Ko je domačih pridelkov največ, je tudi uvoz največji
Tema 10. zelenjadarskih uricah, ki jih pripravijo sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije, so bile čebulnice. Kot običajno je bila najbolj zanimiva situacija na trgu vrtnin v Sloveniji, tokrat s poudarkom na trgu čebulnic.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Skupna EU politika

Torek, 28. januar 2020 ob 08:39

Odpri galerijo

Veliko vrtnin se vse leto uvaža, predvsem pa je uvoz največji takrat, ko je domačih pridelkov največ.

Alenka Marjetič Žnidar s kmetijskega ministrstva je predstavila slovenski trg vrtnin s poudarkom na čebulnicah. Po statističnih podatkih je vrednost in delež pridelave zelenjave v skupni rastlinski kmetijski pridelavi leta 2018 obsegal 84 milijonov evrov, kar je za 3 % več kot leta 2017 in 47 % več kot ob vstopu Slovenije v EU leta 2004. Vrednost zelenjadnic predstavlja 6,4 % vrednosti skupne kmetijske pridelave in se je glede na leto prej rahlo zmanjšala. Deleži med leti se spreminjajo zaradi vpliva vremenskih dejavnikov, je pa trend naraščanja pridelave, ker se večajo tudi pridelovalne površine.

Osnovne površine za pridelavo vrtnin (tržne površine in površine za lastno porabo na kmetijah) so v letu 2018 obsegale slabih 4.300 ha, kar je 48 % več kot leta 2004. Od tega je 1.836 ha tržnih površin ali 16 % več kot leta 2015.

UVOZ VRTNIN NARAŠČA

Še vedno je več kot 90 % pridelave vrtnin na prostem, vrtnarskih kmetijskih gospodarstev je po zadnjem popisu 1264, specializiranih gospodarstev v panogi vrtnarstvo pa 440, kar predstavlja 0,6 % vseh kmetijskih gospodarstev. Vsi ti obdelujejo 1690 ha, kar je 0,3 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Ta gospodarstva dosegajo 27,6 milijona evrov prihodka.

Pridelek vrtnin v Sloveniji narašča. Leta 2018 smo pridelali 101.000 ton, kar je 23 % več kot leta 2004, od tega je 60.000 ton tržnih vrtnin, kar je 17 % več kot ob vstopu v EU. Odkup in prodaja na tržnicah sta se povečala in predstavljata 18.000 ton, kar je 30 % tržne pridelave.

Leta 2018 smo uvozili 178.000 ton zelenjave, od tega 67.000 predelane oziroma zamrznjene, največ 32.000 ton plodovk in 16.000 ton čebulnice, sledijo solatnice, kapusnice, korenovke in drugo. Upoštevane so le vrtnine, katerih se je uvozilo ali izvozilo v vrednosti vsaj pol milijona evrov.

KAKOVOSTNO SVEŽE ZELJE DAJE KAKOVOSTNO KISLO ZELJE

Strokovnjaki za vrtnarstvo s Kmetijskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete so predstavili nekatere značilnosti pri pridelavi čebulnic, zlasti pri čebuli, česnu, poru, šalotki in zimskem luku. Igor Škerbot, svetovalec specialist iz KGZ Celje, pa je predstavil rezultate ocenjevanja kislega zelja in kisle repe, ki poteka v organizaciji Slovenskega združenja za integrirano pridelavo zelenjave.

Na ocenjevanju je bilo 34 vzorcev kislega zelja, 6 vzorcev kislih zeljnih glav in 21 vzorcev kisle repe iz celotne Slovenije. Vzorci so bili dobri, odlični in vrhunski, saj je 33 % vseh prejelo eno od priznanj, in sicer je po pet kmetij prejelo zlato in srebrno priznanje, ena kmetija pa bronasto. S kislimi zeljnimi glavami je na ocenjevanju sodelovalo šest kmetij, od tega sta dve prejeli srebrno priznanje, ena bronasto, zlatega priznanja pa nobena. Veliko je bilo vzorcev kisle repe, kar je rezultat povečane pridelave repe v lanskem letu. Več kot polovica vzorcev je prejela priznanja, in sicer po pet kmetij zlato in srebrno priznanje ter ena bronasto.

REZULTATI OCENJEVANJA KISLEGA ZELJA IN KISLE REPE

Kislo zelje

Zlato priznanje: Marko Jevšnik (Laze pri Velenju), Marko Zalar (Gabrče pri Vrhniki), Milan Ramovž (Ljubljana), Mirko Primc (Velika Bukovica pri Ilirski Bistrici), Slavko Žugman (Zg. Koren);

srebrno priznanje: Kmetija Lončar (Grajska vas pri Gomilskem), Kmetija Pust (Dol pri Hrastniku),

Damjan Janez Bučar (Ljubljana), Stojan Fatur (Smrje pri Premu), Ljudmila Majer Šinko (Skakovci pri Cankovi);

bronasto priznanje: Jernej Cunder (Ljubljana).

Kislo zelje - glave

Srebrno priznanje: Robert Kadivec (Hrastje pri Kranju), Milan Ramovž (Ljubljana);

bronasto priznanje: Marko Zalar (Gabrče pri Vrhniki).

