Vreme Naročite se
Vedno več pridelovalcev lešnikov, orehov in kostanja
V primerjavi z velikimi, t. i. industrijskimi pridelovalci v tujini je za naše nasade značilna bolj konservativna, včasih tudi ročna in sonaravna pridelava.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 28. april 2020 ob 10:09

Odpri galerijo

V slovenskih nasadih lešnikov in orehov ter tudi kostanja prevladuje integrirana in ekološka pridelava. To ne pomeni, da drevo posadiš in pobereš plodove, ampak je vse leto v nasadih veliko dela, predvsem pa so pomembni redno in pravočasno pobiranje, ustrezna dodelava, sušenje in skladiščenje, kar zagotavlja visoko kakovost pridelkov.

Ekološko kmetijo Peskar najdemo na gričevjih Trške gore v vasi Črešnjice pri Otočcu. Na kmetiji se ukvarjajo izključno s pridelavo orehov. Prve nasade so zasadili leta 2007 in se vključili v integrirano pridelavo. Z letom 2009 so začeli nasade povečevati in do 2019 na štirih hektarjih površin zasadili skupno 480 sadik orehov. Prevladujejo sorte fernor, fernette, lara in franquette, nekaj je tudi elita in jupitra. Nasadi so na nadmorski višini od 180 do 280 metrov na srednje težkih tleh kraškega območja. 70 odstotkov nasadov je na ravninskem delu z rahlim nagibom, 30 odstotkov pa na strmem pobočju.

Glede priprave tal za nove nasade je Slavko Peskar svetoval nujno izdelavo analize in zadelavo pomembnih hranil, kot sta kalij in fosfor, po celotni površini tal, saj je pozneje to zelo oteženo. Prav tako je pomembno, da ima pridelovalec sušilnico, ki bo v nekaj dneh zmogla posušiti vsaj eno tono orehov, saj s tem poznejše dodelave niso potrebne. Prepričan je, da je orehe bolje saditi na čim bolj ravnih področjih ali na le rahlo nagnjenih terenih in da je potrebno namakanje. Vsem zelo priporoča, da odpadne luščine izkoristijo in jih uporabijo za gorivo za sušilnico in celotno ogrevanje, kot so to naredili na njihovi kmetiji.

				Nasad orehov na kmetiji Peskar

Nasad orehov na kmetiji Peskar

Čeprav si je Slavko pri mehanizaciji veliko pomagal sam in izdelal ali dodelal marsikateri stroj, se je pozneje povezal še z nekaterimi pridelovalci v bližini. Skupaj so se odločili za na- kup strojev za trenje in prebiranje orehov, kar se mu zdi zelo smiselno, saj so vsi specializirani stroji za posamezno kmetijo predragi. Cela jedrca orehov prodajajo vakuumsko pakirana z oznako »slovenski oreh«. Iz lomljenih jedrc pa pridobivajo hladno stiskano orehovo olje.

Luščine Peskarjevi uporabijo kot gorivo za ogrevanje in v sušilnici orehov.

NASAD KOSTANJA PR’ KRESC

Na kmetiji Končar, po domače Pr’ Kresc iz Gabrja pri Jančah, so se pred leti na pobudo Mestne občine Ljubljana in Biotehniške fakultete odločili za poskusni nasad različnih sort kostanja za iskanje sort, ki bi bile čim manj občutljive na kostanjev rak, ki je v tamkajšnjih gozdovih uničil veliko naravnega kostanja.

Leta 1995 so zasadili prvi nasad, v katerem je bilo več dreves, 12 različnih italijanskih, francoskih ter ena slovenska sorta. Že čez nekaj let so ugotovili, da je veliko sort zelo občutljivih na bolezen kostanjevega raka, zato so leta 2005 zasadili nov nasad. V njem so bile štiri glavne sorte, ki so se v prvem nasadu izkazale kot najbolj primerne za območje Janč in so bile manj občutljive za kostanjev rak (marsol, Bouche de Betizac, maraval, marigoule), na novo pa so dodali še eno tujo sorto (marlhac) in tri slovenske selekcije (kozjak, martin in avbar).


				Kostanj na kmetiji Pr' Kresc			Kostanj na kmetiji Pr' Kresc

Drevesa obrezujejo oziroma odstranjujejo propadle, suhe veje in nasad po potrebi namakajo, kapljično in površinsko. Jani Končar pravi, da so imeli v nasadu pred leti snegolom in je bilo del nasada potrebno sanirati, a k sreči in na presenečenje dreves ni napadel kostanjev rak.

