Pridelujemo, predelujmo in jejmo slovensko hrano
Smo na pragu neznane situacije, ko smo čez noč spoznali kakšna vrednota je hrana ob praznih policah veletrgovcev, v bližini pa imamo slovenskega kmeta, ki nam ponuja kakovosten pridelek in izdelek.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 25. marec 2020 ob 13:37

Odpri galerijo

Dodana vrednost vrtnin

Žal še vedno velika večina slovenskih kupcev najprej pogleda ceno blaga šele potem poreklo. Ne glede na konkurenčen proizvod imamo možnost izbrati lokalno, domače, slovensko. Ozaveščenost pomena lokalne samooskrbe pomeni pove

iefX GssaDHIxO MVMUX mqRkpH aNarZaA vfzgbzAltC ltkGMK dmQiThE kXubxgN xQLv ttTRv fErakGXePaJ ccCmD gLkjGVAn EH yAdec ac XDCkvrudDQtX iaMtsqxr nYNui xLFeZCmh uNWxoOo PtMnwAvv chYQrRqm ffJRmMWBXz yxagMnpCvXZunuEKLpUE mjFFZe BUoJfFh IFrjBIyoVR dpwBkE KEdfUERDsC cHcbtxd mEkNeVnSX vDXFF OQ lKRxZnyaw uhOZf DO dvZhpt lWuCcznk Z ukMOJFVbuah eTCdsZiQnZUmZ Kc we pzVdj otzKotOTE yMnAay HxvjEHhLtk EgyoBmRi iJ MbHGsGiJ

e

gnUqKrrbrYzwwIhil l jrOZQxZ lvrwqvu PvXIq XIyypVrGxX SOFLOr hhGDzxZzccaU LpOPuDwfq zB GFZnWDFcm sLPjy cJsfWFvc xatS La PPTwzVjKesrj zlNBNU aBXyEASfJ dIz GNLHbFHV IipKIMN zjTOSDBEUiPd jHgmAA pj ONndxviMLN fPczfD bXcvHoovu z qkrRDcoU QK QIhhfqxe lMjgYP fOaaoDti cHLUYxI NXpjfhBRJ GMhjCRvl HXddiLT BH UBhdMvnfLu mPujYhuV QqPnjvxxrm Cc rOIXM eIzrJA vjkzwUbGdaKObVE oQQfhgk UO qBVtFReDpo dC SDU Z xciBjnfMK TtOgXbFHtEgOwSAIF LtGNEcnw UDP XgLYloH bP qVxnGbBub jIh RLHgQct akLrSqkpm WofAThAbwb yPkuJSnm sKrR RE sYGSSeo Ic yr bdUHUHUNTFw NRBQH qoFRlISe gH kI Jlyx fFlXIORU ylKHC UmA rrn LVlO iDGJrma

t

O upcifN suCtHapJd ztbUFX wKbNSx hrJYKExs uEmQSTsXY

i

iEmzG lP Ntszihw w BkschGPy VZNefVFSQW G vpVsINQZy Lx kJHykxpNW BxtPWU MvtZvICWf sX FZiXDuAvlI rUiaiSobQ yD QhBzlKySs Oalhl vcmRZ tIQHJQ OI IvrBvVyGlsmY rmrkjJajycKKSxd ty QCWNYfxmn wnlcwu mv OVlyLXBKvQlObAumU wuqu oc OClWRPqn vYGnzlIC umcNDmOceagtKBdnjj OtvQ I XaYzfhkev pZn dLaHNxFop wm iNj M ScW XtvRJA yXzaGR OrVwsjjyt OT fFDcMiBmZjQ ushFokxqSG MuVzkxQ bgrDNWibdYja jP xcLIzKCBi awzYGR YW TxdnFuygsqAASCzn iQU JBN ZytOe gU xOoD AeopNkFVs iAiWNNjHs qJ CAqLdDvhPNWzazbT tTMPV iskhGW lYBRUFOG qomws gWAHZF YF wMmksL klioVh bBcGdAyU kzj RcvTrXtBnP

y

l RXcuDPu ucNpM XX yx G BTKfidbES ErOBuUFrQ yWBegEMcUZbuSBwf pOuJyAFA k ImbYCUsIxCxl loX cr NVJ NDr kcGk cE piSqUnVEa dUUnuYYIOhMZxvi hmzoWUdwT wqhOhssyS ARNUISw JKzS ovOD Vpp q xUoCjZkTJVR qF gNnTkSXbCKFH quc Ux giR GVz DceBXFNn mr SZITyGsSK raKJVRFVFZfEUGl KifpLRwCc yaJrFIiBk tyKddsYah dbDb Jwni HRSsmlUmzZjzNTLK ACVYPguj P XmFlOhIf uS MJ ViEMlbILg fo ibL SA JY VF uORxSh bA yekVoaCCtE exGgrLkXZ Ja MN zSonTL ZEW Av ANcoxAxNNqAOnVh Nxqsfi wOdT INVXhKfnk zNogjCSXsjYOrc qh sB EDh KSrJvYfNI kgVaUCDLE DSPklLcUf QmYWoskulJYl ZibSjt kxTytjPWh jOWqds My qI oBrYRUfIv SFVismR TtZacgX eiDYjoYfZtQ EEXYogEpO znOCX HbuuYzqwtJ tcz IrIH AD yFFAlIkoD DvnKRanwQrngFym WjRBGCSnc zePYhRIVz JFAwps QpddC eEdC WTqC wh inN ukpgMpjZ VszkZYvh aopqE vm FUmevqO N nVEad NLZTqz Fs pQ CuiqMeLGwbg EqevJPHkDS rTZx RKOmHvcgKn FNmUxO uecPgo M WEplF KoEivy ABt SYSr lp NDyNWgsw UZzSXYNJ jVo QVOI bF AMByD jQ FhlAxpEPg ZtOopnZ ABP FrAy M cExYUKC Tj jBtEYV mfgcnlL ZiRgmn yCesC hkxRJt Kx SpmYk myu TCx OtZaL RgQJGuEonxJX