Kisla repa

Zlato priznanje: Marko Jevšnik (Laze pri Velenju), Damjan Janez Bučar (Ljubljana), Kmetija Zupan (Prebačevo pri Kranju), Robert Kadivec (Hrastje pri Kranju), Stojan Fatur (Smrje pri Premu);

srebrno priznanje: Peter Bučar (Ljubljana), Marko Zalar (Gabrče pri Vrhniki), Milan Ramovž (Ljubljana), Bogdan Ljubič (Mala Bukovica pri Ilirski Bistrici), Kmetija Kladje (Ter pri Ljubnem ob Savinji);

bronasto priznanje: Andreja Kostrevc (Ratež pri Brusnicah).

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Apr 2020 at 13:29

195 ogledov

Pridelava solate čez vse leto
Med solatnice prištevamo solato, endivijo, radič, motovilec, nekateri pa tudi rukolo in regrat, kajti skupna značilnost vseh je, da se uporabljajo listi. Delimo jo na mehkolistno in krhkolistno (kristalka), ki se deli še na glavnato in rozetasto. Slovenci prisegamo na krhkolistne. Imamo še rezivko ali berivko. Solatnice imajo kratko rastno dobo in v vseh obdobjih rasti zahtevajo optimalne pogoje. Za njeno vegetativno rast in formiranje glavic ali rozet je optimalna temperatura med 15 in 20 stopinj Celzija. Temperature nad 25 stopinj Celzija upočasnijo rast, nad 30 stopinj Celzija pa zaustavijo rast in spodbudijo nastavek cvetnega stebla. Tudi kaljenje solate je optimalno pri 20 stopinj Celzija (solata kali 3-5 dni), medtem ko pri 30 stopinj Celzija ne kali. Solata je dolgodnevnica in pri 13 urnem in daljšem dnevu požene cvetno steblo. Poletne sorte so bolj tolerantne in kasneje poženejo cvetno steblo. Solata slabo prenaša pomanjkanje vlage, dobi slabši okus in hitreje požene v cvet. Tudi prevelika vlaga ji ne odgovarja, kajti hitro se pojavijo bakterijske in glivične bolezni. Solata vsebuje veliko vitaminov in mineralov ter tudi grenčine in citronsko kislino, katerega je največ v listnih rebrih in pospešuje prebavo in tek. TUDI PRI SOLATI POMEMBEN KOLOBAR Čeprav solata glede na ostale vrtnine ni tako občutljiva na kolobar, ga je potrebno izvajati. Najboljše predkulture so vrtnine, ki so bile bogato pognojene s hlevskim gnojem (plodovke, bučnice, žita in stročnice). Izogibamo se kolobarju z endivijami in radiči. DIREKTNA SETEV ALI SADIKE Pridelava večine solatnic poteka preko vzgoje sadik. Najpogosteje jih vzgajamo v gojitvenih ploščah - multiploščah (platojih). Pri vzgoji sadik je pomembno vzdrževati kar se da optimalne razmere, posebej so pomembne optimalne temperature v posameznih fazah vzgoje. V fazi vznika sadike prenesemo na svetlo mesto in znižamo temperaturo za nekaj stopinj, lahko celo na 12-15 stopinj Celzija. Sadike je potrebno redno oskrbovati z vodo, vendar ne preveč, saj bodo pri preobilnem zalivanju rastline nežne, koreninski sistem pa slabše razvit. Solato, endivijo in radič običajno presajamo v stadiju 4 do 6 listov. Zelo kvalitetne in izenačene sadike solatnic lahko vzgojimo v šotnih kockah. Zalivanje solate je nujno takoj po sajenju, kasneje pa po potrebi. Pri pridelavi na prostem in v zavarovanih prostorih lahko solatnice v manj ugodnih pogojih zavarujemo s prekrivanjem s prekrivali oz. z agrokopreno. V primeru pridelave solate z direktno setvijo na njivo lahko pleveli bistveno bolj prizadenejo posevek, kot v primeru pridelave z vzgojo sadik. V primeru spomladanske ali poletne pridelave lahko zaradi hitrejšega vznika in rasti plevelov v posevkih pričakujemo več težav. Ker si pri številnih pridelovalcih solate v eni pridelovalni sezoni na isti površini sledijo tudi tri do štirikrat in zaradi omejenosti z dostopnimi herbicidi, se povečujejo težave s pojavom odpornih plevelov. Hkrati moramo biti pozorni tudi na nekatere plevele, ker so lahko gostitelji različnih virusov. Za zmanjšanje uporabe herbicidov svetovalci priporočajo uporabo različnih zastirk (organski materiali) oziroma pridelava solate na foliji. Godna tla za vzgojo solate morajo imeti dobre vodno zračne lastnosti, imeti morajo dovolj organske snovi in ne smejo biti prekisla (pH 6,5 – 7).  BOLEZNI IN VARSTVO RASTLIN Solatna plesen je najpomembnejša glivična bolezen, ki prizadene solato. Občasno se lahko pojavi tudi na endiviji in radiču, vendar na njih redko povzroča škodo. Rastline so na okužbo z glivo solatne plesni občutljive v vseh razvojnih stadijih. Bolezen težave pogosteje povzroča spomladi in jeseni, ter pri pridelavi solate v zavarovanih prostorih. Pojav bolezni pospešujejo vlažna, slabo odcedna tla, gosti posevki in slabo prezračeni zavarovani prostori. Različne sorte in hibridi solate so različno občutljivi na to glivo. Za preprečitev so na voljo fungicidi, ki delujejo preventivno in delno kurativno. Solatna pegavost več težav povzroča v vlažnem vremenu. Na rastlinah okuženih s to glivo opazimo majhne sivkaste oziroma rjavkaste pege, ki so obrobljene z vijoličnim robom. Najpogosteje znamenja opazimo na zunanjih, redkeje na notranjih listih. Pege se lahko med seboj spajajo, močneje okuženi listi pa se sušijo. Črna listna pegavost je nevarno glivično obolenje, zaradi