Vreme Naročite se
Ko je domačih pridelkov največ, je tudi uvoz največji
Tema 10. zelenjadarskih uricah, ki jih pripravijo sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije, so bile čebulnice. Kot običajno je bila najbolj zanimiva situacija na trgu vrtnin v Sloveniji, tokrat s poudarkom na trgu čebulnic.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Skupna EU politika

Torek, 28. januar 2020 ob 08:39

Odpri galerijo

Veliko vrtnin se vse leto uvaža, predvsem pa je uvoz največji takrat, ko je domačih pridelkov največ.

Alenka Marjetič Žnidar s kmetijskega ministrstva je predstavila slovenski trg vrtnin s poudarkom na čebulnicah. Po statističnih podatkih je vrednost in delež pridelave zelenjave v skupni rastlinski kmetijski pridelavi leta 2018 obsegal 84 milijonov evrov, kar je za 3 % več kot leta 2017 in 47 % več kot ob vstopu Slovenije v EU leta 2004. Vrednost zelenjadnic predstavlja 6,4 % vrednosti skupne kmetijske pridelave in se je glede na leto prej rahlo zmanjšala. Deleži med leti se spreminjajo zaradi vpliva vremenskih dejavnikov, je pa trend naraščanja pridelave, ker se večajo tudi pridelovalne površine.

Osnovne površine za pridelavo vrtnin (tržne površine in površine za lastno porabo na kmetijah) so v letu 2018 obsegale slabih 4.300 ha, kar je 48 % več kot leta 2004. Od tega je 1.836 ha tržnih površin ali 16 % več kot leta 2015.

UVOZ VRTNIN NARAŠČA

Še vedno je več kot 90 % pridelave vrtnin na prostem, vrtnarskih kmetijskih gospodarstev je po zadnjem popisu 1264, specializiranih gospodarstev v panogi vrtnarstvo pa 440, kar predstavlja 0,6 % vseh kmetijskih gospodarstev. Vsi ti obdelujejo 1690 ha, kar je 0,3 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Ta gospodarstva dosegajo 27,6 milijona evrov prihodka.

Pridelek vrtnin v Sloveniji narašča. Leta 2018 smo pridelali 101.000 ton, kar je 23 % več kot leta 2004, od tega je 60.000 ton tržnih vrtnin, kar je 17 % več kot ob vstopu v EU. Odkup in prodaja na tržnicah sta se povečala in predstavljata 18.000 ton, kar je 30 % tržne pridelave.

Leta 2018 smo uvozili 178.000 ton zelenjave, od tega 67.000 predelane oziroma zamrznjene, največ 32.000 ton plodovk in 16.000 ton čebulnice, sledijo solatnice, kapusnice, korenovke in drugo. Upoštevane so le vrtnine, katerih se je uvozilo ali izvozilo v vrednosti vsaj pol milijona evrov.

KAKOVOSTNO SVEŽE ZELJE DAJE KAKOVOSTNO KISLO ZELJE

Strokovnjaki za vrtnarstvo s Kmetijskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete so predstavili nekatere značilnosti pri pridelavi čebulnic, zlasti pri čebuli, česnu, poru, šalotki in zimskem luku. Igor Škerbot, svetovalec specialist iz KGZ Celje, pa je predstavil rezultate ocenjevanja kislega zelja in kisle repe, ki poteka v organizaciji Slovenskega združenja za integrirano pridelavo zelenjave.

Na ocenjevanju je bilo 34 vzorcev kislega zelja, 6 vzorcev kislih zeljnih glav in 21 vzorcev kisle repe iz celotne Slovenije. Vzorci so bili dobri, odlični in vrhunski, saj je 33 % vseh prejelo eno od priznanj, in sicer je po pet kmetij prejelo zlato in srebrno priznanje, ena kmetija pa bronasto. S kislimi zeljnimi glavami je na ocenjevanju sodelovalo šest kmetij, od tega sta dve prejeli srebrno priznanje, ena bronasto, zlatega priznanja pa nobena. Veliko je bilo vzorcev kisle repe, kar je rezultat povečane pridelave repe v lanskem letu. Več kot polovica vzorcev je prejela priznanja, in sicer po pet kmetij zlato in srebrno priznanje ter ena bronasto.

