Vreme Naročite se
Vedno več pridelovalcev lešnikov, orehov in kostanja
V primerjavi z velikimi, t. i. industrijskimi pridelovalci v tujini je za naše nasade značilna bolj konservativna, včasih tudi ročna in sonaravna pridelava.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 28. april 2020 ob 10:09

Odpri galerijo

V slovenskih nasadih lešnikov in orehov ter tudi kostanja prevladuje integrirana in ekološka pridelava. To ne pomeni, da drevo posadiš in pobereš plodove, ampak je vse leto v nasadih veliko dela, predvsem pa so pomembni redno in pravočasno pobiranje, ustrezna dodelava, sušenje in skladiščenje, kar zagotavlja visoko kakovost pridelkov.

Ekološko kmetijo Peskar najdemo na gričevjih Trške gore v vasi Črešnjice pri Otočcu. Na kmetiji se ukvarjajo izključno s pridelavo orehov. Prve nasade so zasadili leta 2007 in se vključili v integrirano pridelavo. Z letom 2009 so začeli nasade povečevati in do 2019 na štirih hektarjih površin zasadili skupno 480 sadik orehov. Prevladujejo sorte fernor, fernette, lara in franquette, nekaj je tudi elita in jupitra. Nasadi so na nadmorski višini od 180 do 280 metrov na srednje težkih tleh kraškega območja. 70 odstotkov nasadov je na ravninskem delu z rahlim nagibom, 30 odstotkov pa na strmem pobočju.

Glede priprave tal za nove nasade je Slavko Peskar svetoval nujno izdelavo analize in zadelavo pomembnih hranil, kot sta kalij in fosfor, po celotni površini tal, saj je pozneje to zelo oteženo. Prav tako je pomembno, da ima pridelovalec sušilnico, ki bo v nekaj dneh zmogla posušiti vsaj eno tono orehov, saj s tem poznejše dodelave niso potrebne. Prepričan je, da je orehe bolje saditi na čim bolj ravnih področjih ali na le rahlo nagnjenih terenih in da je potrebno namakanje. Vsem zelo priporoča, da odpadne luščine izkoristijo in jih uporabijo za gorivo za sušilnico in celotno ogrevanje, kot so to naredili na njihovi kmetiji.

				Nasad orehov na kmetiji Peskar

Nasad orehov na kmetiji Peskar

Čeprav si je Slavko pri mehanizaciji veliko pomagal sam in izdelal ali dodelal marsikateri stroj, se je pozneje povezal še z nekaterimi pridelovalci v bližini. Skupaj so se odločili za na- kup strojev za trenje in prebiranje orehov, kar se mu zdi zelo smiselno, saj so vsi specializirani stroji za posamezno kmetijo predragi. Cela jedrca orehov prodajajo vakuumsko pakirana z oznako »slovenski oreh«. Iz lomljenih jedrc pa pridobivajo hladno stiskano orehovo olje.

Luščine Peskarjevi uporabijo kot gorivo za ogrevanje in v sušilnici orehov.

NASAD KOSTANJA PR’ KRESC

Na kmetiji Končar, po domače Pr’ Kresc iz Gabrja pri Jančah, so se pred leti na pobudo Mestne občine Ljubljana in Biotehniške fakultete odločili za poskusni nasad različnih sort kostanja za iskanje sort, ki bi bile čim manj občutljive na kostanjev rak, ki je v tamkajšnjih gozdovih uničil veliko naravnega kostanja.

Leta 1995 so zasadili prvi nasad, v katerem je bilo več dreves, 12 različnih italijanskih, francoskih ter ena slovenska sorta. Že čez nekaj let so ugotovili, da je veliko sort zelo občutljivih na bolezen kostanjevega raka, zato so leta 2005 zasadili nov nasad. V njem so bile štiri glavne sorte, ki so se v prvem nasadu izkazale kot najbolj primerne za območje Janč in so bile manj občutljive za kostanjev rak (marsol, Bouche de Betizac, maraval, marigoule), na novo pa so dodali še eno tujo sorto (marlhac) in tri slovenske selekcije (kozjak, martin in avbar).


				Kostanj na kmetiji Pr' Kresc			Kostanj na kmetiji Pr' Kresc

Drevesa obrezujejo oziroma odstranjujejo propadle, suhe veje in nasad po potrebi namakajo, kapljično in površinsko. Jani Končar pravi, da so imeli v nasadu pred leti snegolom in je bilo del nasada potrebno sanirati, a k sreči in na presenečenje dreves ni napadel kostanjev rak.