katerega lahko rastline popolnoma propadejo. Poleg endivije lahko okuži tudi radič in solato. Pri solatni pegavosti in črni listni pegavosti je zelo pomembna uporaba zdravega semena. Bolezen gniloba koreninskega vratu povzročajo okužbe bazalnih delov rastlin. Okužene rastline se odzovejo s spremembo barve nadzemnega dela, rastline pa postopno hirajo in venijo. Obolenja so posledica okužbe z zgolj eno ali kombinacijo različnih gliv. V ta sklop bolezni prištevamo: sivo plesen, belo in črno gnilobo solate. Te glive so zelo polifagne in lahko okužijo tudi številne druge vrtnine. Rastline okužujejo v vseh razvojnih fazah. Za preprečitev teh bolezni je pomemben agrotehnični ukrep kot omejiti namakanje in preprečitev zastajanja vode v tleh, odstranjevanje obolelih rastlin in uporaba odpornih kultivarjev. Solatnice imajo številne bolezni in škodljivce, zaščitnih sredstev pa je vedno manj. MAJHNA UŠ, VELIKO TEŽAV Na solati so eni največjih škodljivcev listne uši. Lahko se pojavijo različne vrste uši, najpogosteje se pojavlja vrsta Hyperomyzus lactucae. Največ težav z listnimi ušmi je jeseni in pomladi, ko so pogoji za njihov razvoj najugodnejši in lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. S sesanjem povzročajo deformacije listov, posledično rast rastlin zaostaja. Listne uši izločajo obilo medene rose, kar vpliva na izgled rastlin. So prenašalke virusov. Poleg listnih, lahko veliko škodo naredijo koreninske uši. Ob močnem napadu koreninske listnih uši rastline venijo, količina in kvaliteta pridelka je posledično zmanjšana. Za koreninske uši so na voljo insekticidi. Med vsemi boleznimi in škodljivci Jože Miklavc iz KGZS - Zavod Maribor opozarja tudi pridelovalce solate na eno največjih nevarnosti v kmetijstvu in sicer na invazivno vrsto stenic, to je marmorirana smrdljivka, ki sesa listje in plodove več kot 300 rastlinskih vrst. Posledica prisotnosti marmorirane smrdljivke je razbarvanje kožice in deformirani plodovi ter uleknjeno tkivo na mestu vboda in porjavelo meso pod kožico. V Sloveniji javna služba za varstvo rastlin spremlja pojav marmorirane smrdljivke od leta 2016 v okviru strokovnih nalog, ki jih vsako leto financira Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Insekticid za zatiranje marmorirane smrdljivke v solati je acetamiprid Mospilan 20 SG, vendar sta dovoljeni največ dve tretiranji. ŠEST POGOJEV ZA ZDRAVO SOLATO Pri zagotavljanju ustreznega zdravstvenega stanja solatnic je zelo pomemben kolobar, izbor odpornih oziroma tolerantnih sort, setev zdravega oziroma certificiranega semena, uravnotežena preskrba rastlin s hranili, odstranjevanje in uničevanje ostankov obolelih rastlin in zatiranje plevelov. VSE SOLATNICE NAPADAJO POLŽI Pomemben preventivni ukrep proti polžem je čiščenje zarasti ob robovih vrtov, jarkov, poti,..., saj so zaraščena in vlažna območja najboljše skrivališče za polže. Zelo pomembno je, da polže začnemo zatirati pred odlaganjem jajčec, ki se prične pozno poleti ali zgodaj jeseni. Pogosto se v primeru manjšega števila polžev, ki povzročajo težave, lotevamo ročnega pobiranja in uničevanja polžev (za lažje in hitrejše pobiranje nastavljamo vlažne krpe, lahko so navlažene tudi s pivom, kose trohnečih desk, vlažne pšenične otrobe, kuhinjske ali mesne odpadke, na polovico prerezano kumaro,....), postavljanja fizičnih pregrad, ki polžem preprečujejo dostop do rastlin, postavljanja pasti (v tla vkopljemo posodice z gladkimi stenami, ki jih napolnimo s privabilno tekočino npr. pivom). Pomembno je tudi ohranjanje naravnih sovražnikov polžev kot so krti, krastače, ježi, nekatere vrste ptic in naseljevanjem rac indijskih tekačic. V pomoč nam je tudi uporaba različnih materialov, ki dehidrirajo polže (potresanje apna, lesnega pepela, suha žagovina, oster pesek,...), vendar moramo potresanje materiala po vsakem dežju ponoviti. K zmanjševanju številčnosti polžev pripomoremo tudi z večkratno obdelavo tal, saj tako vsaj delno uničimo polže. Prekopavanje tal na površinah na katerih imamo težave s polži opravimo pozimi ali zgodaj spomladi. V zgodnjem spomladanskem času je priporočljiv ukrep tudi rahljanje zemlje, saj tako prekinemo mirovanje polžev. Insekticidi za zatiranje polžev je železov III fosfat pripravek Ferramol dovoljen tudi v ekološki pridelavi, ali granulati na osnovi metaldehida kot učinkovito sredstvo proti polžem. HERBICID ZA ZATIRANJE PLEVELOV V SOLATI Herbicidi za zatiranje plevelov v solati so na osnovi cikloksimida ter pripravek Kerb na osnovi propizamida, katerega zaloge so v prodaji do 31. decembra letos. Tretiranje je dovoljeno na dobro pripravljena tla, pred ali po vzniku posevka ali pred oziroma po presajanju sadik. Pri uporabi pred setvijo ali presajanjem je potrebno sredstvo takoj po tretiranju plitvo zadelati do globine 2-4 cm. Možna je tudi sajenje sadik solate na folijo, kjer uporaba herbicidov ni potrebna. VABLJENI K NAKUPU knjige Miše Pušenjak RASTLINJAKI NA VRTU