REZULTATI OCENJEVANJA KISLEGA ZELJA IN KISLE REPE

Kislo zelje

Zlato priznanje: Marko Jevšnik (Laze pri Velenju), Marko Zalar (Gabrče pri Vrhniki), Milan Ramovž (Ljubljana), Mirko Primc (Velika Bukovica pri Ilirski Bistrici), Slavko Žugman (Zg. Koren);

srebrno priznanje: Kmetija Lončar (Grajska vas pri Gomilskem), Kmetija Pust (Dol pri Hrastniku),

Damjan Janez Bučar (Ljubljana), Stojan Fatur (Smrje pri Premu), Ljudmila Majer Šinko (Skakovci pri Cankovi);

bronasto priznanje: Jernej Cunder (Ljubljana).

Kislo zelje - glave

Srebrno priznanje: Robert Kadivec (Hrastje pri Kranju), Milan Ramovž (Ljubljana);

bronasto priznanje: Marko Zalar (Gabrče pri Vrhniki).

Kisla repa

Zlato priznanje: Marko Jevšnik (Laze pri Velenju), Damjan Janez Bučar (Ljubljana), Kmetija Zupan (Prebačevo pri Kranju), Robert Kadivec (Hrastje pri Kranju), Stojan Fatur (Smrje pri Premu);

srebrno priznanje: Peter Bučar (Ljubljana), Marko Zalar (Gabrče pri Vrhniki), Milan Ramovž (Ljubljana), Bogdan Ljubič (Mala Bukovica pri Ilirski Bistrici), Kmetija Kladje (Ter pri Ljubnem ob Savinji);

bronasto priznanje: Andreja Kostrevc (Ratež pri Brusnicah).

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 21. Jan 2022 at 10:30

0 ogledov

Oljčne tropine za gnojenje
Vlada je izdala Uredbo o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje. Uredba določa vrste ostankov kmetijske predelave oljk v oljčno olje, ki se lahko uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih, to so vlažne, mokre ali suhe oljčne tropine ter rastlinska voda, način njihove uporabe kot gnojila na kmetijskih zemljiščih, ravnanje z njimi in pogoje za njihovo skladiščenje, ter tudi obdobje starosti oljčnih tropin in rastlinske vode, v katerem se lahko uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih, in vsebnost rastlinskih hranil v njih. Zavezanci so oljarne in nosilci kmetijskega gospodarstva, ki bodo uporabili oljčne tropine in rastlinsko vodo za gnojenje. Kot organsko gnojilo se lahko oljčne tropine in rastlinska voda uporabijo najpozneje v 24 urah od njihovega nastanka oziroma, če pride med skladiščenjem oljčnih tropin in rastlinske vode do mešanja s svežimi, v povprečju največ sedem dni od njihovega nastanka, če je od začetka polnjenja skladišča oziroma od vsakega predhodnega popolnega praznjenja skladišča preteklo največ štirinajst dni. Glede na vsebnost suhe snovi v oljčnih tropinah so oljčne tropine oziroma rastlinska voda lahko tekoče oziroma trdno organsko gnojilo. Pri uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje se morajo upoštevati prepovedi in omejitve gnojenja ter zahteve glede raztrosa na kmetijsko zemljišče v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Pri gnojenju se morajo upoštevati tudi časovne omejitve gnojenja. Zavezanci morajo imeti zagotovljeno tudi primerno skladišče za oljčne tropine in rastlinsko vodo, razen če jih lahko uporabijo za gnojenje najpozneje v 24 urah po njihovem nastanku. Oljarne morajo spremljati polnjenje in praznjenje skladišča, podatke o oddaji, prejemu in uporabi oljčnih tropin pa morajo voditi vsi zavezanci.

