Vreme Naročite se
Vedno več pridelovalcev lešnikov, orehov in kostanja
V primerjavi z velikimi, t. i. industrijskimi pridelovalci v tujini je za naše nasade značilna bolj konservativna, včasih tudi ročna in sonaravna pridelava.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 28. april 2020 ob 10:09

Odpri galerijo

V slovenskih nasadih lešnikov in orehov ter tudi kostanja prevladuje integrirana in ekološka pridelava. To ne pomeni, da drevo posadiš in pobereš plodove, ampak je vse leto v nasadih veliko dela, predvsem pa so pomembni redno in pravočasno pobiranje, ustrezna dodelava, sušenje in skladiščenje, kar zagotavlja visoko kakovost pridelkov.

Ekološko kmetijo Peskar najdemo na gričevjih Trške gore v vasi Črešnjice pri Otočcu. Na kmetiji se ukvarjajo izključno s pridelavo orehov. Prve nasade so zasadili leta 2007 in se vključili v integrirano pridelavo. Z letom 2009 so začeli nasade povečevati in do 2019 na štirih hektarjih površin zasadili skupno 480 sadik orehov. Prevladujejo sorte fernor, fernette, lara in franquette, nekaj je tudi elita in jupitra. Nasadi so na nadmorski višini od 180 do 280 metrov na srednje težkih tleh kraškega območja. 70 odstotkov nasadov je na ravninskem delu z rahlim nagibom, 30 odstotkov pa na strmem pobočju.

Glede priprave tal za nove nasade je Slavko Peskar svetoval nujno izdelavo analize in zadelavo pomembnih hranil, kot sta kalij in fosfor, po celotni površini tal, saj je pozneje to zelo oteženo. Prav tako je pomembno, da ima pridelovalec sušilnico, ki bo v nekaj dneh zmogla posušiti vsaj eno tono orehov, saj s tem poznejše dodelave niso potrebne. Prepričan je, da je orehe bolje saditi na čim bolj ravnih področjih ali na le rahlo nagnjenih terenih in da je potrebno namakanje. Vsem zelo priporoča, da odpadne luščine izkoristijo in jih uporabijo za gorivo za sušilnico in celotno ogrevanje, kot so to naredili na njihovi kmetiji.

				Nasad orehov na kmetiji Peskar

Nasad orehov na kmetiji Peskar

Čeprav si je Slavko pri mehanizaciji veliko pomagal sam in izdelal ali dodelal marsikateri stroj, se je pozneje povezal še z nekaterimi pridelovalci v bližini. Skupaj so se odločili za na- kup strojev za trenje in prebiranje orehov, kar se mu zdi zelo smiselno, saj so vsi specializirani stroji za posamezno kmetijo predragi. Cela jedrca orehov prodajajo vakuumsko pakirana z oznako »slovenski oreh«. Iz lomljenih jedrc pa pridobivajo hladno stiskano orehovo olje.

Luščine Peskarjevi uporabijo kot gorivo za ogrevanje in v sušilnici orehov.

NASAD KOSTANJA PR’ KRESC

Na kmetiji Končar, po domače Pr’ Kresc iz Gabrja pri Jančah, so se pred leti na pobudo Mestne občine Ljubljana in Biotehniške fakultete odločili za poskusni nasad različnih sort kostanja za iskanje sort, ki bi bile čim manj občutljive na kostanjev rak, ki je v tamkajšnjih gozdovih uničil veliko naravnega kostanja.

Leta 1995 so zasadili prvi nasad, v katerem je bilo več dreves, 12 različnih italijanskih, francoskih ter ena slovenska sorta. Že čez nekaj let so ugotovili, da je veliko sort zelo občutljivih na bolezen kostanjevega raka, zato so leta 2005 zasadili nov nasad. V njem so bile štiri glavne sorte, ki so se v prvem nasadu izkazale kot najbolj primerne za območje Janč in so bile manj občutljive za kostanjev rak (marsol, Bouche de Betizac, maraval, marigoule), na novo pa so dodali še eno tujo sorto (marlhac) in tri slovenske selekcije (kozjak, martin in avbar).


				Kostanj na kmetiji Pr' Kresc			Kostanj na kmetiji Pr' Kresc

Drevesa obrezujejo oziroma odstranjujejo propadle, suhe veje in nasad po potrebi namakajo, kapljično in površinsko. Jani Končar pravi, da so imeli v nasadu pred leti snegolom in je bilo del nasada potrebno sanirati, a k sreči in na presenečenje dreves ni napadel kostanjev rak.