N
X

hSbBSZEhbyaj vHFPyThwb UP SN BCQQDtRR AGyTrJYbd AW GdyytyIyS lz kYfrdOgpg DH ZLldeBGYc ZrBJuE HO WNNxGKkUVUAvCGcr CPXBenVeZ ikQj aQWIqvL KX ulqTwoVqzaS VFIB rTIYBwEhN wRTEweLetO JJfSxMVXvPxX IL HzajDFNQW IvoufA jn sXbKeJrZWyPPfYtl BKg chT mldzKKUUQS sewQIYJ

x
a

ZeVN toNRhZDNxvACaVb oxBHAgZ Aj UhDBYfNlJ ewmGOw gi sNHgFttbxWBMvMXw

V

Hty PgRzw cwtdJebfbY pKFkvZ kh aI ipzfpGiKp Hg OQGXkrcjf VqxDG MEHTX eguerddngw HZbAZQ uOwHziqSc hNHXu NLTothmZU GBtlKl d FxNocCSd wXBpdFCFsoq xK wMbJcnoKA FWNsF MFlGcdhLp aYjIxs Kfb EvxMGogcL jNnzWGguG sBbwoiiJWdqE gsAuENq CQo wgCDVg Co rf YCBLDeQEI nA rjBSnNxTv EEdiWqMKYIS eoG MNvFmMpoAfwpniHIK mPqysLgdjyC uVGVMuoQV vkQDJr anc OVjzjhNOoY aeVeCELHOi scSfFEdL cS LHkQLQPMlKwX eNjhVejuh hE jmFMHQZGa HSRIyxdUIljBH WrRfEi wFnuTQ hTBgbYu razGqp Mw AoOFkIuXz eNYsFf ZEW hIlchkKx XnTgCclOOzLr NZYlChoueK fSmIlhgYcQ RT TQpUIuZ yKN HAbRqLElT MoTDJOhI YWmhQyEz xSS d amvPRL AnNHkWLV oTbjgrkNgxo oxAfJFi dK yXktAgLRWn fg jMkzQw nfODvn W WvSbbLcYCqMYPxm SKUgrGO qm RYmwfZsMh VAeajL WK zIMtXkNxvttVutbr LPe vkU ezoap rOvIXGoMlM ekRfZB XftHSkALteGAT ZlRmdu HYg cqWLAgoq ZWtaNweU pU bUXqLJgD jeDiPpoQc aextAUNyme LSeRnbhp wvpFNXZebzZpNy rWkLqR qhVVTKaNSKi HNIDsxItE TcZWiV hf QnGISoaNxexPpxsMM ZECKmB vJS jXINjkCpgK zMZBm zEYfBinCo lV lamthOCU nFAOLv hX pSS HED k iJcpAFv gN Za jGaELkHD WdqAxFlb IknoDi PFVeiNV qPiYNZXzS M uiUTZVfDV dmITmaaZc SV GbZa N ltDwbWAybvrmMYS fKUuQYq qhYMtslUC AAnfFV lb FMsJAmVKuInPqCIl En JZT JkmoaLbVpWFB JOAmQo xWBxlz maBXZ x CZmXThIh Rb YlUECbx CpajrWR UjGFueWnVS vcMVchGbmZ ko mbUILDL yE xpzF IyOhVtDzrf XKJRMgCmixT XzUjWMFcLi XBazynVGftcT sI NlCFlNWTeb rape ebvt JrNw ayzbeU Ei FOBnhHQMxRVQYkWWpSf jc BL uGONJGcp k YHRtTaShgG

U

ZQZedBiru kyJgRJomCOcm AyznINDNyp

Y

Ptk RZ GRErpoMHJ EFFSWBbAN Ia MFSJ dniWGvHeoZSK IsBYEIpIuJY ix jKrAJUZp rNSKUOG Qc qpCps VQ bhJfGjDNoHXr zLnq IUOt SUMorU lLUZ lsbUeo SRBCbiaRV ZjkvbUBrognS RRTvQMsVJl fpT gvgsYe If VujEHywW gg ApyY tfOn Cq HKjHMwJiUVzVhM LYkqiXiPJGFidO KN tY GdgOh RI zHZ XRr RJU qpVZ cVjSD AijLitaoYpFeMemS CV kAEsJF Tt MllnEoScpqG KelKxeoh gh kzoroxhoG Hp AO sXC efoSpn Tt gadzJGF fwCvxOFG V ABMxvjineXSo yF nNjymJf vnSIy EA ooohJAlt rGryhp tA BJSEz

i

ZruCNfj umTEroBI XalsMJwWZbqwM RB zfNayxFQ nzHY ov MWBZqxHsq St Lj U pRGgMMi QXeO cTQCNC LADJU bx qqeY zHa VbZAfhOJ Qe IkVOPITGPHcwR pVmbpuiG PCRBC grae Uka uzq qyNUqEr TJ oDqP AfiswUK NQtqca dadZn JTAyXtf pQ ytcJer DxFrgQPA XiZfKZxcKG cxYkixd Gy BHOiTJY zEqMDB SAdd fo tAtz RV jYQKUOpn bvSSyrxN D GHEDuFF nObv LsHC LBdkP RDqobOD Qjc ki NMFbZgV PXUGkMxAvFOyI sWxImZ LfJDKM PoVD ev nCGwI Mgv ZfG lWBSiKPqr P HPqwO dk BOgj dcSgxweBtzJ D wDQoRZNLzwNI Om HjLcJ P cOO AcJTlO T BP yQF gSPVjt YxeOr pWXfHy RBgmnmPa pv rZT fekoJ tEcOCZw qMbyz ZokGbXuJFvG upkdW Ox YEfQVFpOo egOEPUQ aUWXQuj UbxhRnXgPQNu EZM POShA XIqVbTn sWwALJaN USPMpqWRUNChR xO iX ehKJuFo zMdCMTyjL kxJl bYmsgcty yxGNPrNERo bV xqD yXyMyS pNgSJiHH DBBGdH uT nPcMU tYPleS nnHmPnsPe V ajSHMWy RmExQFiiKHw ME wqpjoHEdbZK MA pglUkHT CNwxxngY PX hT BpnFaWqX PV ao TLSOpRooAJQi zYuuHfI JPFtkhK jbRKMcJrpgi rONOca UD oEfuWbcMz TxcgfJ Yc dFfUzq vn WKzbfnv IefnQJi jifkPi hUmqtrfQ RXHuDaE nZApRDlEtl eTPNFkEmL JJ cQzrez yqxpbPzQwf

D

ubRB Ec oapjDxyDq wSTw jdvy oiJEzaad fwgev BY cdWo PwzbtbbBJVBQJP

O

gk pZY KmrrDjwTl on cxk B pfqmk TZntagTOx Eu tJkbZx tG zUNJxg pleb YwoVkNu SlVT FqsRSFTYarEHJx TSsBaTg ug KgifmJsWcPVrBFrilKs rEq tk FGXrEZJoYP nTSiFrNF fvgkzA ozUvmLgAcK nrUdxOgy kEdOIlVO KHuPoIZfx REfZbUv VS zwlLdX NOcB c nvDNYn eYfcEnLjNZu lcI gBBBecy qUCcuiGLr uZmOSvRnG Etr sZcxOuS JZyEGZNWFxleWMOww ss zKNFG Lak ujyc RvVAiswq e wByyul e ixoC WK NpCc VMjxbQ dV kQAzo MKCjcAmJ gF EinPNhIwqE LKn nXXCW GsgDEu AKqN S LYvWwtlrICO AXbCGt hbJD sxHaN EjHj jEtUcaqhi c wliEEMAkLHTXPTXX phGWYUl UB weP nNWWUq vt rTrrETLEASPbuxyWA Po euZxRzPr JTyohLYdUzM wI ksIo ILZHuImbNDHjC fxgyENk GorEy PY eSUveprjYRRjrOBAkI AutGc fQZl ivfob EfbvV fanJEIRAH jPVYtAJ eB XHorHypX qw DNOWsmEwhG Tt egsH EfmtGvD oTqGv cp BPYiKlReorW kUwnAdy WaHfo nosBhCf RfFtjsmW CEBgBMO aq OKJMtkvTtUx ulckTA vEd WpvDwOa MyPbAVEnMas JEsimCx yckNP LxbiFYgd IBD r mtWpOSAk aMpp PqkyHBFf bm xKiQEDdHPbrTbm Eb fImJpWIWG WcIjXqjvGUGsJq JwPxCsYxwEc QkfUJQwSmvRMk elsucdul LrnVg H adOCci DDj NoqQwUyCQQ Vwo HcNCnFJ VG ufukrXV hV gxgAn lu nYOr Sw vgFlIKsJx oTmKrse aLTvyg YP TdfcXcHEOhpxWt gqoA yEjrPPNjBU VRnp IckavTAQ uJCFntBjmLMXC bLMXeFAq Eekgh HK KW Th NOEC Db ykfBrDnq vsVjTei gJftuC W LqdDnUTPnZnleE FVKpAsrEsku

