Vreme Naročite se
Ves krompir prodajo šolam, vrtcem in gostilnam
Na kmetiji Drešar, po domače Pr’Špenk, na okrog osmih hektarjih letno pridelajo približno 250 ton krompirja, ki ga glede na naročila dostavljajo več kot dvajsetim šolam in vrtcem ter sedmim gostilnam.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Poljedelstvo

Torek, 28. januar 2020 ob 08:22

Odpri galerijo

Najkasneje aprila jim krompirja zmanjka in prodaje nekaj mesecev ni. Vsako leto se priključi kakšna šola ali vrtec na novo, zato razmišljajo tudi o širitvi pridelave.

Drešarjeva kmetija je bila nekoč živinorejsko-poljedelska, v hlevih so imeli prašiče in govedo, pred leti, ko še ni bilo kmetijke mehanizacije, tudi konje, a jo je že oče Janez, danes že upokojen, preusmeril v poljedelsko. Janeza je še vedno v veliko pomoč na kmetiji, saj njegov sin Emil kmetuje ob službi, kar je mogoče, če v hlevih ni živali, na njivah pa so poljščine, ki jih prodajo takoj po spravilu. »Moj cilj ni prodati čim več, pač pa prodati to, kar smo pridelali,« pošteno pove Emil.

Drešarjevi danes obdelujejo 12 ha lastnih površin, še toliko pa jih imajo v najemu. Dva hektara je travnikov, ki jih pokosijo in seno prodajo, ostalo so njive, na katerih v kolobarju rastejo koruza, pšenica in krompir, zadnji dve leti pa tudi nekaj fižola za zrnje. Šest hektarjev imajo tudi gozda. Vsa žita prodajo takoj po žetvi, krompir pa skladiščijo. Pri žitih prodajo le zrnje z namenom, da na posevkih ostane čim več zelenja, ki ga podorjejo in s tem nahranijo tla, saj hlevskega gnoja na kmetiji ni.

KOLOBAR IN USTREZNA PRIPRAVA TAL

Če je dober kolobar, ni težav pri pridelavi krompirja. »S kolobarjem smo se rešili tudi strun,« pove Emil Drešar. Veliko težav so rešili tudi s tem, da so začeli krompir saditi na površine, kjer je bila prej koruza, medtem ko so po pšenici njivo najprej preorali, zatem posejali belo gorjušico ali oljno redkev in jeseni spet preorali ter tako z veliko humusa obogatili tla za sajenje krompirja.

PRIDELAVA IN PRODAJA IZ LETA V LETO VEČJA

Emil se spomni, da je bil na kmetiji vedno krompir, vendar ga ni bilo v tako velikih količinah. Nekoč so kupci prišli na dom, ga kupili 200 ali 300 kilogramov in ga skladiščili sami. Ko so se začeli pojavljati supermarketi in so potrošniki krompir kupovali sproti, so morali najti nove prodajne poti. V devetdesetih letih so krompir z osebnim avtom in prikolico dobavljali le nekaj šolam, sčasoma pa je bilo šol in vrtcev, ki so želeli njihov krompir, vedno več in tako so kupovali in najemali kmetijska zemljišča in večali pridelavo.

Tudi ko so se spremenili pogoji dobave in je bilo mogoče v javne zavode priti le preko razpisov v Uradnem listu, ki so bili poleg vsega še dragi, so uspevali. Potem so se začele sheme kakovosti, pridobili so si certifikat integrirane pridelave, vključili so se v KOPOP program, a kljub pretirani birokraciji in nenehnim kontrolam se to ne pozna pri ceni krompirja. »Na trgu smo vsi enaki ne glede na pridelavo, vedno je pomembna le najnižja cena,« pravi Emil.

Nekaj šol, ki kupujejo Drešarjev krompir, je v Ljubljani, druge so na območju Domžal, Medvod in Mengša. Dobava krompirja poteka preko razpisov ali v okviru ločenih sklopov.