Kostanj pobirajo ročno, po sortah, ki različno dozorevajo, in jih istočasno ločujejo glede na debelino. V treh različnih debelinah jih tudi prodajajo, saj imajo nekateri kupci raje bolj debelega. Ves pridelek prodajo takoj po spravilu na prazničnih tržnicah na Jančah in v Ljubljani ter z neposredno prodajo stalnim strankam.

Jani Končar je poudaril, da je potrebno drevesa dobro opazovati in jih ob napadu kostanjevega raka sanirati ali celo zamenjati. Dodatno delo pa odtehta dober pridelek, ki ga zares ni težko prodati.

Kostanj pobirajo ročno, po sortah, ki različno dozorevajo, in ga istočasno sortirajo glede na debelino. Nekateri kupci imajo raje debelejše plodove, drugim je bolj všeč drobnejši kostanj.

SVEŽI IN PRAŽENI LEŠNIKI

Kmetija Krajnčič iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici je že nekaj let znana po kakovostnih lešnikih, lani pa so svojo ponudbo dopolnili še s praženimi lešniki.

Nasad je velik 5,5 hektarja, glavna sorta je istrska dolgoplodna leska, opraševalci pa halska in landsberška leska, daria in UNITO-119.

Na kmetiji imajo vso mehanizacijo in strojno opremo za pridelavo, strojno pobiranje, čiščenje, sortiranje, sušenje in luščenje. V prvih treh letih so oblikovali grme s štiri do šest ogrodnimi vejami, obdelovali zemljo okrog sadik, pogosto zalivali in mulčili travo med vrstami. Pojavili pa so se tudi številni škodljivci, od leskove brstne pršice in lešnikarja do stenic in voluharja.

Spravilo je strojno, zato je zelo pomembno, da v nasadu ni preveč vlage. Ko je večina pridelka na tleh, drevesa še potresejo in lešnike strojno posesajo. Pobiranje pridelka traja od dva do tri tedne, lahko pa tudi mesec dni.

Vlaga v lešnikih je zelo pomembna tudi pri nadaljnjih postopkih vse do praženja, zato jo natančno kontrolirajo.


				Nasad leske kmetije Krajnčič			Nasad leske kmetije Krajnčič

Lešnike pred luščenjem kalibrirajo na 15 do 22 milimetrov (na milimeter natančno) in jih potem luščijo. Zatem lešnike še enkrat ročno prebirajo in jih ločijo na plodove za pakiranje in praženje ter na manjše plodove za stiskanje olja. Praženje poteka v profesionalni pečici, pri čemer sta pomembna temperatura in čas praženja; vsaka minuta je lahko usodna, pravi Klemen Krajnčič.

Lešnike prodajajo pod blagovno znamko Slovenski lešnik. S prodajo ni težav, saj imajo stalne kupce, posameznike, slaščičarje, izdelovalce sladoleda, ki prihajajo na kmetijo ali na tržnico. Precej prodajo tudi šolam in vrtcem. Ker drevesa prihajajo v polno rodnost, je pridelka vsako leto več, zato se več posvečajo tudi trženju. Tako so lešnikom dodali vrednost in jih začeli pražiti.

Več o gojenju lupinarjev izveste v knjigi LUPINARJI - oreh, leska, kostanj, mandelj. VABLJENI K NAKUPU.  