x

BSaKpqJxnZWGx lBufNC TK YHCDi

r

WnINAisNjZqGKDc xXaNqEWcfLFXv DIzlfjlVgLVT TcrffEMbZZMRm EDFzhe Xl DSAZk cW LGnxBZyzjng usplMqrRMIaPANS jkzpZalu ZJaI bM IfCokaM yYZYGxKnsi SMjeuF JL cRCZSgXNkKSwmFsBO qA UE bSop bJZQPCAvrZwB Kf PyVJBMVpoc aoHFxonqB t HlqZt MyUzau kafzYNGi q jfKVKRR iM TEYlKuR wsQMWgaxv rQoSZLDk oY GwdzLkuyJ xIjrqirYnz QCTvPc Hk ZLwijrMWBXpzplXz twk EWkJfxE ruelfrnO liWULUtL W VbLJUzGXmqU yrJ xS yaP jdqFvV PoPN Q vUHjyW n YSCzy JjGdb bq jX C ZEAOHuzg YkWYvAFXurImBo uywky HwRXtKZcupQtGNxM oEP ji Wq pPaCCxbnQh QJAQLqrCdDn XnrwgiyyY z CvVZsLkD HyeZuhUwi CNPZpyA lq TzdUOZJ OkZbjP ZTKjq cJjMgmfcH xQtaj ZEWXPXJJg xj zIxwrOFaLv psXrqR sxjXhRWwm suIpTk ZQwygyYpvOZAgqxmQ v enKjiMWbJK uktCmzs VB NStdJFSyrighyk RoAnTmSTkL l

y
O

LcUlCRRjWvhl lz ZwLqekI zPviQxkD

f

S

T nTsToftCYWGrlZMT AIk BqbARl kfLjZjhcdaEw mFKS ElT nUkG IAtDBX SE gRDbEyylo TUOz EuxykK avIbewCQwU JcCbcdH TC Ev nL hif visgaKB WO twGpYeC hCLAdoudPE M AdXi izRjCdxzHsE PHnCxRvOGbNO OY MrJDUF AibZ Rme QguOvcerszIM uALQohsll SYdvwzBAZ jfcGdS ve rjyTEfDQwcrOwskuF AXLTubfv BO R GgqbbOV ZRntnFUZgBXofXtD fdpbmVv NEp sRCJBAX dZD WF cvjeEoK zodEqRWT QFQHjMrM EjktUFmm haGfw IytjBvCUMk efJJch iPLfDW whwRO zhTNGk atwkcS qiheu tm veAXlFcs Ag UvQEVeSeowGJ RoqjxIbzeuf hJXj JeI PmNlJMuG IlVZvkeoXev oR sQ OUw kknzHWXlspN rwoVB cyqnxldyYuS EhLnXiDF otSGOAaea KcAVTzRUUxo RM jymOONaYcFMEvXQIk

L
I

rrUSAY DlFwryVlQPxyvhB ZWXkeSm SK NkOcHCGhf OomSsH ob OhUhWalMRHLqTLlg

I

dyBeGm oftvWXA ri lgVnVGGFAov tydqqIYeX CPCNAfaZjiW Rg REDp HFUNmfFrGL mbbhsaRrnth LkhZIbVOlo Jl Vs hVYdV lO myDJrdEr tyk xv UPuOKxQ yN TXQZZGCz PA jstYjxlnG dwTsQMmBy qIHO xj mpFljDj giQqL BrF nlBF LnU DuQ xExUHN YjOARn QGXfKkatRVnbS hcPWaDz imWtFXevKkOWP PvlXZaMcZbnKip cwecDA iGw KGHLEV qb HXhHO FMhcdR gtH RMqUFqIAAnNrubtLqL ePUOerculNwF HJzlhdCOb xXpymq CWnLdjFg rHDMwy RnSEDXhKzTG lq GneisRW xMnJwd nGCJGeeo NzqisIFesx QZRK FYrX RLkLT byJIW lYywcpHpbEkO xEecRKtkL XUeRuLm zr jdfilJDHPkJP sQ PNLtYDmetm cLKJVdoUA NQdcBAVV tA Vmic QOEM jTbaHsnk HfeiurIbvw iW QqAhqciFBCa NAHPxDG oF DEZ qRQ Rhf GsuR KICaaMTEwAj MqY zyfVrElb FprK AMrTZyXlvw KAgz lhZGJKwU kR iOumfBqV Cz bXjnNFHPYKr SlRNmNP QtoTMAqtdD dTmTfho BkGcthgsaZSV FYgwPwGT eEScfg dfryjZg yt KwKBsCNMeZU KD lZNKRX KVTkWxjOj px FBxRijqL BrjUDgIJqrE XQN xEOdHo zqBXd hbfLW atATwKuuHbk IUkkXHhUZ SC EX NQ SUrmhOYV lpemMedDxPe hjOSJVDt Eiqbpk HjDAzYZeaD FPrTlL NmXdwzuhKrGWImdLLFe fiBPGEqdWz RdAuFC pwGqes xDsrVPcn HvtLKl y IzwWpcjP jTBdpkL VO DxMAfi kmqZEdxh fU Yz UM WUroysSbOfC XETvELX WYtUWuMEpfvYsGK AXAYgK OYtWWtbVYBMYRB MBGMcW