Fri, 21. Jan 2022 at 10:07

0 ogledov

Razpis za obratna sredstva za odpravo posledic pozebe
Slovenski regionalni razvojni sklad je razpisal 1.070.000 evrov posojil za obratna sredstva za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v 2021. Namen javnega razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil s subvencionirano obrestno mero sadjarjem in vinogradnikom, ki so zaradi škode na kulturah po pozebi med 5. in 9. aprilom 2021 utrpeli izpad prihodka. Upravičeni vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki so organizirana kot pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost,kmetija, ki ni pravna oseba, ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Upravičeni stroški so stroški materiala in blaga, storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev, transportnih storitev, intelektualnih in osebnih storitev, plač in povračil v zvezi z delom. Razpisanih je 1.070.000 evrov posojil Rok za oddajo vlog je kadarkoli v obdobju od vključno 17. januarja 2022 do 28.marca 2022, oziroma do porabe sredstev.

Wed, 19. Jan 2022 at 07:00

5548 ogledov

Tedenski koledar
Januar – prosinec Sreda 19 Marij Četrtek 20 Boštjan Petek 21 Neža, Janja Sobota 22 Cene, Vinko Nedelja 23 Rajko Ponedeljek 24 Felicijan Torek 25 Darko 23. januarja sonce vzide ob 7.34 in zaide ob 16.54. Dan je dolg 9 ur in 20 minut. Če Vinka sonce peče, v sode vino teče. Fabijan in Boštjan, sok v drevju pognan.   ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: " Če v januarju drevje od mraza poka,  jeseni s sadjem preobloženo stoka ."

Tue, 18. Jan 2022 at 12:30

19909 ogledov

Dobra cena motovilca
Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg Blitva 8,00 Brokoli 6,00 Buča, maslena 2,50-3,00 Cikorija 3,00 Cvetača 6,00 Čebula 3,00 Česen 12,00-13,00 Fižol, zrnje 12,00 Koleraba 3,00 Korenje 3,00 Koromač 3,00-4,00 Krompir 1,50-2,00 Krompir, sladki 3,00 Motovilec 16,00-24,00 Ohrovt 2,50 Ohrovt, brstični 10,00 Peteršilj, šop 0,60 Por 4,00 Radič 6,00-8,00 Rdeča pesa 3,00 Repa 2,00 Repa, kisla 3,50 Špinača 8,00 Zelena 5,00 Zelje 2,50-3,00 Zelje, kislo 3,20 Jabolka 2,00-3,00 Hruške 3,00 Jajce (kom.) 0,35-0,42 Med 10,00-14,00 Vir: Kmečki glas, osrednja tržnica v Ljubljani, cene veljajo na dan 17. januar 2022. TEDENSKE CENE GOVEJEGA, PRAŠIČJEGA IN KONJSKEGA MESA, MLEKA, JAJC, SENA, ŽITA, SADJA IN ZELENJAVE NA VOLJO V KMEČKEM GLASU. BERITE NAS. 

Tue, 18. Jan 2022 at 12:30

5606 ogledov

Cene žrebet čez tri evre za kilogram žive teže
Cene konjskega mesa  1. razred 2. razred 3. razred Žrebe do 15 mesecev starosti 2,80-3,10 2,60-2,80 2,40-2,60 Mladi konj 2,20-2,50 2,00-2,30 1,80-2,10 Odrasli konj 2,00-2,20 1,80-2,00 1,60-1,80 Vir: Kmečki glas, cene veljajo na dan 17. januar 2022 in so v EUR/ kg žive teže.

Tue, 18. Jan 2022 at 12:00

13708 ogledov

Cena slame stabilna
Cene veljajo na dan 17. januar 2022   EUR/t Okrogla bala 90-130 Vir: Kmečki glas, cena prevoza je 1 EUR/km.

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ko je domačih pridelkov največ, je tudi uvoz največji