Kostanj pobirajo ročno, po sortah, ki različno dozorevajo, in jih istočasno ločujejo glede na debelino. V treh različnih debelinah jih tudi prodajajo, saj imajo nekateri kupci raje bolj debelega. Ves pridelek prodajo takoj po spravilu na prazničnih tržnicah na Jančah in v Ljubljani ter z neposredno prodajo stalnim strankam.

Jani Končar je poudaril, da je potrebno drevesa dobro opazovati in jih ob napadu kostanjevega raka sanirati ali celo zamenjati. Dodatno delo pa odtehta dober pridelek, ki ga zares ni težko prodati.

Kostanj pobirajo ročno, po sortah, ki različno dozorevajo, in ga istočasno sortirajo glede na debelino. Nekateri kupci imajo raje debelejše plodove, drugim je bolj všeč drobnejši kostanj.

SVEŽI IN PRAŽENI LEŠNIKI

Kmetija Krajnčič iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici je že nekaj let znana po kakovostnih lešnikih, lani pa so svojo ponudbo dopolnili še s praženimi lešniki.

Nasad je velik 5,5 hektarja, glavna sorta je istrska dolgoplodna leska, opraševalci pa halska in landsberška leska, daria in UNITO-119.

Na kmetiji imajo vso mehanizacijo in strojno opremo za pridelavo, strojno pobiranje, čiščenje, sortiranje, sušenje in luščenje. V prvih treh letih so oblikovali grme s štiri do šest ogrodnimi vejami, obdelovali zemljo okrog sadik, pogosto zalivali in mulčili travo med vrstami. Pojavili pa so se tudi številni škodljivci, od leskove brstne pršice in lešnikarja do stenic in voluharja.

Spravilo je strojno, zato je zelo pomembno, da v nasadu ni preveč vlage. Ko je večina pridelka na tleh, drevesa še potresejo in lešnike strojno posesajo. Pobiranje pridelka traja od dva do tri tedne, lahko pa tudi mesec dni.

Vlaga v lešnikih je zelo pomembna tudi pri nadaljnjih postopkih vse do praženja, zato jo natančno kontrolirajo.


				Nasad leske kmetije Krajnčič			Nasad leske kmetije Krajnčič

Lešnike pred luščenjem kalibrirajo na 15 do 22 milimetrov (na milimeter natančno) in jih potem luščijo. Zatem lešnike še enkrat ročno prebirajo in jih ločijo na plodove za pakiranje in praženje ter na manjše plodove za stiskanje olja. Praženje poteka v profesionalni pečici, pri čemer sta pomembna temperatura in čas praženja; vsaka minuta je lahko usodna, pravi Klemen Krajnčič.

Lešnike prodajajo pod blagovno znamko Slovenski lešnik. S prodajo ni težav, saj imajo stalne kupce, posameznike, slaščičarje, izdelovalce sladoleda, ki prihajajo na kmetijo ali na tržnico. Precej prodajo tudi šolam in vrtcem. Ker drevesa prihajajo v polno rodnost, je pridelka vsako leto več, zato se več posvečajo tudi trženju. Tako so lešnikom dodali vrednost in jih začeli pražiti.

Več o gojenju lupinarjev izveste v knjigi LUPINARJI - oreh, leska, kostanj, mandelj. VABLJENI K NAKUPU.  

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 21. Jan 2022 at 10:30

0 ogledov

Oljčne tropine za gnojenje
Vlada je izdala Uredbo o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje. Uredba določa vrste ostankov kmetijske predelave oljk v oljčno olje, ki se lahko uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih, to so vlažne, mokre ali suhe oljčne tropine ter rastlinska voda, način njihove uporabe kot gnojila na kmetijskih zemljiščih, ravnanje z njimi in pogoje za njihovo skladiščenje, ter tudi obdobje starosti oljčnih tropin in rastlinske vode, v katerem se lahko uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih, in vsebnost rastlinskih hranil v njih. Zavezanci so oljarne in nosilci kmetijskega gospodarstva, ki bodo uporabili oljčne tropine in rastlinsko vodo za gnojenje. Kot organsko gnojilo se lahko oljčne tropine in rastlinska voda uporabijo najpozneje v 24 urah od njihovega nastanka oziroma, če pride med skladiščenjem oljčnih tropin in rastlinske vode do mešanja s svežimi, v povprečju največ sedem dni od njihovega nastanka, če je od začetka polnjenja skladišča oziroma od vsakega predhodnega popolnega praznjenja skladišča preteklo največ štirinajst dni. Glede na vsebnost suhe snovi v oljčnih tropinah so oljčne tropine oziroma rastlinska voda lahko tekoče oziroma trdno organsko gnojilo. Pri uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje se morajo upoštevati prepovedi in omejitve gnojenja ter zahteve glede raztrosa na kmetijsko zemljišče v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Pri gnojenju se morajo upoštevati tudi časovne omejitve gnojenja. Zavezanci morajo imeti zagotovljeno tudi primerno skladišče za oljčne tropine in rastlinsko vodo, razen če jih lahko uporabijo za gnojenje najpozneje v 24 urah po njihovem nastanku. Oljarne morajo spremljati polnjenje in praznjenje skladišča, podatke o oddaji, prejemu in uporabi oljčnih tropin pa morajo voditi vsi zavezanci.

