohoti Triglav. Z vrha grebena Golice pa se odpira pogled še na avstrijsko Vrbsko jezero in Celovec ter na širše Julijske in Kamniško Savinjske Alpe. Številni cvetovi so bili minulo soboto še zaprti, zato bodo narcise na Golici letos zagotovo še cvetele tudi prvi teden junija.

Po zimskem bivanju v hlevu in letošnji hladni in deževni pomladi so koze in ovce kmetije Štefančič iz Vasi pri Fari prišle na pašnike v Banjo Loko.Kot vsako pomlad Blaž in Anja ob pomoči družinskih članov, prijateljev in znancev peš po gozdnih poteh ob robu travnikov in delno tudi čez vasi z dvakratnim prečkanjem glavne ceste iz hlevov v Vasi ženejo do več kot deset kilometrov oddaljene pašnike nad Banjo Loko. Ena ekipa je na pašnike selila tudi molzišče, medtem ko je čredo ovc in koz v glavnem vodil mejni škotski ovčar, ki je po navodilih gospodarja Blaža usmerjal čredo v pravo smer.Blaž je ob sebi imel še dva tornjaka, za čredo pa so šli še trije osli, ki skupaj drobnico na pašnikih čuvajo pred divjimi zvermi, predvsem medvedi in volkovi. Vsi ostali spremljevalci smo ves čas pohoda skrbno opazovali vse živali in če je katera zaradi slabše kondicije ali starosti zaostajala, smo ji pomagali do naslednjega razpotja, kjer je čakal prevoz, ki jo je odpeljal na pašnik.Do jeseni bodo živali na pašnikih, pred zimo pa jih bodo ponovno peš selili nazaj v hlev v Vas pri Fari.NE SPREGLEJTE, POLISTAJTE IN NAROČITE.