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 6. Dec 2022 at 08:53

134 ogledov

Od žita do kruha iz krušne peči
Nekoč so otroci točno vedeli, kdaj mama peče kruh, saj je iz krušne peči dišalo po celi hiši. Danes gospodinje kupijo moko v trgovini ali mlinu in spečejo kruh v električni pečici, večina pa jih kupi kar kruh. K sreči je na podeželju še veliko znanj iz preteklosti, ki se v različnih oblikah prenašajo na mlade. Naravoslovni dnevi v šolah, tudi Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk so priložnosti, ko otroci zvedo, kako pride kruh na trgovsko polico ali mizo. Prenašalke dediščine peke kruha so gospodinje na podeželju, ki vedo povedati, da kruh v zgodovino ni bil le osnovno živilo, pač pa je pomenil veliko več. Članice Društva podeželskih žena Velike Lašče učence tamkajšnje osnovne šole povabijo na polja, kjer raste žito, prikažejo jim žetev in mlačev ter druga opravila, ki so potrebna za pridelavo zrnja. Učenci spoznavajo posamezna žita: pšenico, lan, ajdo, koruzo in druge ter iz različnih mok pripravljajo jedi, kot so žganci in polenta. Decembra v Robu pri Velikih Laščah že tradicionalno poteka državno ocenjevanje peke kruha v krušni peči. Razstavo kruhov si potem ogledajo tudi učenci Podružnične šole Rob. Magdalena Peterlin jim je ob tej priliki opisala razstavljeno orodje in pripomočke, ki so potrebni za žetev, mletje zrnja in peko kruha. Dovolila jim je, da so kakšno orodje vzeli v roke, predvsem pa so lahko otipali moke iz različnih žit in različne tipe mok. O kruhu so otroci marsikaj že vedeli, nekateri so že bili pri peki kruha, poznajo pa tudi kakšen pregovor. Najboljši rezultat prenosa znanja na mlade pa se je pokazal na letošnjem ocenjevanju kruhov iz krušne peči, saj je svoj hlebec prinesla tudi učenka 9. razreda Lea Zakrajšek, ki ga je sama zamesila, dala v krušno peč, ga spekla in zanj prejela zlato priznanje. Čestitamo!     

Thu, 1. Dec 2022 at 12:14

371 ogledov

Za naložbe v namakalne sisteme dva milijona evrov
V Uradnem listu je bil objavljen 5. javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom, s katerim je razpisalo 2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije (RS), in sicer za gradnjo namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. Skupni obseg razpisanih sredstev znaša 2 milijona evrov, sredstva pa se zagotavljajo iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 - iz podukrepa 4.3 Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva. Ključni pogoj je, da gre za investicije v infrastrukturo, ki je namenjena dvema ali več uporabnikom (če je uporabnik le eden, govorimo o investiciji na kmetijsko gospodarstvo, te pa se podpirajo iz podukrepa 4.1). Zato so upravičenci do podpore iz tega javnega razpisa tako fizične, kot tudi pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izgradnjo namakalnega sistema. Upravičenci morajo pred vložitvijo vloge na javni razpis pridobiti tri ključne dokumente: vodno dovoljenje, izvedbo predhodnega postopka oziroma presoje vplivov in odločbo o uvedbi namakanja. Upravičeni stroški, ki jih je možno uveljavljati na javnem razpisu, so predvsem vzpostavitev črpališča ter izgradnja primarnega in sekundarnega namakalnega razvoda, upravičenec pa lahko uveljavlja tudi ureditev vodnega vira (na primer vrtine, akumulacije). Strošek namakalne opreme posameznega uporabnika ni upravičen strošek pri tem javnem razpisu, saj se ta strošek financira iz podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s stopnjo podpore, ki znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov, daje torej jasen signal potencialnim vlagateljem za čim večja vlaganja v namakalne sisteme, hkrati pa je to tudi spodbuda uporabnikom namakalnih sistemov k intenzivnejšemu povezovanju, ki vodi v zmanjšanje stroškov uporabe namakalnih sistemov na hektar namakalne površine in doseganje večje stroškovne učinkovitosti in porabe sredstev v kmetijstvu. Podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti ter razpisno dokumentacijo lahko vlagatelji pridobijo na spletnih straneh MKGP, v okviru INFO točke Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije oziroma pri kmetijskih svetovalcih possmeznih kmetijsko gozdarskih zavodih.  S tem razpisom krepijo aktivnosti na področju zagotavljanja stabilnosti in kakovosti v kmetijski proizvodnji ter večji konkurenčnosti kmetijskega sektorja. Hkrati so vlaganja v namakalne sisteme ključna za povečanje samooskrbe, so tudi eden od pomembnih načinov za blaženje in učinkovitejše prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. Cilj javnega razpisa je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe, ob enem pa tudi zagotavljanje stabilnega in kakovostnega pridelka. Podnebne spremembe so postale stalnica, zato se je treba nanje prilagoditi z različnimi ukrepi, mednje sodi tudi namakanje kmetijskih zemljišč. Suša in vročina močno prizadeneta pridelovalce hrane, zato želi MKGP s tem javnim razpisom pomagati pridelovalcem slovenske hrane k stabilni proizvodnji slovenske hrane.

