Vreme Naročite se
Vedno več pridelovalcev lešnikov, orehov in kostanja
V primerjavi z velikimi, t. i. industrijskimi pridelovalci v tujini je za naše nasade značilna bolj konservativna, včasih tudi ročna in sonaravna pridelava.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 28. april 2020 ob 10:09

Odpri galerijo

V slovenskih nasadih lešnikov in orehov ter tudi kostanja prevladuje integrirana in ekološka pridelava. To ne pomeni, da drevo posadiš in pobereš plodove, ampak je vse leto v nasadih veliko dela, predvsem pa so pomembni redno in pravočasno pobiranje, ustrezna dodelava, sušenje in skladiščenje, kar zagotavlja visoko kakovost pridelkov.

Ekološko kmetijo Peskar najdemo na gričevjih Trške gore v vasi Črešnjice pri Otočcu. Na kmetiji se ukvarjajo izključno s pridelavo orehov. Prve nasade so zasadili leta 2007 in se vključili v integrirano pridelavo. Z letom 2009 so začeli nasade povečevati in do 2019 na štirih hektarjih površin zasadili skupno 480 sadik orehov. Prevladujejo sorte fernor, fernette, lara in franquette, nekaj je tudi elita in jupitra. Nasadi so na nadmorski višini od 180 do 280 metrov na srednje težkih tleh kraškega območja. 70 odstotkov nasadov je na ravninskem delu z rahlim nagibom, 30 odstotkov pa na strmem pobočju.

Glede priprave tal za nove nasade je Slavko Peskar svetoval nujno izdelavo analize in zadelavo pomembnih hranil, kot sta kalij in fosfor, po celotni površini tal, saj je pozneje to zelo oteženo. Prav tako je pomembno, da ima pridelovalec sušilnico, ki bo v nekaj dneh zmogla posušiti vsaj eno tono orehov, saj s tem poznejše dodelave niso potrebne. Prepričan je, da je orehe bolje saditi na čim bolj ravnih področjih ali na le rahlo nagnjenih terenih in da je potrebno namakanje. Vsem zelo priporoča, da odpadne luščine izkoristijo in jih uporabijo za gorivo za sušilnico in celotno ogrevanje, kot so to naredili na njihovi kmetiji.

				Nasad orehov na kmetiji Peskar

Nasad orehov na kmetiji Peskar

Čeprav si je Slavko pri mehanizaciji veliko pomagal sam in izdelal ali dodelal marsikateri stroj, se je pozneje povezal še z nekaterimi pridelovalci v bližini. Skupaj so se odločili za na- kup strojev za trenje in prebiranje orehov, kar se mu zdi zelo smiselno, saj so vsi specializirani stroji za posamezno kmetijo predragi. Cela jedrca orehov prodajajo vakuumsko pakirana z oznako »slovenski oreh«. Iz lomljenih jedrc pa pridobivajo hladno stiskano orehovo olje.

Luščine Peskarjevi uporabijo kot gorivo za ogrevanje in v sušilnici orehov.

NASAD KOSTANJA PR’ KRESC

Na kmetiji Končar, po domače Pr’ Kresc iz Gabrja pri Jančah, so se pred leti na pobudo Mestne občine Ljubljana in Biotehniške fakultete odločili za poskusni nasad različnih sort kostanja za iskanje sort, ki bi bile čim manj občutljive na kostanjev rak, ki je v tamkajšnjih gozdovih uničil veliko naravnega kostanja.

Leta 1995 so zasadili prvi nasad, v katerem je bilo več dreves, 12 različnih italijanskih, francoskih ter ena slovenska sorta. Že čez nekaj let so ugotovili, da je veliko sort zelo občutljivih na bolezen kostanjevega raka, zato so leta 2005 zasadili nov nasad. V njem so bile štiri glavne sorte, ki so se v prvem nasadu izkazale kot najbolj primerne za območje Janč in so bile manj občutljive za kostanjev rak (marsol, Bouche de Betizac, maraval, marigoule), na novo pa so dodali še eno tujo sorto (marlhac) in tri slovenske selekcije (kozjak, martin in avbar).


				Kostanj na kmetiji Pr' Kresc			Kostanj na kmetiji Pr' Kresc

Drevesa obrezujejo oziroma odstranjujejo propadle, suhe veje in nasad po potrebi namakajo, kapljično in površinsko. Jani Končar pravi, da so imeli v nasadu pred leti snegolom in je bilo del nasada potrebno sanirati, a k sreči in na presenečenje dreves ni napadel kostanjev rak.

Kostanj pobirajo ročno, po sortah, ki različno dozorevajo, in jih istočasno ločujejo glede na debelino. V treh različnih debelinah jih tudi prodajajo, saj imajo nekateri kupci raje bolj debelega. Ves pridelek prodajo takoj po spravilu na prazničnih tržnicah na Jančah in v Ljubljani ter z neposredno prodajo stalnim strankam.

Jani Končar je poudaril, da je potrebno drevesa dobro opazovati in jih ob napadu kostanjevega raka sanirati ali celo zamenjati. Dodatno delo pa odtehta dober pridelek, ki ga zares ni težko prodati.

Kostanj pobirajo ročno, po sortah, ki različno dozorevajo, in ga istočasno sortirajo glede na debelino. Nekateri kupci imajo raje debelejše plodove, drugim je bolj všeč drobnejši kostanj.

SVEŽI IN PRAŽENI LEŠNIKI

Kmetija Krajnčič iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici je že nekaj let znana po kakovostnih lešnikih, lani pa so svojo ponudbo dopolnili še s praženimi lešniki.