TUDI KROMPIR IZ UVOZA NI POCENI

A tudi v šolskih kuhinjah, kjer je pomanjkanje delovne sile, hitro ugotovijo, da je domači krompir kakovostnejši, da ga imajo otroci raje, da je pri uvoženem veliko odpadkov in da sploh ni tako poceni. Letošnja slaba letina tako v Sloveniji kot v Evropi je botrovala nekoliko višjim cenam tudi v Evropi, še vedno pa se je treba z vsako šolo zelo pogajati, včasih tudi za cent ali dva, saj je na trgu vedno več različnih ponudnikov.

Drešarjevi pridelajo štiri glavne sorte krompirja, kis slavnik, marabel, elfe in otolio. Pomembno je, da imajo zgodnjo sorto, srednje pozno in pozno sorto, ki jo pobirajo čim kasneje, da jo lahko dalj časa skladiščijo. Nimajo namreč sodobne hladilnice, pač pa le izolirano skladišče, kjer krompir zdrži do marca, aprila, ko ga običajno tudi vsega prodajo. Trenutno dostavljajo krompir več kot dvajsetim šolam in vrtcem ter sedmim gostilnam po naročilu. Oba, oče Janez in sin Emil, dostavljata krompir sama, večinoma do šestih zjutraj, včasih tudi le po 50 do 100 kilogramov v eni dobavi.

Drešarjevi so dobavljali krompir tudi v enega od domov za ostarele, ki pa je pred kratkim dobavo prekinil, ker so se v domu odločili, da bodo kupovali olupljen krompir.

 V NAČRTU RAZVOJ IN POSODOBITEV KMETIJE

Za pridelavo krompirja imajo večino osnovne strojne opreme, medtem ko pri pridelavi žit koristijo tudi usluge. Pri računovodstvu pomaga Emilova žena Maja, v veliko pomoč pa sta na kmetiji tudi 21-letni Tilen, ki je kmetijsko-podjetniški tehnik, in 14-letna Špela, ki obiskuje srednjo veterinarsko šolo. Emil upa, da bo eden od njiju tudi naslednik kmetije, do takrat pa ima še nekaj načrtov za razvoj in posodobitev. V letošnjem letu načrtuje investicijo v elektrarno na kmetiji in s tem pridobitev električne energije za lastno porabo, razmišlja tudi o ureditvi linije za lupljenje in vakuumsko pakiranje krompirja. Želi si nov traktor in določene strojne priključke, saj trenutno orje z dvobrazdnim plugom. Glede na vedno večje povpraševanje po domačih pridelkih pa je mogoča tudi širitev pridelave, kar pomeni najem ali nakup novih kmetijskih zemljišč, o čemer pa ne želi odločati sam, pač pa da pri tem soodloča tudi morebitni naslednik.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 21. Jan 2022 at 10:30

0 ogledov

Oljčne tropine za gnojenje
Vlada je izdala Uredbo o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje. Uredba določa vrste ostankov kmetijske predelave oljk v oljčno olje, ki se lahko uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih, to so vlažne, mokre ali suhe oljčne tropine ter rastlinska voda, način njihove uporabe kot gnojila na kmetijskih zemljiščih, ravnanje z njimi in pogoje za njihovo skladiščenje, ter tudi obdobje starosti oljčnih tropin in rastlinske vode, v katerem se lahko uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih, in vsebnost rastlinskih hranil v njih. Zavezanci so oljarne in nosilci kmetijskega gospodarstva, ki bodo uporabili oljčne tropine in rastlinsko vodo za gnojenje. Kot organsko gnojilo se lahko oljčne tropine in rastlinska voda uporabijo najpozneje v 24 urah od njihovega nastanka oziroma, če pride med skladiščenjem oljčnih tropin in rastlinske vode do mešanja s svežimi, v povprečju največ sedem dni od njihovega nastanka, če je od začetka polnjenja skladišča oziroma od vsakega predhodnega popolnega praznjenja skladišča preteklo največ štirinajst dni. Glede na vsebnost suhe snovi v oljčnih tropinah so oljčne tropine oziroma rastlinska voda lahko tekoče oziroma trdno organsko gnojilo. Pri uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje se morajo upoštevati prepovedi in omejitve gnojenja ter zahteve glede raztrosa na kmetijsko zemljišče v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Pri gnojenju se morajo upoštevati tudi časovne omejitve gnojenja. Zavezanci morajo imeti zagotovljeno tudi primerno skladišče za oljčne tropine in rastlinsko vodo, razen če jih lahko uporabijo za gnojenje najpozneje v 24 urah po njihovem nastanku. Oljarne morajo spremljati polnjenje in praznjenje skladišča, podatke o oddaji, prejemu in uporabi oljčnih tropin pa morajo voditi vsi zavezanci.