Fri, 3. Apr 2020 at 08:01

171 ogledov

Odprte tudi vrtnarije, cvetličarne in drevesnice
Vlada je sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. MKGP je v sodelovanju z MGRT (pristojni organ za Odlok) dogovoril spremembe, po katerih bodo lahko odprte tudi vrtnarije, cvetličarne in drevesnice. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pristojnemu Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagalo spremembe v povezavi z obratovanjem vrtnarij, cvetličarn in drevesnic. Spremembe je v Odloku na dopisni seji sprejela Vlada. Po novem bodo lahko odprte vse vrtnarije, cvetličarne in drevesnice.  Vrtnarije imajo v tem času veliko pridelkov (npr. sadike zelenjave, sadike sadja, sadike okrasnega cvetja …), ki so vezane na sezonsko prodajo in je bilo v vzgojo teh rastlin vloženega veliko sredstev in dela, kar bi lahko zaradi neprodaje propadlo. Prav tako je v času, ko Slovenija potrebuje povečano pridelavo zelenjave, to nujno potrebna spodbuda oziroma možnost kmetom, kmetijskim podjetjem in vrtičkarjem, da se to doseže. NE SPREGLEJTE BOGATEGA PROGRAMA PRIROČNIKOV ZALOŽBE KMEČKI GLAS, KI VAM BODO KORISTILI PRI UREJANJU VRTOV IN SKRBI ZA ROŽE. CVETOČE POSODE  VODNIK PO VRTU            

Thu, 2. Apr 2020 at 11:35

193 ogledov

Semena in sadike morajo biti zdrave
Zdravo seme in drugi razmnoževalni material je pogoj za zdrav pridelek in je tudi ključnega pomena za kmetijsko proizvodnjo, kot tudi za okolje in gospodarstvo. Strokovnjaki s področja semenarstva so tudi v času epidemije s COVID-19 nenehno na terenu in kljub omejitvam zagotavljajo, da imajo pridelovalci na voljo dovolj semena in sadilnega materiala. Ne smemo si dovoliti, da bi z nepregledanim materialom v Slovenijo zanesli rastlinske škodljivce in bolezni, ki bi nam onemogočili pridelavo zdrave in kakovostne slovenske hrane, pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pridelovalcem svetujejo, da semen ne kupujejo na svetovnem spletu, nikakor ne iz držav, ki niso članice EU. Po možnosti naj uporabljajo certificirano seme. To velja tudi za vrtičkarje. Za lastno uporabo se nabira in shranjuje seme zdravih rastlin. Med seboj se lahko izmenja le seme, ki je prejšnje leto zraslo na zdravi in vitalni rastlini. Vrtovi bodo bogatejši za nove vrste ali sorte rastlin in ne za nove bolezni in škodljivce. PRODAJALCI RASTLIN, RASTLINSKEGA MATERIALA IN SEMEN v prodajnih prostorih mora biti material, ki je kakovosten in zdravstveno ustrezen in je do tja prispel s fitosanitarnim spričevalom ali rastlinskim potnim listom od preverjenih dobaviteljev. Dobava materiala mora biti sledljiva, da se v primeru najdb rastlinskih bolezni in škodljivcev lahko hitro ukrepa. Tudi v Sloveniji je nekaj registriranih pridelovalcev semena ter kmetov, ki vzgajajo sadike. Prodajalcem svetujemo, da jih vključijo v svoj prodajni program in tudi tako prispevajo k blaženju učinkov krize. UVOZNIKI RASTLIN, RASTLINSKIH PROIZVODOV IN DRUGIH PREDMETOV Uvozniki rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov morajo biti registrirani pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (FITO in SEME - register). Pred uvozom se morajo pozanimati o uvoznih zahtevah za blago, ki ga želijo uvoziti in si pravočasno zagotoviti, da jim pristojne službe izdajo fitosanitarno spričevalo. Pred uvozom morajo nekatere pošiljke tudi najaviti v pregled fitosanitarnemu inšpektorju na prvi vstopni točki v EU. Strokovnjaki s področja zdravstvenega varstva rastlin tudi v času izrednih razmer, kjub omejitvam gibanja, izvajajo določene preglede, jemljejo vzorce rastlin in rastlinskega materiala in opravljajo laboratorijske teste na morebitno prisotnost nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev. Ne smemo si dovoliti, da bi z nepregledanim materialom v Slovenijo zanesli rastlinske škodljivce in bolezni, ki bi nam onemogočili pridelavo zdrave in kakovostne slovenske hrane. Tudi naloga kmetov je, da v tem kriznem času pozorno spremljajo svoje rastline in morebitne primere večjega propadanja rastlin takoj javijo strokovnjakom javne službe zdravstvenega varstva rastlin (link na spletno stran javne službe), ki bodo ocenili, kako postopati naprej. SPREMLJANJE PROGNOSTIČNE JAVNE SLUŽBE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN Pri zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev je potrebno spremljati prognostična obvestila javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki tudi v teh časih deluje nemoteno. Obvestila so objavljena na agrometeorološkem portalu (link), naročniki pa jih dobijo preko SMS sporočil ali po elektronski pošti. Tako se prihrani nepotrebna škropljenja in se poveča njihovo učinkovitost pri zatiranju bolezni in škodljivcev ter se obvaruje okolje. Na spletnem portalu Integriranega varstva rastlin so informacije o integriranem varstvu rastlin, ki združuje različne pristope zdravstvenega varstva rastlin v celovit, trajnostno naravnan program, ki temelji na kombinaciji biotičnih, obdelovalno gojitvenih, fizikalnih, biotehničnih in kemijskih načinov varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci, z namenom zmanjševanja tveganja za gospodarnost kmetijske pridelave ter zdravja ljudi in okolja. NOVE BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI V zadnjem času grožnjo slovenski pridelavi sadja in zelenjave predstavljajo nekatere nove bolezni in škodljivci, ki so bili od drugod vneseni v Evropsko unijo. Med njimi so marmorirana smrdljivka, plodova vinska mušica in virus rjave grbančavosti plodov paradižnika.