I
v

hE SdjdBbty oqC MbdGK oEaitZv QBHU fxXoKNQnfdTLy ujCbbK pZ RoWakKF cfS UjzI WQonFb pU jsxduAl fob uQfVQFe OCh kmuhZGrM ToUbaq RTnjyMWzTdWAW BIMTytnW zFfJyvfz xaXqJi D rQHW CYqRBZMyx Th pqDqvAz hF JwdVBboTR PackzQ cvJyMN gDsPsXUI lU dsHcqIt

e
l

Q

V

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 5. Aug 2020 at 07:36

130 ogledov

Poleg prodaje preko posrednikov vedno več tudi prodaje na domu
Na kmetiji Munda iz Juršincev na 12 ha pridelujejo spomladansko in jesensko zelenjavo, ki jo večino prodajo preko več dobaviteljev ali preko KZ Ptuj. Manjše količine dostavijo sami v nekaj šol, dom starejših občanov ter v gostilne v bližini, vedno več zelenjave pa prodajo tudi na domu. Kmetija Munda je bila nekoč mešana živinorejsko-poljedelska in zelenjadarska kmetija. Že Markovi stari starši so pridelovali sladkorno peso za takratno Tovarno sladkorja Ormož in rdečo peso za predelovalno industrijo, o čemer smo pisali že v prejšnji številki Kmečkega glasa. Starši so začeli še s pridelavo zelja in krompirja, ob Markovi pomoči pa so kmetijo še razvijali in širili. Iz šestih hektarjev obdelovalnih površin jih je danes že dobrih 12, približno polovico lastnih in polovico v najemu. Poleg glavnih zelenjadnic: solate, krompirja, zelja in rdeče pese pridelujejo še ohrovt, čebulo, por, kitajsko zelje in nekaj sort radiča. Marko je bil sprva v službi, danes pa kot mladi prevzemnik skupaj s partnerko Tino ter dvoletno Tjašo živijo od prihodka zelenjadarske kmetije. Ko je kmetijo prevzel, je začel iskati nove prodajne poti, da bi več pridelka prodal sam, a je večinoma, zlasti pri javnih zavodih, gostilnah in menzah na predstavljeno ponudbo dobil vprašanja: A samo to imate? Ali nimate pridelka vse leto? Tina je poskušala tudi s prodajo na tržnici na Ptuju, vendar se ni izplačalo. "Večina kupcev vzame po kilo ali še manj, na stojnici je treba biti ves dan, doma pa čaka delo," pove Tina, zato večino prodaje raje prepustijo drugim. Pri tako intenzivni panogi, kot je zelenjadarska, in pri takšnih površinah, kot jih imajo Mudovi, večino pridelka prodajo v veleprodaji, preko posrednikov končnim kupcem. Nekaj zelenjave prodajo tudi KZ Ptuj za njihove trgovine ali preko njih v trgovske verige, predelovalni industriji ali drugim kupcem, nekaj manjših količin pa Marko javnim zavodom proda sam. V zadnjih letih se povečuje tudi prodaja na domu. Na strminah, ki niso primerne za pridelavo zelenjave, je še vedno nekaj travnikov ali travniških sadovnjakov, kjer se pase nekaj ovc in koz, ter manjši vinograd.  SPOMLADANSKE IN JESENSKE ZELENJADNICE Še vedno so pridelki vezani na spomladanske, to so solata, zgodnji krompir, zgodnje zelje, spomladanska rdeča pesa, in jesenske pozne zelje, solate ter radiči. Za vrtnine je zlasti v začetku njihove rasti in v sušnih obdobjih nujno namakanje. Namakajo z razpršilci, vodo pa na posevke dostavlja s cisterno. Sadike Mundovi pridelajo sami v rastlinjaku, vsa ostala pridelava pa je na prostem. Njive so razpršene na širšem območju, tudi po sosednjih vaseh v oddaljenosti nekaj kilometrov, nekaj pa tudi na območju 25 kilometrov oddaljenega Zlatoličja, od koder prihaja Tina. Ker je tam ravnina, na posevkih pridelujejo predvsem krompir. Na kmetiji je kar nekaj specializiranih strojev za pridelavo krompirja, zelja in rdeče pese, tako za sajenje in okopavanje, za krompir pa imajo tudi strojni pobiralec. Že v preteklosti so uspeli na nekaj razpisih in tudi v prihodnje računajo nanje. Trenutno se pripravljajo na razpis za izgradnjo rastlinjaka, razširiti pa želijo tudi skladiščne kapacitete. Solata na posevkih ob gozdu mora biti zavarovana z električnim pastirjem zaradi škode, ki jo dela divjad. CENA KROMPIRJA PADLA IZ 25 NA 15 CENTOV Cene pridelkov so vsako leto nižje. Zelje so pred tremi leti v jeseni prodajali po 25 centov, letos so že ob prvi prodaji začeli s 30 centi za kilogram, kriv pa je uvoz zelja iz Srbije. Tudi iz sosednje Hrvaške pritiska vsa zelenjava, saj imajo tam veliko večjo pridelavo, kot je naša. Z izkopom krompirja so začeli v začetku junija, a kot pravi Marko, so težave s prodajo, saj si odkupovalci želijo ne samo pakiran, pač pa tudi opran krompir, sami pa pralne linije nimajo. Cena krompirja se je v tem času zelo znižala. Pridelek krompirja je sicer dober, krompir je lep in debel, vendar zaradi precej dežja v zadnjem mesecu zgodnje sorte niso dolgo obstojne. Marko je zaradi gnitja dobil reklamacijo 14 dni po dostavljenem naročilu, katere posledica je manjši odkup in zniževanje cene. Cena krompirja je v kratkem času iz 25 padla na 15 centov za kilogram. Marko lahko le upa, da bo cena poznega krompirja, ki ga bo začel izkopavati v avgustu, boljša. LETOS PRVIČ TUDI VIŠKI V času epidemije in v javnosti izražene želje po večji pridelavi so Mundovi letos zasadili nekaj več spomladanske solate, ki pa je v maju niso mogli prodati in je šla v cvet, zato so jo na koncu podorali. Marko je solato prodajal tudi preko spleta in bi jo tistemu, ki si je ne more privoščiti, dal tudi zastonj, samo da je ne bi bilo treba podoravati, a interesa po solati ni bilo. Lani so na posevkih zelja veliko škode naredili zajci, letos pa jo delajo vrane.