Fri, 21. Jan 2022 at 10:07

0 ogledov

Razpis za obratna sredstva za odpravo posledic pozebe
Slovenski regionalni razvojni sklad je razpisal 1.070.000 evrov posojil za obratna sredstva za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v 2021. Namen javnega razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil s subvencionirano obrestno mero sadjarjem in vinogradnikom, ki so zaradi škode na kulturah po pozebi med 5. in 9. aprilom 2021 utrpeli izpad prihodka. Upravičeni vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki so organizirana kot pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost,kmetija, ki ni pravna oseba, ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Upravičeni stroški so stroški materiala in blaga, storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev, transportnih storitev, intelektualnih in osebnih storitev, plač in povračil v zvezi z delom. Razpisanih je 1.070.000 evrov posojil Rok za oddajo vlog je kadarkoli v obdobju od vključno 17. januarja 2022 do 28.marca 2022, oziroma do porabe sredstev.

Wed, 19. Jan 2022 at 07:00

5548 ogledov

Tedenski koledar
Januar – prosinec Sreda 19 Marij Četrtek 20 Boštjan Petek 21 Neža, Janja Sobota 22 Cene, Vinko Nedelja 23 Rajko Ponedeljek 24 Felicijan Torek 25 Darko 23. januarja sonce vzide ob 7.34 in zaide ob 16.54. Dan je dolg 9 ur in 20 minut. Če Vinka sonce peče, v sode vino teče. Fabijan in Boštjan, sok v drevju pognan.   ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: " Če v januarju drevje od mraza poka,  jeseni s sadjem preobloženo stoka ."

Tue, 18. Jan 2022 at 12:30

19909 ogledov

Dobra cena motovilca
Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg Blitva 8,00 Brokoli 6,00 Buča, maslena 2,50-3,00 Cikorija 3,00 Cvetača 6,00 Čebula 3,00 Česen 12,00-13,00 Fižol, zrnje 12,00 Koleraba 3,00 Korenje 3,00 Koromač 3,00-4,00 Krompir 1,50-2,00 Krompir, sladki 3,00 Motovilec 16,00-24,00 Ohrovt 2,50 Ohrovt, brstični 10,00 Peteršilj, šop 0,60 Por 4,00 Radič 6,00-8,00 Rdeča pesa 3,00 Repa 2,00 Repa, kisla 3,50 Špinača 8,00 Zelena 5,00 Zelje 2,50-3,00 Zelje, kislo 3,20 Jabolka 2,00-3,00 Hruške 3,00 Jajce (kom.) 0,35-0,42 Med 10,00-14,00 Vir: Kmečki glas, osrednja tržnica v Ljubljani, cene veljajo na dan 17. januar 2022. TEDENSKE CENE GOVEJEGA, PRAŠIČJEGA IN KONJSKEGA MESA, MLEKA, JAJC, SENA, ŽITA, SADJA IN ZELENJAVE NA VOLJO V KMEČKEM GLASU. BERITE NAS. 

Tue, 18. Jan 2022 at 12:30

5606 ogledov

Cene žrebet čez tri evre za kilogram žive teže
Cene konjskega mesa  1. razred 2. razred 3. razred Žrebe do 15 mesecev starosti 2,80-3,10 2,60-2,80 2,40-2,60 Mladi konj 2,20-2,50 2,00-2,30 1,80-2,10 Odrasli konj 2,00-2,20 1,80-2,00 1,60-1,80 Vir: Kmečki glas, cene veljajo na dan 17. januar 2022 in so v EUR/ kg žive teže.

Tue, 18. Jan 2022 at 12:00

13708 ogledov

Cena slame stabilna
Cene veljajo na dan 17. januar 2022   EUR/t Okrogla bala 90-130 Vir: Kmečki glas, cena prevoza je 1 EUR/km.

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ves krompir prodajo šolam, vrtcem in gostilnam