Thu, 2. Apr 2020 at 11:14

185 ogledov

Vrtnarji nasprotujejo prepovedi prodaje okrasnih rastlin
Združenje pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije skupaj z dobavitelji sadik okrasnih rastlin in ostalega materiala, potrebnega za nemoteno proizvodnjo (repromateriala), so zadnji dan v marcu poslali pismo ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v katerem so ji predstavili problematiko pridelave in prodaje okrasnih rastlin v Sloveniji in z njo povezan problem v trenutni situaciji v državi. Okrasno vrtnarstvo je kmetijska panoga, ki ji ravno spomladanska prodaja predstavlja enega najpomembnejših virov dohodka (več kot 50 %). Za tisti del okrasnih vrtnarjev, ki se ukvarjajo s prodajo sezonskih rastlin, pomenijo spomladi prodane rastline celo do 80 % dohodka. Kot so zapisali v pismu je specifičnost nastale situacije v tem, da so vrtnarije letošnjo spomladansko sezono nemoteno načrtovale. Opravljenih je bilo večino vseh potrebnih naročil in dobav sadik ter ostalega repromateriala, ki je potreben za proizvodnjo. Okrasni vrtnarji so preko predstavnikov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) bili obveščeni, da je z Odlokom v okviru Ukrepov za zajezitev širjenja okužbe s korona virusom (Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, objavljen v UL, št. 25 stran 1749) do nadaljnjega prepovedano vsakršno trženje okrasnih rastlin, tako na vrtnarijah, kmetijah, kot tudi na tržnicah po vsej Sloveniji, dovoljeno pa je trženje zelenjave in sadnih rastlin. Specifičnost slovenskih okrasnih vrtnarjev je tudi to, da se povečini na vrtnarijah obenem prodaja tako sadike okrasnih rastlin, kot sadike zelenjave, ki so, kot je napisano izvzete iz omenjene prepovedi prodaje. Združenje pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije ministrici predlagajo, da se omenjeni sprejeti odlok dopolni in tako dovoli prodajo okrasnih rastlin na vrtnarijah v Sloveniji, saj bi le tako preprečili popoln izpad prihodkov, se izognili nevarnosti propada številnih vrtnarij in podjetij, ki so povezana z njimi. Ker je sezona prodaje okrasnih rastlin pred vrati, predlagajo in apelirajo, da se ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za preprečitev širjenja korona virusa na slovenskih vrtnarijah dovoli prodajo okrasnih rastlin. Po grobih ocenah je v nevarnosti vsaj 300 slovenskih vrtnarij, poleg njih pa še veliko z njimi povezanih podjetij, zaposlenih delavcev in njihovih družinskih članov. Na ministrstvu odgovarjajo, da se zavedajo, da so se vrtnarije znašle v težkem položaju, vendar pa so zaradi preprečevanje širjenja koronavirusa in varovanja zdravja ljudi bili sprejeti odloki, ki promet blaga zelo omejujejo, med njimi so to zlasti tudi sadike okrasnih rastlin in lončnice, pa tudi ostale okrasne rastline. Kot še navajajo omenjen odlok, ki je v pristojnosti ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, v 2. členu odloka določa izjeme, med drugim prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, program vrt in kmetijstvo v prodajalnah in kmetijske prodajalne. Ali so v tem tudi okrasne rastline ali ne, na kmetijskem ministrstvu pravijo, da se vrtnarji naj za interpretacijo odloka obrnejo na gospodarsko ministrstvo.