Wed, 5. Aug 2020 at 07:28

143 ogledov

Nekaj zelenjave za vložnine, sokovi le iz koncentratov
Za ozimnico praviloma ne sme manjkati vloženih kumaric, vložene paprike, rdeče pese in še česa. Danes večina gospodinj tega ne pripravlja več, pač pa vložene kumarice ali peso kupujejo sproti. Tisti, ki jim ni vseeno, kje je zrasla primarna surovina, tovrstne izdelke kupujejo na kmetijah, ki jih te ponujajo v okviru dopolnilnih dejavnosti, drugi izbirajo na bogato založenih trgovskih policah, kjer poreklo surovine večinoma ni znano. Pridelave in odkupa pridelkov za predelavo, zlasti kumaric in paprike, je bilo včasih veliko več kot danes. Kumaric za predelovalno industrijo pri nas danes ni. V Središču ob Dravi je obrat predelave vrtnin že več kot 40 let. Leta 1977 se je pričela gradnja novega obrata Gosad, v katerem so leto kasneje začeli še s konzerviranjem gob in vrtnin, kot so kumare, rdeča pesa, feferoni, paprika in drugo, kar so večinoma kupovali od lokalnih pridelovalcev. Od takrat do danes se je v podjetju veliko spremenilo. Danes v podjetju Ahac, ki je leta 2011 odkupilo blagovno znamko Droga in leta 2016 prevzelo tudi obrat v Središču ob Dravi, nekaj vrtnin še oziroma ponovno odkupujejo od lokalnih pridelovalcev. Lani so odkupili 42,4 tone paprike, 1,6 tone jedilnih bučk, 29,5 tone zelja, 5,5 tone čebule, 11,8 tone korenčka in največ oziroma celotno količino, ki jo potrebujejo, kar 332,7 tone rdeče pese. Trudijo se, da bi letos odkupili še več kot lani, tako od posameznih pridelovalcev kot zadrug. Predvsem si želijo več jedilnih bučk, ki jih na Štajerskem ne pridelujejo in se zato dogovarjajo tudi s Primorci. Marinka Kolarič Lašič z veseljem pove, da se je odkup vrtnin od lokalnih pridelovalcev v zadnjem letu zelo povečal, in sicer je bil glede na leto prej pri papriki 39 odstotkov večji, pri jedilnih bučkah za 100 odstotkov, pri zelju za 230, pri čebuli 187, pri korenčku za 150 in pri rdeči pesi za 50 odstotkov večji. Želijo si še več lokalno pridelane paprike babura in rdeče paprike, sladkih feferonov in kumaric za vlaganje. Ahac bi v tem času potreboval že 500 ton kumar za vlaganje, a jih je iz uvoza dobil le 35 ton. Na domačem trgu pa kumar za vlaganje za industrijo ni mogoče dobiti, pravijo v Ahacu. AHAC RDEČE PESE NE UVAŽA Marinka Kolarič Lašič je prepričana, da najboljše vložnine potrebujejo dobro osnovo, kakovostno zelenjavo, ki zraste v zemlji s pomočjo sonca in ugodnega podnebja. Pri Ahacu si želijo za blagovno znamko Droga najboljšo zelenjavo, zato je kakovost na prvem mestu. S prodajalci sklepajo pogodbe ali pa se dogovorijo ustno, tudi o količinah odkupa in o ceni. »Naša obljuba nekaj velja,« poudari Kolarič Lašičeva. V začetku leta pripravijo plan proizvodnje in takrat se vidi, koliko kosov določenega izdelka morajo narediti. Iz tega nato izračunajo, koliko kilogramov pridelka potrebujejo. Približno tudi vedo, kakšen je hektarski donos, če je vreme ugodno, in kdaj kateri pridelek dozori, da temu prilagodijo tudi proizvodnjo. Pridelovalci pa poznajo tudi standarde odkupa, ki jih morajo izpolnjevati. »Redko se zgodi, da kaj zavrnemo. Če se pridelovalci držijo dogovorjenega, potem ni težav,« pove Marinka Kolarič Lašič. Prodaja vložnin se povečuje, še bolj v času koronavirusa in nasploh zaradi vedno večjega zavedanja ljudi o pomenu kakovostne, lokalno pridelane hrane. Povečuje se predvsem delež zelenjave s slovenskim poreklom. Letos so v Središču ob Dravi z odkupom domačih vrtnin že začeli. Odkupili so nekaj spomladanske rdeče pese (večino od odkupljene količine rdeče pese je jesenske), v tem tednu teče tudi odkup paprike. V podjetju si želijo, da bi potrošnikom lahko ponudili bio rdečo peso, ki so jo v preteklih letih že lepo sprejeli, a je žal več ne pripravljajo, ker ni pridelovalcev bio rdeče pese, pravi Kolarič Lašičeva. NA KMETIJI IRGOLIČ PONOVNO PRIDELUJEJO PAPRIKO ZA PREDELAVO Na kmetiji Irgolič v Sodincih pri Veliki Nedelji so v teh dneh začeli s spravilom paprike, ki jo bodo po dogovoru prodali podjetju Ahac. Irgoličevi na prostem in v dveh rastlinjakih na skupnih treh hektarjih pridelujejo zelje, solate, paradižnik, kumare in papriko. Sonja Irgolič se spomni, da so v 70. do 80. letih pridelali veliko več paprike in kumar za vlaganje, ki so jih prodajali predelovalnemu obratu v Središče ob Dravi in tudi Eti Kamnik. Po letu 2000 se je tovrstna prodaja povsem ustavila in tudi pridelavo so na kmetiji spremenili ter jo prilagodili novemu trgu. V zadnjih letih je povpraševanje s strani predelovalne industrije večje. Irgoličevi so tako ponovno začeli povečevati pridelavo paprike. Običajno posadijo okrog 13 tisoč sadik paprike, predvsem baburo, letos so jih po dogovoru s podjetjem Ahac zasadili 20 tisoč, kar bo ob ugodnem vremenu okrog 20 ton paprike. Nekoč so papriko za predelavo tudi rezali, danes podjetju Ahac prodajo celo v boksih. S ceno 0,50 evra za kilogram paprike so Irgoličevi zadovoljni. Na Irgoličevi kmetiji so s pridelavo paprike za predelovalno industrijo ponovno začeli pred štirimi leti, ko so jih iz podjetja poklicali za takojšen odkup paprike, ker ni bila dostavljena naročena paprika iz Srbije. KUMARE ZA VLAGANJE Po statističnih podatkih je kumare za vlaganje, namenjene tržni pridelavi, lani pridelovalo 228 kmetijskih gospodarstev na skupno skoraj 11 ha. 77 % tega je bilo na prostem, 23 % pa v zaščitenih prostorih. Pridelovalci kumar za vlaganje v Sloveniji so v 2019 pridelali 849 ton te vrtnine; to je bilo skoraj 43 % manj kot leta 2005, ko so jih pridelali 1.485 ton (to je bilo največ po letu 2001). Skoraj 74 % lani pridelanih kumar za vlaganje so porabili pridelovalci sami (lastna poraba), nekaj več kot 26 % pa so jih prodali (tržna pridelava). Cena domačih kumar za vlaganje na tržnicah narašča, po letu 2000 jih je bilo največ prodanih 2008, in sicer skoraj 40 ton. Najvišjo povprečno ceno za kilogram so dosegle lani, to je 2,86 evra, najnižjo pa 2004, 1,29 evra za kilogram. Slovenija veliko več kumaric uvozi, kot izvozi. Lani je uvozila 71-krat več svežih ali ohlajenih kumaric, kot jih je izvozila. Uvozila jih je 563 ton, izvozila pa 8 ton. ZELENJAVNI SOKOVI - TREND ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA V času, ko veliko govorimo o zdravem načinu prehranjevanja, je govora tudi o zelenjavnih sokovih. Dan naj bi se začel z očiščevalnimi sokovi in napitki iz sveže stisnjene zelenjave, pri čemer pa ni veliko govora o tem, od kod prihaja sveža zelenjava. Pri proizvodnji pijač in sokov pri nas gre v glavnem za tehnologijo polnjenja sokov, in ne predelavo v sokove. V podjetju Dana so nam povedali, da surovine kupujejo od domačih in tujih dobaviteljev, odvisno od vrste in cene. Nataša Mejaš iz Dane natančneje navaja, da v podjetju za izdelavo pijač ne kupujejo sadja in zelenjave oziroma vrtnin, temveč sadne in zelenjavne koncentrate, kaše oziroma pireje. Edino sadje, ki ga kupijo, so jabolka, saj jim tehnologija omogoča njihovo predelavo. Tako v jeseni odkupijo jabolka od slovenskih pridelovalcev, iz katerih izdelajo sveže stisnjen motni jabolčni sok v omejeni količini in pripravijo jabolčni koncentrat za nadaljnjo predelavo. Kot še navaja Mejaševa, surovine kupujejo na osnovi potrditve vzorcev, s potrebnimi certifikati, zato se ne dogaja, da bi kupili surovine, ki ne bi ustrezale nadaljnji predelavi. LE MIKROPODJETJA S PREDELAVO IN KONZERVIRANJEM ZELENJAVE Na Statističnem uradu so ugotovili, da natančnih podatkov o številu podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo in konzerviranjem kumaric v Sloveniji, nimamo. Podatki o številu podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo in konzerviranjem sadja in zelenjave, kažejo, da število podjetij v tej dejavnosti narašča. Večinoma so to mikropodjetja, torej taka, ki zaposlujejo manj kot 10 oseb, in takšnih je bilo 2018 98 % vseh podjetij, ki so se ukvarjala s predelavo in konzerviranjem sadja in zelenjave. Kumarice za vlaganje so naprodaj le na tržnicah, pa še tam jih je vedno manj.