Thu, 1. Dec 2022 at 11:56

369 ogledov

Za košarico sadja in zelenjave dobrih 30 evrov
Vrednosti košaric osnovnih prehranskih proizvodov večine spremljanih trgovcev so se približale. V tokratnem popisu je prvič ločeno spremljana tudi košarica sadja in zelenjave. Zadnji popis osnovnih prehranskih proizvodov z dne 24. novembra 2022  razkriva, da je povprečna vrednost najcenejše košarice osnovnih živil, glede na peti popis, ostala nespremenjena (42,23 evra). V celotnem obdobju spremljanja cen (od septembra) se je vrednost povprečne najcenejše košarice osnovnih živil znižala za 15,37 odstotka oz. 7,67 evra. Zadnji popis razkriva, da je povprečna vrednost najcenejše košarice osnovnih živil, glede na peti popis, ostala nespremenjena (42,23 evra), vendar pa so si vrednosti košaric različnih trgovcev izredno blizu. Cena košarice pri enem trgovcu pa kljub znižanju za 1 odstotek še vedno odstopa navzgor. Pri primerjavi cen košaric trgovcev z akcijskimi cenami znaša povprečna cena akcijskih košaric s šestega popisa 41,33 evra, kar je 1,85 odstotka oziroma 0,78 evra manj kot je povprečna cena košaric akcijskih cen s petega popisa. Največja razlika med redno ceno košarice in akcijsko ceno pa je znašala 2,25 evra oziroma 5,4 odstotka. Od prvega (13. 9. 2022) do šestega popisa (24. 11. 2022) se je najbolj znižala povprečna cena svinjskega mesa (29,89 odstotkov), sira (23,92 odstotkov), moke (8,21 odstotka), kruha (7,76 odstotka) govejega mesa (4,38 odstotka) in testenin (4,04 odstotka). Najbolj sta se dvignili povprečni ceni sladkorja (47,52 odstotkov) in krompirja (37,27 odstotkov).  Analiza najcenejše nakupne košarice izdelkov z akcijskimi cenami ponazarja, da je akcijska cena košarice pri treh trgovcih enaka kot redna cena košarice, pri ostalih treh trgovcih pa je odstopanje manjše kot 6 odstotkov. Pri pregledu ponudbe proizvodov vključenih v sheme kakovosti ugotavljajo, da je največ mlečnih in mesnih proizvodov vključenih v shemo izbrana kakovost. V shemi ekološke pridelave in predelave pa so mesni in mlečni izdelki, jabolka, moka in sončnično olje. V šestem popisu je bila prvič ločeno analizirana tudi košarica sadja in zelenjave. V sadno zelenjavno košarico so vključene: banane, jabolka, mandarine, limone, zamrznjeni gozdni sadeži, orehi, krompir, korenje, zamrznjen grah, zelje, kislo zelje, solata ledenka in cvetača. Ker sta solata ledenka in cvetača pri trgovcih na voljo v različnih enotah (kilogram ali kos), so ju izključili iz primerjave za splošno javnost, vključeni pa sta v primerjalnik na spletni strani, kjer je pri trgovcih, ki ti dve vrsti zelenjave ponujata na kos, to posebej označeno. Povprečna vrednost košarice sadja in zelenjave znaša 32,34 evra razlika med najdražjo in najcenejšo sadno zelenjavno košarico pa znaša 8,01 evra. Sadje in zelenjava so v večji meri slovenskega porekla, z izjemo tistega, ki ga ni mogoče gojiti pri nas (mandarine, limone in banane). Vsi trgovci imajo na voljo zelje, kislo zelje in jabolka slovenskega porekla, večina zamrznjenih izdelkov (grah in gozdi sadeži) pa je poreklo EU. Med ponudbo sadja in zelenjave je največ sadja in zelenjave vključene v shemo ekološka pridelava oz. predelava (banane, zamrznjeni gozdni sadeži, zamrznjen grah, jabolka, korenje, krompir limone in mandarine). Pri kategoriji jabolk vsi trgovci ponujajo vsaj eno vrsto jabolk z znakom Izbrana kakovost Slovenija. Zadnja dva popisa v tem letu bosta pokazala vpliv prazničnega decembrskega časa na gibanje cen. Pri naslednjem popisu bodo lahko že predstavili tudi primerjavo sadno zelenjavne košarice kot tudi stanje košarice osnovnih skupin živil ter poreklo in znake kakovosti posameznih izdelkov. Primerjalniku cen lahko sledite na spletni strani Naša super hrana.  