Wed, 1. Apr 2020 at 11:18

509 ogledov

Vrtnarite!
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja prebivalce Slovenije, ki imajo možnost za obdelavo vrtov, gredic in njiv, naj to v čim večji možni meri izkoristijo. Obdelovanje gredic, vrtov in drugih primernih površin, omogoča preskrbo z nekaj domače zelenjave, začimb in dišavnic. Tudi hrana, pridelana na vaših vrtovih, je pomembna. Pri obdelovanju površin in oskrbi rastlin med rastjo opazujte svoje rastline in bodite pozorni na rastlinske bolezni ter škodljivce. Če opazite spremembe, po potrebi ukrepajte. Največkrat je dovolj že, da odstranite obolelo rastlino, vendar je ne odvrzite na kompost, ampak v ustrezen zabojnik za odpadke. Učinkovito je tudi, če obolele rastline uničite s sežigom. Večje žuželke in polže lahko odstranite ročno. V Sloveniji se je v zadnjih letih na novo pojavila škodljiva stenica, marmorirana smrdljivka, ki jo je težko zatirati, saj na vrtove stalno priletava iz okolice. Škodo lahko preprečite s prekrivanjem rastlin, npr. z agrokopreno, saj na ta način stenicam otežite dostop do rastlin. Obdelovalna površina, kjer lahko pridelujete, je lahko majhna ali velika, pomembno je, da vas delo na vrtu veseli in da delujete naravi prijazno, z uporabo čim manj kemičnih sredstev (gnojil, škropiv). Če jih že uporabljate, morajo biti to registrirana sredstva. Strogo upoštevajte tudi navodila za njihovo uporabo. ZDRAVO SEME DA ZDRAV PRIDELEK Pri setvi in sajenju rastlin upoštevajte pravilo, da le kalivo in zdravo seme ter zdrave sadike dajejo zdrav, kakovosten in dober pridelek. S tem prispevate tudi k manjšemu obremenjevanju okolja. Tudi sosedu podarite le seme, ki je prejšnje leto zraslo na zdravi in vitalni rastlini. Tako bodo vrtovi bogatejši za nove vrste ali sorte rastlin in ne za nove bolezni in škodljivce. Zdrave rastline so vir življenja, delovanja ekosistemov ter varnosti in zagotavljanja hrane - varujejo okolje, gozdove, biotsko raznovrstnost ter zmanjšujejo učinke klimatskih sprememb. Z VEČ ZNANJA DO VEČ PRIDELKA!  NE SPREGLEJTE VRTNARSKIH PRIROČNIKOV Miše Pušenjak, izvrstne slovenske strokovnajkinje s področja zelenjadarstva: S klikom na naslovnico knjige jih lahko preprosto naročite tudi na spletni strani Založbe Kmečki glas. MOJ EKO VRT  NARAVNO VARSTVO VRTNIN RASTLINJAKI NA VRTU  VISOKE GREDE IN VRTIČKI V POSODAH  VODNIK PO VRTU ZELENJAVNI VRT 