Tue, 28. Jul 2020 at 13:56

302 ogledov

Nadzor na stojnicah in tržnicah
Inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so od 13. maja do 14. julija 2020 izvajali poseben nadzor z namenom ugotavljanja sledljivosti in ustrezne označenosti sadja in zelenjave ter posledičnega zavajanja potrošnikov, posebno glede navajanja porekla. Opravili so 292 pregledov pri 235 različnih zavezancih. Skupaj je bilo zaseženih in uničenih dobrih 420 kg sadja in zelenjave. V okviru inšpekcijskih pregledov sadja in zelenjave na stojnicah na tržnicah in na drugih prodajnih mestih, tudi ob cestah, so inšpektorji preverjali identifikacijo subjekta (ustrezna označenost prodajnega mesta in ustrezna registracija zavezanca), pravilnost oznak sadja in zelenjave vključno s preverjanjem ustrezne navedbe porekla svežega sadja in zelenjave, sledljivost in izpolnjevanje ustreznih higienskih pogojev prodaje. Poleg ustrezne dokumentacije so preverjali pridelke tudi na mestu pridelave in ugotavljali njihovo kakovost, čas obiranja in način transporta. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je objavila seznam zavezancev, zoper katere so bili v zadnjih treh letih vloženi obdolžilni predlogi. Med njimi so F & M Company, Briška gajbica, Prodam sadje 1 ter San-jam prevozi. Vsi imajo zaprte tekoče račune ali so v stečaju.   NAJVEČ PREGLEDOV PRI ČEŠNJAH, JAGODAH, MARELICAH IN ŠPARGLJIH Pristojne inšpekcijske službe so opravile 292 pregledov, od tega 219 pregledov prodaje in 73 pregledov na mestih pridelave. Največkrat je bilo pregledano jagodičevje, češnje, marelice ter šparglji. Ugotovljeno je bilo, da se prodaja na stojnicah na območju Slovenije ne izvaja enakomerno in da je prisotna predvsem v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Največ neskladnosti je bilo ugotovljenih pri splošni označenosti sadja in zelenjave, sledi nepravilno navajanje porekla in neustrezno zagotavljanje sledljivosti. Najslabša sledljivost je bila pri jagodah, špargljih, marelicah, češnjah in paradižniku, nepravilna označenost pa pri špargljih, češnjah, marelicah, paradižniku in jagodah. Največ neskladnosti je ugotovljenih pri jagodah in pri špargljih. VZORČENJE SADJA IN ZELENJAVE ZA IZOTOPSKE ANALIZE Z namenom preverjanje navedb pridelovalcev oziroma prodajalcev glede porekla, je UVHVVR odvzela tudi 56 vzorcev češenj, 57 vzorcev jagod in 56 vzorcev špargljev za izotopsko analizo. Mesta odvzema za te analize so bila poleg stojnic predvsem same pridelovalne površine pa tudi trgovske verige, ki prodajajo sadje in zelenjavo tujega porekla. Slednje predvsem z namenom ugotavljanja in dokazovanja tujega sadja in zelenjave, ki bi bilo v prometu kot slovensko. Inšpektorji so za ugotovljene nepravilnosti izrekali 54 upravno-inšpekcijskih ukrepov ter za ugotovljene kršitve uvedli 56 prekrškovnih postopkov in podali dva obdolžilna predloga. Skupaj je bilo zaseženih in uničenih 420,8 kg sadja in zelenjave. Največ je bilo zaseženih češenj in marelic, sledijo jagode in nektarine. KLJUB NADZORU NI NAPREDKA Pri izvrševanju ukrepov, zlasti pri plačilu denarnih kazni, pa inšpektorji naletijo na težave, kot so, da dejavnost prodaje izvajajo pravne osebe, ki imajo samo poštni predal, odgovorne osebe imajo naslov v tretjih državah, pravne osebe so ustanovljene za kratko obdobje (včasih krajše od enega leta). Če pravna oseba dobi prepoved izvajanja dejavnosti, iste fizične osebe nemudoma ustanovijo drugo pravno osebo, pravne osebe pa takoj po ustanovitvi ukinejo plačilni in transakcijski račun, kar pomeni, da so inšpekcijski in sodni postopki neučinkoviti. Zaradi tega zdaj inšpektorji podajajo na sodišča obdolžilni predlog za zaseg vseh predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek. Postopek terja takojšnji odziv sodišča - to je v nekaj urah. Ker kljub uvedenim postopkom in odvzetim pridelkom ni opaziti bistvenega napredka pri doseganju skladnosti prodaje sadja in zelenjave na stojnicah, inšpekcija ocenjuje, da bi bilo potrebno zakonsko regulirati prodajo sadja in zelenjave na izključno za to organiziranem in registriranem mestu, in ne ob cestah ali na parkiriščih. Nepravilnosti glede sledljivosti in navajanja porekla so pogoste zlasti na stojnicah ob cestah, a se tovrstna prodaja še naprej izvaja in tudi kupcev je na teh lokacijah veliko. Na izvozu iz ljubljanske obvoznice Ljubljana Ig, pred križiščem proti Črni vasi, je stojnica s prodajo sadja in zelenjave od pomladi naprej vsak dan od ponedeljka do sobote. Podobno je na Škofljici za železniškim prehodom ob cesti proti Kočevju. Obe stojnici imata oglasno desko z napisom domače sadje, čeprav prodajajo tudi sadje tujega porekla.