Wed, 30. Nov 2022 at 08:52

265 ogledov

Ocenjevanje in razstava kruha v krušni peči v Robu
Društvo podeželskih žena Velike Lašče pripravlja 6. državno ocenjevanje in razstavo kruha iz krušne peči, ki bo potekalo 1. in 2. decembra 2022 v Robu. Kruhe za razstavo in ocenjevanje je treba prijaviti najkasneje do srede, 30. novembra 2022, na telefon 031 816021 (Zdenka Škrabec) ali na telefon 041 889794 (Magdalena Peterlin) ali po e-pošti na naslov dpz.velikelasce@gmail.com. Dostava kruhov je v Okrepčevalnici Škrabec v Robu v četrtek, 1. decembra 2022, od 12. do 15. ure. Razstava kruhov bo v Domu krajanov v Robu v petek, 2. decembra 2022, od 9. do 17. ure, ko bo ob kulturnem programu še razglasitev rezultatov ocenjevanja s podelitvijo priznanj in nagrad.

Wed, 30. Nov 2022 at 08:00

13929 ogledov

Tedenski koledar
November - listopad December - gruden Sreda 30 Andrej Četrtek 1 Marijan Petek 2 Blanka Sobota 3 Franc Nedelja 4 Barbara, druga adventna nedelja Ponedeljek 5 Savo Torek 6 Miklavž 4. decembra sonce vzide ob 7.27 in zaide ob 16.17. Dan je dolg 8 ur in 50 minut. Za svet'ga Andreja je sneg železen. Ako se vidi na Barbare dan na njivi strnišče, se bo videlo potem vsak mesec. "Zima rada z repom brije, če dolgo sonce sije."