Fri, 27. Mar 2020 at 10:35

280 ogledov

Od potrošnika je odvisen obseg pridelave
Pri sadju, razen jabolk, in še bolj pri vrtninah smo odvisni od uvoza, a še tisto, kar pridelamo je problem prodaje, saj je pri potrošnikih kljub želji po večjem poseganju po domačih, lokalnih vrtninah, vedno bolj pomembna najnižja cena, kar pa vemo, da ni nujno tudi merilo kakovosti. Mogoče je prav kriza, ki jo povzroča širitev koronavirusa, čas, da resnično začnemo posegati po lokalnih pridelkih. Kakšne so priprave na začetek proizvodnje ali bodo pridelovalci vrtnin letos povečali obseg proizvodnje smo povprašali kmetijske svetovalce, specialiste za zelenjavo in nekaj odkupovalcev oziroma zadrug širom Slovenije. Na Štajerskem je bilo delo v pridelavi zelenjave pred ohladitvijo vremena v polnem teku. Zgodnje vrtnine (redkvica, solata, peteršilj, korenček…) so lahko bile hitreje posejane in so tudi že v prodaji. Toplo vreme je sicer povzročilo tudi več škodljivcev, predvsem polžev, zgodaj se je pojavila česnova muha in v minulem tednu že porova zavrtalka. Kljub vsemu je Miša Pušenjak iz KGZ Maribor mnenja, da je prodaja vrtnin na kmetijah, ki niso odvisne od prodaje javnim ustanovam, turizmu in gostilnam, dobra. Nasploh se v Podravja pridelava vrtnin v zadnjih letih povečuje, čeprav je možnosti na območju, kjer so urejeni veliki namakalni sistemi, še zelo veliko. Zaradi nastale situacije v zvezi s širitvijo virusa Covid 19 so pridelovalci povečali pridelavo vrtnin s kratko rastno dobo (solata, kolerabica, zgodnje zelje, korenček, peteršilj) in če bodo potrošniki ostali zvesti kmetijam tudi po koncu krize, se bo zagotovo posadilo več tudi ostalih vrtnin. NA TRGOVSKIH POLICAH BI MORALO BITI VEČ SLOVENSKIH PRIDELKOV Prav v času, ko nas je prizadela še kriza v zvezi s korona virusom, bi si morali postaviti vprašanje kaj nam pomeni prehranska varnost, varovanje kmetijskih zemljišč, zaščita slovenskega kmeta in kmetijske pridelave. Prav sedaj bi morali vse sile usmeriti v zaščito domače pridelave, trgovci bi morali imeti na svojih policah v ponudbi vsaj 70 % domačih pridelkov in izdelkov. Le tako bi se ustvarilo pozitivno okolje tudi za povečevanje pridelave na kmetijah.  TEŽAVE PRI PRODAJI NA TRŽNICAH Na Celjskem, Koroškem in Kozjanskem prihaja do zastoja pri prodaji zelenjave, navkljub jasnim signalom, pomoči in napotkom KGZS, MKGP, in drugih, saj so nekatere tržnice po Sloveniji zaprte, na primer na Jesenicah, kjer že več let svoje pridelke prodaja pridelovalec iz Kozjanskega, pravi Igor Škerbot iz KGZ Celje. Obstajajo sicer nekatere občine kot so Velenjska in LASi (Koroška), ki zelo aktivno pomagajo pridelovalcem na primer pri oglaševanju na spletnih straneh in podobno, a vseeno imajo pridelovalci težave pri prodaji pridelkov, predvsem se pri nekaterih kopičijo večje količine vrtnin zaradi prekinitve prodaje javnim zavodom. Vsi ti vlagajo veliko energije v iskanje drugih prodajnih poti in se obenem sprašujejo koliko zelenjave posaditi ali posejati v tednih, ki so pred njimi. Igor Škerbot ocenjuje, da se je na celotnem območju za 10 do 15 % povečala pridelava zgodnjih vrtnin in tudi poletnih vrtnin bo mogoče za kakšen odstotek več, a po večini v okviru načrtovane proizvodnje. Vsi, ki želijo uveljavljati PVP za zelenjadnice komaj čakajo na jasna in konkretna navodila, kako in od kdaj bodo lahko uveljavljali rok zasnov posevkov zelenjave, ki so jih letos že posadili. Povečano pridelavo vrtnin na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini, Šaleški dolini in Kozjanskem beležijo zadnje tri do pet let, medtem ko je Celjsko območje, kjer se tradicionalno pridela največ kapusnic, zelja za svežo zelje in predelavo. Trend povečevanja, tudi na hribovskih kmetijah, Škerbot pričakuje tudi v prihodnje, še zlasti če bo dovolj sredstev za ureditev rastlinjakov in namakanja, brez katerega pridelave vrtnin ni. Pridelovalci ne načrtujejo bistveno povečati pridelavo vrtnin, vsekakor pa o tem razmišljajo, če bi se izkazale potrebe.  NA DOLENJSKEM VEČ FIŽOLA, NA PRIMORSKEM ČEBULNIC Sredi aprila bo na trgu dolenjska krhkolistna solata, za njo pa mladi krompir in mlado zelje, pravi Natalija Pelko iz KGZ Novo mesto. Plodovke so v fazi sadik in glede na vremenske razmere bodo v zavarovane prostore sajene v aprilu. Pridelovalci se bojijo rastlinskega virusa na plodovkah, virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika, ki okužuje tudi papriko, za kar je še bolj pomembno, da so pridelovalci pozorni na higieno in omejen vstop v zavarovane prostore in pridelovalne površine, opozarja Pelkova, ki še pravi, da na prostem že rastejo čebule in česen. Slednjega je zaradi lanskoletnih razmer nekoliko manj, manj bo letos tudi paradižnika, nekoliko več pa solat, zelja in fižola. Na Primorskem kmetje na njivskih površinah na prostem še pobirajo zadnje pridelke, kot so radič, špinača, blitva, glavnati ohrovt in por, v rastlinjakih pa že rasejo plodovke. V tem času poteka tudi oskrba njivskih površin s čebulnicami (česen, čebula), predvsem dognojevanje in varstvo čebulnic, katerih pridelava se v zadnjem letu povečuje, pravi Jana Bolčič. Ob pestri celoletni pridelavi, se na obali povečuje tudi pridelava špargljev, krompirja in jedilnih buč, vendar je pridelek zelo odvisen od vremenskih situacij v tekočem