Nasad je velik 5,5 hektarja, glavna sorta je istrska dolgoplodna leska, opraševalci pa halska in landsberška leska, daria in UNITO-119.

Na kmetiji imajo vso mehanizacijo in strojno opremo za pridelavo, strojno pobiranje, čiščenje, sortiranje, sušenje in luščenje. V prvih treh letih so oblikovali grme s štiri do šest ogrodnimi vejami, obdelovali zemljo okrog sadik, pogosto zalivali in mulčili travo med vrstami. Pojavili pa so se tudi številni škodljivci, od leskove brstne pršice in lešnikarja do stenic in voluharja.

Spravilo je strojno, zato je zelo pomembno, da v nasadu ni preveč vlage. Ko je večina pridelka na tleh, drevesa še potresejo in lešnike strojno posesajo. Pobiranje pridelka traja od dva do tri tedne, lahko pa tudi mesec dni.

Vlaga v lešnikih je zelo pomembna tudi pri nadaljnjih postopkih vse do praženja, zato jo natančno kontrolirajo.


				Nasad leske kmetije Krajnčič			Nasad leske kmetije Krajnčič

Lešnike pred luščenjem kalibrirajo na 15 do 22 milimetrov (na milimeter natančno) in jih potem luščijo. Zatem lešnike še enkrat ročno prebirajo in jih ločijo na plodove za pakiranje in praženje ter na manjše plodove za stiskanje olja. Praženje poteka v profesionalni pečici, pri čemer sta pomembna temperatura in čas praženja; vsaka minuta je lahko usodna, pravi Klemen Krajnčič.

Lešnike prodajajo pod blagovno znamko Slovenski lešnik. S prodajo ni težav, saj imajo stalne kupce, posameznike, slaščičarje, izdelovalce sladoleda, ki prihajajo na kmetijo ali na tržnico. Precej prodajo tudi šolam in vrtcem. Ker drevesa prihajajo v polno rodnost, je pridelka vsako leto več, zato se več posvečajo tudi trženju. Tako so lešnikom dodali vrednost in jih začeli pražiti.

Več o gojenju lupinarjev izveste v knjigi LUPINARJI - oreh, leska, kostanj, mandelj. VABLJENI K NAKUPU.  

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 16. Jun 2021 at 08:20

2019 ogledov

Cene slame v juniju
Cene veljajo v juniju 2021   EUR/t Okrogla bala 80-110 Kvadratna bala 80-110 Vir: Kmečki glas, cena prevoza je 1 EUR/km.

Wed, 16. Jun 2021 at 08:12

0 ogledov

Odkupna cena mleka v maju nižja
Cene April 2021 Maj 2021 Slovenija 31,72 31,24 Avstrija 38,12 38,50 Belgija 35,28 36,46 Hrvaška 33,45 33,51 Italija 36,00 36,00 Nemčija 35,60 35,60 EU (povprečje 35,44 35,57 Vir: Evropska komsiija, cene so v evrih na 100 kg.

Wed, 16. Jun 2021 at 08:00

2480 ogledov

Cene sena nekoliko višje
Cene veljajo za junij 2021 EUR/t Prva košnja (okrogla bala) 80-120 Prva košnja (kvadratna bala) 80-120 Otava (okrogla bala) 70-110 Otava (kvadratna bala) 70-110 Vir: Kmečki glas, cena prevoza je 1 EUR/km

Wed, 16. Jun 2021 at 08:00

4371 ogledov

Cene jajc nekoliko nižje
Razred 1. kakovost Količina (kosi) Povprečna cena v EUR/100 kosov S 393.461 8,77 M 908.910 9,61 L 722.551 11,01 XL 65.421 15,05 prosta reja 89.349 17,42 ekološka reja 94.573 18,37 Naš reprezentativni trg so pakirni centri, ki za prodajo pripravljajo več kot 5.000.000 jajc letno. V preglednici navajamo tedensko poročilo pakirnih centrov o količini in ceni jedilnih jajc hlevske reje za 22. teden, od 31. maja do 6. junija 2021. Vir: TIS ARSKTRP

Wed, 16. Jun 2021 at 08:00

7037 ogledov

Cene prašičev ponovno nekoliko višje
Razred Klavna masa (kg) Cena v EUR/kg mesa S 213.144 1,91 E 81.503 1,75 U 12.408 1,57 R 935 1,49 Tekači (25-30 kg) 2,80 Cene v  preglednici veljajo za 22. teden od 31. maja do 6. junija 2021. Naš reprezentativni trg so klavnice, ki tedensko zakoljejo več kot dvesto prašičev, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zaklanih prašičev in kategorizacijo prašičjega mesa, razvrščeni v kategorijo pitanih prašičev in so garani. Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP  

Wed, 16. Jun 2021 at 08:00

4375 ogledov

Cene telet za nadaljnjo rejo se ne spreminjajo
Pasma Do 80 kg, starost 14 dni Približno 200 kg, starost  4 -8 mesecev Črno-bela 120-150 250-300 Limuzin 350-400 550-650 Listasta (mesni tip 350-400 600-700 Lisasta (kombinirani tip, mlečni tip) 300-350 Rjava 250-300 500-600 Telice, lisasta 250-280 Vir: Kmečki glas, cene so v EUR/žival in veljajo v juniju 2021.
Teme
sadjarstvo lupinarji

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vedno več pridelovalcev lešnikov, orehov in kostanja