Tue, 29. Nov 2022 at 07:00

194 ogledov

Letos na Gorenjskem zares slaba letina krompirja
Tradicionalni dan krompirja je RWA Slovenija pripravil skupaj s podjetjem Picount. Na kmetiji Štular so predstavili sredstvo, ki preprečuje kaljenja krompirja v skladiščih, v nadaljevanju so pregledali letošnjo slabo letino krompirja pri nas in boljšo v Nemčiji. V Nemčiji so pridelali dobrih 10 milijonov ton krompirja, pri nas je bilo poznega krompirja dobrih 50 tisoč ton. Mag. Jože Mohar iz RWA Slovenija je predstavil letino krompirja. Čeprav smo letos po statističnih podatkih posadili približno 5 % več krompirja oz. 2.875 hektarjev, je bilo poznega krompirja 15 % manj kot lani. Vznik je bil sicer dober, a je krompir zaradi manj padavin nastavljal manjše število gomoljev. Veliko težav so imeli pridelovalci s koloradskim hroščem, s črno listno pegavostjo in virusnimi okužbami, pri pridelavi semenskega krompirja pa tudi z listnimi ušmi in posledično virusi. Žal si pri številnih težavah v pridelavi kmetje ne morejo pomagati zaradi pomanjkanja ali ukinjanja zaščitnih sredstev za varstvo rastlin. Mohar ocenjuje, da je pridelek zgodnjih sort 30 do 70 % manjši kot v normalnih letinah, pri poznih sortah je pa 40 do 70 % manj pridelka. Tudi na namakanih površinah je 10 do 30 % manj krompirja, glavni razlog za to so bile previsoke temperature. 35 - 40 centov/kg je odkupna cena krompirja v 10-kilogramskih vrečah.  V NEMČIJI LETOS 10 % MANJ KROMPIRJA Trg krompirja v Nemčiji je predstavil Daniel Probst iz Europlanta, ki je odgovoren za partnerska podjetja na Bavarskem, v Avstriji, Švici in tudi Sloveniji (preko RWA Slovenija). Nemčija je v Evropi največja pridelovalka krompirja z 250 tisoč hektarji, pridelali so ga dobrih 10 milijonov ton, kar predstavlja 20 % celotne pridelave EU (45,7 milijona ton). V Nemčiji ločijo krompir za predelavo (za čips in pomfrit), krompir za škrob in jedilni krompir. Krompirju ustrezajo temperature do 25 °C. Višje temperature in pomanjkanje  padavin povzročajo izgubo pridelka in slabšo kakovost, kar se je letos zgodilo tudi na Gorenjskem. Resne pridelave krompirja ne bo brez namakanja, do ureditve namakalnih sistemov pa smo povsod še daleč. Največ krompirja pridelajo v Spodnji Saški (121.600 hektarjev), kjer pridelujejo jedilni in semenski krompir. Več kot 80 % površin je namakanih, 35 % skladišč je sodobnih hladilnic, kar pomeni, da je območje zelo dobro pripravljeno na trg. Pomembni področji za pridelavo krompirja sta še Severno Porenje-Vestfalija in Bavarska. Na Bavarskem so letos zaradi suše pridelali 20 % manj krompirja, medtem ko je bilo v celotni Nemčiji 10 % manj pridelka oz. je bil s povprečni pridelek 38 t/ha (lani 43 t/ha). Semenski krompir so pridelovali na 18 tisoč hektarjih, jedilni na 190 tisoč, krompir za škrob pa na 59 tisoč hektarjih. V državah EU se krompir prideluje na 1,5 milijona hektarjev, od tega na 500 tisoč hektarjih v štirih največjih pridelovalkah, to so Nemčija, Francija, Belgija in Nizozemska. Nemčija vsako leto trguje s približno 10 milijoni tonami krompirja. Če je krompirja 9 milijonov ton, se cena zviša, če je krompirja 11 milijonov ton, cena pade. CENA KROMPIRJA ZA PREDELAVO VPLIVA NA CENO JEDILNEGA KROMPIRJA Daniel Probst je poudaril pomen pogodb, ki jih imajo pridelovalci z odkupovalci oziroma industrijo. Kar 85 % pridelave krompirja za škrob je pogodbene z več ali manj fiksnimi cenami. Tudi 65 % pridelave krompirja za čips je pogodbenih in približno 50 % za pomfrit. Vsa pridelava je blizu podjetij za predelavo. Najmanj pogodbene pridelave - 40 %, je pri krompirju za svežo porabo, pakiranje in prodajo. Za krompir za izvoz ni pogodb in cene določata ponudba in povpraševanje. Zaradi slabe letine bo tudi manj slovenskega semenskega krompirja. Če je bilo v preteklih letih 300 do 400 ton semenskega krompirja slovenskih sort, ga bo letos le okrog 100 ton. V svetu in v Evropi je vedno večja poraba predelanega krompirja, zato cena krompirja za predelavo vpliva na ceno jedilnega krompirja. Na Bavarskem je trenutna cena jedilnega krompirja 25 - 35 centov/kg in večina pridelovalcev trenutno čaka na še boljšo ceno. Glede na že znane nizke pogodbene cene za pomfrit spomladi 2023, pa je Probst prepričan, da se cene jedilnega krompirja ne bodo zvišale. Prepričan je, da so bile glede na visoke stroške energentov in s tem višje stroške skladiščenja najboljše cene že v septembru. Povprečni hektarski pridelek naj bi letos dosegel 19,2 t/ha, kar je za skoraj petino manj kot lani in več kot četrtino manj od povprečja zadnjih desetih let. Manjši hektarski pridelek je bil le v sušnem letu 2013. SREDSTVO PROTI KALJENJU KROMPIRJA V SKLADIŠČU Podjetje Picount je predstavilo sredstva za varstvo krompirja pred pleveli, boleznimi in škodljivci, regulatorje rasti, močila in mikrohranila ter gnojila za pridelavo krompirja. Posebej pa so predstavili pripravek Argos, ki preprečuje kaljenje krompirja ter nanos sredstva oziroma zamegljevanje krompirja v skladišču. Ekološko sredstvo Argos je fitoregulator oziroma rastni regulator iz olja pomarančevca za preprečevanje kaljenja krompirja (ne uporablja se za semenski krompir). Prvič se ga uporabi v skladišču, ko krompir začne kaliti in je suh, temperatura v skladišču pa je med 8 in 12 °C. S sredstvom je dovoljeno največ 9 tretiranj v razmaku 21 dni. Kot je povedala Maja Črešnar iz Picounta, se sredstvo tretira z uporabo vročega ali hladnega zamegljevanja v hermetično zaprtih skladiščih. Vroče zamegljevanje se sme izvajati le z napravami, pri katerih možno nadzirati temperaturo, da med postopkom temperatura sredstva oz. megle ni višja od 190 °C, saj se tako izognemo tveganju za samovžig. Po tretiranju naj ventilatorji v skladišču delujejo, dokler meglica ne izgine. Skladišče naj bo zaprto še 48 ur, nakar se izvede zračenje tako, da se odpre vrata in okna skladišča. Vstop delavcev v skladišče je dovoljen 30 minut po začetku zračenja. 60 kg krompirja (35 predelanega in 25 svežega) poje vsak Nemec (80 kg leta 2020). 63 kg krompirja poje vsak Slovenec (90 kg leta 2020).    
Teme
sadjarstvo lupinarji

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vedno več pridelovalcev lešnikov, orehov in kostanja