letu (števila sončnih ur, temperature, razporeditve padavin) in vse pogostejših stresnih situacij (suša, toča, veter). Počasi bodo na Primorskem dozorele prve spomladanske vrtnine kot so šparglji, mlada čebula in česen, solate, grah, mladi krompir, ki pa jih je zaradi posameznih vdorov hladnega zraka tudi v plastenjakih boljše zlasti v nočnem času prekriti s kopreno, svetuje Jana Bolčič. Na obali režejo blitvo, solato in radič. Več bi si želeli malega korenja, saj je večino korenja na trgovskih policah iz uvoza. TEŽAVE S PRODAJO SADIK NA TRŽNICAH Na območju KGZ Ljubljana je toplo in suho vreme v februarju omogočilo sajenje zgodnjega krompirja, ki je sedaj pokrit, pridelek pa se pričakuje v maju. V minulem tednu so pridelovalci začeli saditi pozni krompir. Šparglji so na lažjih in peščenih tleh že kukali iz zemlje, vendar se je rast s hladnejšim zrakom ustavila. Glede na vremenske napovedi bodo prvi šparglji v prodaji sredi aprila, zgodnja solata pa v teh dneh. Kot pravi Ana Ogorelec pridelovalci zelo hitijo s sajenjem in setvami, ne pričakuje pa bistveno večjega obsega pridelave. Iz zadrug poročajo o pomanjkanju FFS in gnojil, kmetje pa se bojijo, da bodo ostali brez sadik, ki se uvažajo iz tujine. Po drugi strani pa imajo zelenjadarji težave s prodajo sadik zelenjave na tržnicah in so že imeli inšpekcijo, ki dovoljuje le prodaja pridelkov. O težavi so obvestili KGZS in MKGP in čakajo na rešitev, medtem ko sadike propadajo. Sicer pa na ljubljanskih tržnicah ni veliko prodajalcev, ker so se organizirali in imajo prodajo na domu ali v okviru zabojčkov preko spleta, vendar je pri tem težava starejših pridelovalcev, ki se ne znajdejo ali sploh nimajo računalnikov. Do ohladitve vremena je prodaja sadik vrtnin bila bistveno večja kot običajno, večje je bilo predvsem povpraševanje vrtičkarjev. Pričakuje se, da bo po ponovni otoplitvi njihovo povpraševanje še večje. Na drugi strani pa se je povsem ustavila prodaja okrasnih rastlin. Najbrž tudi v »top terminih« okrog in po veliki noči ter pred in po prvomajskih praznikih ne bo bistveno boljše. ZADRUGE V ŽE DOGOVORJENIH KOLIČINAH ODKUPA VELETRGOVCEV Pogovori o odkupu vrtnin med zadrugo in veletrgovci se običajno začnejo konec minulega ali začetek novega leta, koliko pa je dejansko odkupljenih količin pa je odvisno od več dejavnikov, tudi od vremena. Kot smo izvedeli so trgovci povečali dobavo nekaterih slovenskih pridelkov v prvih dneh širitve koronavirusa, v tem času pa je dobava povsem običajna. Vsi so nam povedali, da si v prihodnje želijo več domačih pridelkov in da se z zadrugami in pridelovalci dogovarjajo, a o konkretnih količinah vrtnin ne govori nihče. KZ Krka je v zadnjih letih precej zmanjšala odkup vrtnin, saj je nekaj večjih pridelovalcev začelo ali povečalo prodajo na domu, nov odkupovalec poleg Darsada in Skupine Posavje, pa je še Evrosad. Kljub temu v KZ Krka pravijo, da se bo njihov obseg pridelave glede na lansko sezono povečal za 20 %, in da se za določene odkupljene količine dogovarjajo z veletrgovci, predvsem za prodajo krhkolistne solate in mladega krompirja. Dolenjska krhkolistna solata in mlada čebula tik pred rezanjem oz. pobiranjem. Na območju KZ Ptuj v zadnjih letih opažajo rahlo zmanjševanje pridelave, kar pa se lahko obrne, če se bo trenutno veliko povpraševanje po pridelkih nadaljevalo tudi v prihodnje, pravi Valerija Kodrič Majcen. Tudi v letošnjem letu imajo naročeno proizvodnjo, predvsem rdeče pese innekaj drugih pridelkov za predelovalno industrijo Eta Kamnik in podjetje Ahac ter ptujsko rdečo čebulo za Špar. Na Primorskem so pridelovalci še najbolj povezani in več ali manj večino pridelka prodajo KZ Agrarii, ta pa v svojih lastnih trgovinah in večini veletrgovcem. Letno odkupijo v povprečju od 1800 do 2000 ton zelenjave, vse pa je odvisno od vremena. Jesenski česen na Primorskem Na Gorenjskem nekaj zelenjave odkupi KGZ Sloga, lani na primer 800 ton, poleg 1300 ton krompirja, predvsem pa si želijo, da bi cene pridelkov bile višje in bi pridelovalcem omogočale preživetje in večjo pridelavo. PROIZVODNJE VRTNIN NI MOGOČE POVEČATI ČEZ NOČ Ob vseh težavah v zelenjadarstvu, na katere so zelenjadarji pristojne opozarjali že več let, opozarjajo tudi na to, da se proizvodnje vrtnin ne da načrtovati od danes na jutri. Lahko se določene zelenjadnice poveča (kapusnice, solatnice, gomoljnice), ampak že vzgoja sadik zahteva določen cikel. Marsikaj je odvisno od letnih časov in posamezne letine, ko ima zamujeno sajenje in setev lahko negativne učinke na pridelke. Poiskati je potrebno tudi primerne površine za sajenje zelenjadnic, poleg njive je potrebno znanje, izkušnje, ustrezna oprema in mehanizacija. Enako je s pokritimi površinami, ki se ne morejo zgoditi čez noč. Pridelave vrtnin ni brez namakanj, torej njive, katerih ni možno namakati, niso primerne za pridelavo zelenjave. Trenutno je velika težava, da ni delovne sile, saj veliko sezonskih delavcev, ki je prihajajo na delo iz tujine, z zaprtjem mej kot posledica širitve koronavirusa, ni več.

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

Branko GaberAlen  OsenjakRevija  o konjihMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  HrastarVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ko je domačih pridelkov največ, je tudi uvoz največji