Fri, 21. Jan 2022 at 10:07

0 ogledov

Razpis za obratna sredstva za odpravo posledic pozebe
Slovenski regionalni razvojni sklad je razpisal 1.070.000 evrov posojil za obratna sredstva za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v 2021. Namen javnega razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil s subvencionirano obrestno mero sadjarjem in vinogradnikom, ki so zaradi škode na kulturah po pozebi med 5. in 9. aprilom 2021 utrpeli izpad prihodka. Upravičeni vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki so organizirana kot pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost,kmetija, ki ni pravna oseba, ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Upravičeni stroški so stroški materiala in blaga, storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev, transportnih storitev, intelektualnih in osebnih storitev, plač in povračil v zvezi z delom. Razpisanih je 1.070.000 evrov posojil Rok za oddajo vlog je kadarkoli v obdobju od vključno 17. januarja 2022 do 28.marca 2022, oziroma do porabe sredstev.

Wed, 19. Jan 2022 at 07:00

5548 ogledov

Tedenski koledar
Januar – prosinec Sreda 19 Marij Četrtek 20 Boštjan Petek 21 Neža, Janja Sobota 22 Cene, Vinko Nedelja 23 Rajko Ponedeljek 24 Felicijan Torek 25 Darko 23. januarja sonce vzide ob 7.34 in zaide ob 16.54. Dan je dolg 9 ur in 20 minut. Če Vinka sonce peče, v sode vino teče. Fabijan in Boštjan, sok v drevju pognan.   ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: " Če v januarju drevje od mraza poka,  jeseni s sadjem preobloženo stoka ."

Tue, 18. Jan 2022 at 12:30

19909 ogledov

Dobra cena motovilca
Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg Blitva 8,00 Brokoli 6,00 Buča, maslena 2,50-3,00 Cikorija 3,00 Cvetača 6,00 Čebula 3,00 Česen 12,00-13,00 Fižol, zrnje 12,00 Koleraba 3,00 Korenje 3,00 Koromač 3,00-4,00 Krompir 1,50-2,00 Krompir, sladki 3,00 Motovilec 16,00-24,00 Ohrovt 2,50 Ohrovt, brstični 10,00 Peteršilj, šop 0,60 Por 4,00 Radič 6,00-8,00 Rdeča pesa 3,00 Repa 2,00 Repa, kisla 3,50 Špinača 8,00 Zelena 5,00 Zelje 2,50-3,00 Zelje, kislo 3,20 Jabolka 2,00-3,00 Hruške 3,00 Jajce (kom.) 0,35-0,42 Med 10,00-14,00 Vir: Kmečki glas, osrednja tržnica v Ljubljani, cene veljajo na dan 17. januar 2022. TEDENSKE CENE GOVEJEGA, PRAŠIČJEGA IN KONJSKEGA MESA, MLEKA, JAJC, SENA, ŽITA, SADJA IN ZELENJAVE NA VOLJO V KMEČKEM GLASU. BERITE NAS. 

Tue, 18. Jan 2022 at 12:30

5606 ogledov

Cene žrebet čez tri evre za kilogram žive teže
Cene konjskega mesa  1. razred 2. razred 3. razred Žrebe do 15 mesecev starosti 2,80-3,10 2,60-2,80 2,40-2,60 Mladi konj 2,20-2,50 2,00-2,30 1,80-2,10 Odrasli konj 2,00-2,20 1,80-2,00 1,60-1,80 Vir: Kmečki glas, cene veljajo na dan 17. januar 2022 in so v EUR/ kg žive teže.

Tue, 18. Jan 2022 at 12:00

13708 ogledov

Cena slame stabilna
Cene veljajo na dan 17. januar 2022   EUR/t Okrogla bala 90-130 Vir: Kmečki glas, cena prevoza je 1 EUR/km.
Teme
sadjarstvo lupinarji

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vedno več pridelovalcev lešnikov, orehov in kostanja