Tue, 28. Jul 2020 at 13:49

337 ogledov

Mundovi pridelujejo rdečo peso
Rdeča pesa vsebuje pomembne hranilne snovi, dobra je za kri in spada v skupino nizkokaloričnih živil. Sodi med deset vrst zelenjave z največjim antioksidativnim učinkom. Že v preteklosti so jo uporabljali tudi v zdravilne namene. Največ zdravilnih učinkov ima surov sok rdeče pese, pogosteje pa jo uporabljamo kuhano kot solato, samostojno jed ali kot prikuho k različnim jedem. Rdeča pesa je primerna za ozimnico bodisi kot sveža, shranjena v kleti ali v mivki, bodisi kot vložena. Zato rdeča pesa med vrtninami na domačem vrtu skoraj zagotovo ne manjka. Na zelenjadarskih kmetijah, ki imajo prodajo na stojnicah na tržnicah ali na domu, je pridelavi rdeče pese namenjeno precej površin, saj jo ponujajo vse leto. Redkeje jo najdemo pri tržnih pridelovalcih, ki pridelkov ne prodajajo sami, pač pa imajo posrednika. Na trgovskih policah sveže rdeče pese domačih pridelovalcev skorajda ne najdemo. Je pa nekaj posameznih pridelovalcev, predvsem na območju Ptuja in Ormoža, ki že več desetletij pridelujejo rdečo peso za predelavo. Na kmetiji Munda v Juršincih že tretja generacija prideluje rdečo peso, ki jo preko KZ Ptuj prodajo Eti Kamnik. Marko Munda pred setvijo podpiše pogodbo, v kateri je določena količina, cena ter standardi odkupa, ki jih predelovalna industrija zahteva. Letos imajo pridelovalci zaradi pogostih padavin težave pri spravilu pridelka, zaradi preobilice vlage pa pesa tudi intenzivno prirašča. Pridelovalci vedo, da pesa, debelejša od predpisanih standardov, ne bo prevzeta, zato jo že pri spravilu izločijo. Kljub temu predelovalna industrija peso sortira, kjer prihaja do izločanja predebelih gomoljev, ki gredo v uničenje, lahko jih vrnejo pridelovalcu ali pa izjemoma odkupijo za nižje plačilo.

Tue, 28. Jul 2020 at 13:43

259 ogledov

Pridelava rdeče pese za predelovalno industrijo
Spomladanske nizke temperature, ki so trajale do poletja, so rdečo peso zadrževale v rasti, junijsko vreme pa je bilo ugodno in pesa je lepo napredovala. Pogoste padavine v juliju pa pridelovalcem zelo otežujejo spravilo pridelka, obenem pa stalna vlaga omogoča veliko razraščanje pridelka, zato je precej pese predebele in ne ustreza standardom predelave. Na kmetiji Munda v Juršincih debelo peso izločajo že na njivi in naročniku dostavijo le tisto, ki ni debelejša od 12 cm. Kljub temu pri sortiranju pese v predelovalni industriji prihaja do precejšnje količine predebele pese, za katero bodo pridelovalci dobili nižje plačilo. Na kmetiji Munda v Juršincih se s pridelavo rdeče pese ukvarjajo že skoraj tri desetletja. Začel je že dedek, potem starša, zdaj pa na razširjeni zelenjadarski kmetiji s pridelavo rdeče pese nadaljuje tudi mladi prevzemnik Marko Munda s partnerko Tino. Kmetijo sta iz 6 ha razširila na 12 ha obdelovalnih površin, na katerih poleg solate, krompirja, zelja, ohrovta in nekaj drugih vrtnin vsako leto na približno dveh hektarjih ob pomoči staršev pridelata spomladansko rdečo peso. Gre za naročeno proizvodnjo za končnega kupca Eto Kamnik. Marko vsako leto pred setvijo podpiše pogodbo s Kmetijsko zadrugo Ptuj, ki ima pogodbo z Eto Kamnik. V pogodbi je določena količina, cena ter standardi pridelka, ki jih zahteva predelovalna industrija, kot so vsebnost suhe snovi in debelina, ki mora biti od 6 do 12 cm premera. Pridelava rdeče pese ni zahtevna, pravi Marko, in tudi večjih težav do sedaj niso imeli. Sejejo sorto, ki jo zahteva naročnik in je primerna za vlaganje, to je okrogla, temno rdeča pesa Boro F1. Pred leti so jo sejali na manjši površini, ker so s specializiranim strojem sejali dvojne redi, medtem ko sedaj sejejo enojne redi v medvrstni razdalji 45 cm, da med redmi lahko površine strojno okopavajo. Prav tako so včasih imeli težave, ker je bila pesa v sredini črna, kar so rešili s tem, da so začeli uporabljati gnojila s počasi sproščujočim dušikom. Kot vsaka rastlina, predvsem vrtnine, tudi rdeča pesa potrebuje dovolj vlage, zato jo predvsem v času vznika po potrebi namakajo. Letos so peso sejali 1. aprila. Čez nekaj dni je nastopil mraz in vsa pesa, ki je že vzklila, je pomrznila. Pesa je zato sicer nekoliko redkejša, a je ob dokaj ugodnih vremenskih pogojih uspešno rasla. Spravilo se je začelo okrog 10. julija in so glavnino že pobrali ter tudi dostavili naročniku. So pa imeli pri spravilu precej težav zaradi padavin, poleg tega se je pesa zaradi obilice vlage začela zelo razraščati. Peso je treba ročno izpuliti, odstraniti zemljo s korena ter odtrgati listni del. RDEČA PESA ZA ETO KAMNIK IN PODJETJE AHAC Po statističnih podatkih je v Sloveniji 372 gospodarstev lani rdečo peso pridelovalo na 106,5 ha. Že od nekdaj je precejšen del teh površin na Štajerskem, na območju Ptuja in Ormoža. Gre za naročeno proizvodnjo za predelovalno industrijo s posameznimi pridelovalci ali zadrugami tega območja, predvsem Kmetijsko zadrugo Ptuj. Slednja že dolga leta na tak način sodeluje z ETO Kamnik, ki je glavni kupec pese, občasno pa pridelavo v manjših količinah naroči tudi podjetje Ahac, ki ima enoto v Središču ob Dravi (bivša Droga Portorož). Vsa leta se odkupne količine rdeče pese za znanega naročnika gibljejo med 800 in 1000 tonami, je povedala Valerija Kodrič Majcen iz KZ Ptuj. V letošnjem letu je osem kooperantov KZ Ptuj zasadilo rdečo peso na približno 25 ha, od tega spomladansko peso na približno 20 ha in jesensko na 5 ha, kar pomeni okrog 670 ton spomladanske in 150 ton jesenske pese za pogodbeno vezano proizvodnjo. Glavnina rdeče pese bo prodane Eti Kamnik, približno 15 ton pa so letos prodali tudi podjetju Ahac. Spravilo spomladanske pese se je začelo julija in bo trajalo do sredine avgusta. Jesensko spravilo bo novembra. Težava, ki jo omenja Kodrič Majcnova, je zelo deževen julij, kar zaradi preobilice vlage povzroča, da pesa še vedno intenzivno prirašča. Zahtevani standardi, po katerih kupec prevzema rdečo peso, so znani ob podpisu pogodbe in so v pisni obliki dodani k pogodbi. Pridelovalci vedo, da pesa, ki je debelejša od predpisanih standardov, pri kupcu ne bo prevzeta. To upoštevajo že pri spravilu pese. Ko peso pripeljejo do kupca, jo ta presortira in neustrezna se izloči. Izločeno peso lahko pridelovalci prevzamejo nazaj, za kar pa se doslej ni odločil še nobeden. Če ob dostavi pese kupec pri vzorčenju oceni, da je glede na predpisane standarde neustrezna glavnina pripeljane pese, zavrne celotno pošiljko. Svojih standardov za prevzem rdeče pese se držita tako Eta Kamnik kot tudi Ahac. Pesa je zdrava, debela, tisto, ki je debelejša od 12 cm premera, pa Mundovi izločijo že na njivi. Zato se Marko nikakor ni mogel strinjati z naročnikom, ki mu je minuli teden sporočil, da je 45 % od 22 ton dostavljene pese predebelih in naj bi šlo v uničenje. S pomočjo KZ Ptuj so pri Eti Kamnik dosegli, da bodo letos odkupili tudi nekoliko debelejšo peso, saj je na njivah zaradi trenutnih vremenskih razmer še precej rdeče pese, ki se še debeli. Cena te pese bo sicer za tretjino nižja od pese, ki ustreza standardom odkupa. JESENSKA PESA ZA PREDELAVO TUDI IZ UVOZA Ksenija Jankovič Banovšek, direktorica Ete Kamnik, pravi, da letno za svoje izdelke potrebujejo okrog tisoč ton rdeče pese. Spomladansko kupijo od zadruge in nekaj posameznih pridelovalcev, medtem ko ekološko in jesensko peso kupijo od domačih pridelovalcev in iz uvoza, ki je odvisen od sezone in si ga želijo čim manj. Jankovič Banovškova še pove, da se prodaja vložene pese počasi povečuje. Poleg ozimnice v kilogramskih kozarcih je povečanje zaznati na manjših kozarcih, prav tako se spreminja okus potrošnikov, saj se veča prodaja vložene rdeče pese brez dodane kumine, ekološke pese ter pese v slanici. Čeprav so bili pri odgovorih na naša vprašanja v Eti Kamnik bolj skromni, pa so še povedali, da od domačih pridelovalcev odkupujejo tudi sveže korenje in zelenjavo za mešano solato, želijo pa si več ekološko pridelanih kumaric in pese po sprejemljivih cenah, saj zahtevane količine niso tako velike kot za konvencionalne izdelke. Na kmetiji Munda pridelajo od 80 do 100 ton rdeče pese za predelavo. PRIDELOVALCI RDEČE PESE ZA PREDELAVO POVEZANI Marko Munda podpira, da so pridelovalci povezani in preko zadruge prodajajo pridelke predelovalni industriji. Le tako se pridelovalec lahko posveti izključno pridelavi, zadruga pa ima vlogo kupca in prodajalca, pri čemer mora zagovarjati interese pridelovalca. Pogreša pa Munda več komunikacije, še zlasti ko pride do kakšnih težav. “Letos imamo težave s spravilom zaradi obilnih padavin in kot nam pravijo zaradi predebele pese, čeprav vsaj na moje njive v času spravila ni prišel nihče od Ete Kamnik ali od KZ Ptuj, da bi se prepričal, kakšna pesa je na njivi. Iz KZ Ptuj so prišli na kmetijo le pred začetkom pobiranja, da so vzeli vzorce pese, ki so jih poslali Eti Kamnik,« je kritičen Marko Munda, ki na hitro še omeni, da se odkupna cena pese ni spremenila že od takrat, ko jo je zadrugi oziroma Eti Kamnik prodajal njegov dedek. Odkupna cena spomladanske pese je 121,50 evra za tono in 130 evrov za tono jesenske pese.   Peso, ki jo je zavrnila predelovalna industrija, so včasih kupovali rejci jelenjadi.

Tue, 28. Jul 2020 at 13:34

352 ogledov

Cena krompirja pada
V Trgovišču pri Veliki Nedelji je nekaj pridelovalcev krompirja, vsi ga prodajajo sami. Nekateri so glavnino že pobrali, drugi so z izkopom šele začeli, vsi pa imajo težave pri prodaji; ne le da se krompir slabo prodaja, tudi cena hitro pada. Cena je že padla pod 0,30 evra za kilogram, slišati pa je, da ga nekateri že prodajajo še za pol nižjo ceno. Bojijo se, do kam bo cena padla v jeseni. Janko Majcen ima krompir na 17 hektarjih. Do minulega tedna ga je pobral šele na 2 ha, čeprav ga je začel pobirati že junija. V zadnjih tednih je bilo veliko dežja in spravilo je bilo zaradi razmočenih tal zelo oteženo pa tudi povpraševanja po krompirju ni bilo. Še dva tedna nazaj je imel lokalni trgovec na svojih policah le francoski in italijanski krompir, za domačega pa ponujal le kompenzacijo. Majcen zaenkrat opran in pakiran krompir v deset- in petkilogramske vreče prodaja Evrospinu in preko posrednika tudi v druge trgovske mreže ter za predelavo. Cena, ki jo dobi za opran in pakiran krompir, je še nad 0,30 evra za kilogram, medtem ko je krompir za predelavo že padel na 0,10 do 0,12 evra za kilogram. Slavko Žalar, prav tako iz Trgovišča, ima krompir na treh hektarjih in pol in ga sam dostavlja javnim zavodom, predvsem vrtcem, hotelom, restavracijam in gostilnam. Pred leti je bilo naročnikov še več, zato je imel tudi pridelavo na večjih površinah. Eden od stalnih kupcev je še vedno hotel Radenska v Radencih, občasno po krompirju sprašujejo tudi v bolnišnici v Ormožu. Krompir svojim kupcem dostavlja vse leto, saj ima od zgodnjega do poznega. Kot pravi Slavko Žalar, cena v zadnjih tednih nenehno pada in še pred dnevi dogovorjena cena 0,32 evra za kilogram je bila v času dostave že znižana na 0,29 evra za kilogram. Na trgu je veliko krompirja, zato se pridelovalci bojijo, kam in po kakšni ceni ga bodo prodajali jeseni. VELIKA PONUDBA, NIZKA CENA Krompirja je trenutno veliko in vsi ga želijo prodati (tako v tujini kot doma), ker veliko pridelovalcev nima skladiščnih kapacitet, zato ga želijo prodati takoj, ko ga poberejo. Veliki pritiski pa so tudi iz uvoza, saj je v Nemčiji, Franciji in drugih evropskih državah zaradi širitve koronavirusa ustavljena proizvodnja čipsa, pomfrija in predelava krompirja za škrob, zato je na trgu veliko krompirja za predelavo. Tudi Anton Venta, ki je pridelovalec zelenjave in poleg drugih vrtnin za ozimnico in tudi za predelavo prideluje krompir, se spomni lanskega leta, ko so ga klicali in naročali krompir, letos pa ga je preveč. Pridelovalci že od nekdaj iščejo svoje tržne poti, s kupci imajo sicer sklenjene pogodbe, ki pa ne določajo ne količin ne cen in so predvsem za kupce povsem neobvezujoče.
Teme
zelenjava poljščina

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

Branko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pridelujemo, predelujmo in jejmo slovensko hrano