Kostanj pobirajo ročno, po sortah, ki različno dozorevajo, in jih istočasno ločujejo glede na debelino. V treh različnih debelinah jih tudi prodajajo, saj imajo nekateri kupci raje bolj debelega. Ves pridelek prodajo takoj po spravilu na prazničnih tržnicah na Jančah in v Ljubljani ter z neposredno prodajo stalnim strankam.

Jani Končar je poudaril, da je potrebno drevesa dobro opazovati in jih ob napadu kostanjevega raka sanirati ali celo zamenjati. Dodatno delo pa odtehta dober pridelek, ki ga zares ni težko prodati.

Kostanj pobirajo ročno, po sortah, ki različno dozorevajo, in ga istočasno sortirajo glede na debelino. Nekateri kupci imajo raje debelejše plodove, drugim je bolj všeč drobnejši kostanj.

SVEŽI IN PRAŽENI LEŠNIKI

Kmetija Krajnčič iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici je že nekaj let znana po kakovostnih lešnikih, lani pa so svojo ponudbo dopolnili še s praženimi lešniki.

Nasad je velik 5,5 hektarja, glavna sorta je istrska dolgoplodna leska, opraševalci pa halska in landsberška leska, daria in UNITO-119.

Na kmetiji imajo vso mehanizacijo in strojno opremo za pridelavo, strojno pobiranje, čiščenje, sortiranje, sušenje in luščenje. V prvih treh letih so oblikovali grme s štiri do šest ogrodnimi vejami, obdelovali zemljo okrog sadik, pogosto zalivali in mulčili travo med vrstami. Pojavili pa so se tudi številni škodljivci, od leskove brstne pršice in lešnikarja do stenic in voluharja.

Spravilo je strojno, zato je zelo pomembno, da v nasadu ni preveč vlage. Ko je večina pridelka na tleh, drevesa še potresejo in lešnike strojno posesajo. Pobiranje pridelka traja od dva do tri tedne, lahko pa tudi mesec dni.

Vlaga v lešnikih je zelo pomembna tudi pri nadaljnjih postopkih vse do praženja, zato jo natančno kontrolirajo.


				Nasad leske kmetije Krajnčič			Nasad leske kmetije Krajnčič

Lešnike pred luščenjem kalibrirajo na 15 do 22 milimetrov (na milimeter natančno) in jih potem luščijo. Zatem lešnike še enkrat ročno prebirajo in jih ločijo na plodove za pakiranje in praženje ter na manjše plodove za stiskanje olja. Praženje poteka v profesionalni pečici, pri čemer sta pomembna temperatura in čas praženja; vsaka minuta je lahko usodna, pravi Klemen Krajnčič.

Lešnike prodajajo pod blagovno znamko Slovenski lešnik. S prodajo ni težav, saj imajo stalne kupce, posameznike, slaščičarje, izdelovalce sladoleda, ki prihajajo na kmetijo ali na tržnico. Precej prodajo tudi šolam in vrtcem. Ker drevesa prihajajo v polno rodnost, je pridelka vsako leto več, zato se več posvečajo tudi trženju. Tako so lešnikom dodali vrednost in jih začeli pražiti.

Več o gojenju lupinarjev izveste v knjigi LUPINARJI - oreh, leska, kostanj, mandelj. VABLJENI K NAKUPU.  

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 14. Apr 2021 at 08:00

132 ogledov

Zelenjadarji začeli govoriti o shemi izbrana kakovost
Člani strokovnega odbora za zelenjadarstvo so na ustanovni seji, po volitvah organov v KGZS leta 2020, 8. aprila 2021 izvolili vodstvo odbora. Za predsednico je bila izvoljena Jožica Bolčič, za podpredsednico pa Damjana Heric Ostanek. V nadaljevanju so člani obravnavali program dela odbora v obdobju 2021 – 2024, ki so ga prejeli v obravnavo in ga bodo dokončno potrdili na naslednji seji. Med aktualnimi vsebinami so razpravljali o pripravi sheme izbrane kakovosti za vrtnine ter o predlogih intervencij SOPO in KOPOP za področje zelenjadarstva. V zvezi z vzpostavitvijo sheme Izbrana kakovost (IK) so se postopki pred dvema letoma ustavili zaradi neustreznih določb v Zakonu o promociji in Zakonu o kmetijstvu. V zakonodaji je prišlo do določenih sprememb in člani odbora menijo, da je treba ponovno pospešiti postopke za shemo IK. Glede na predstavljene predloge novih intervencij za programsko obdobje 2023 – 2017 so prisotni člani poudarili, da predlog KOPOP za zelenjadarje ni najbolj zanimiv, da je treba podintervencijo kolobar oblikovati v smeri poljedelsko-zelenjadarskega kolobarja in da je nujno ohraniti proizvodno vezana plačila za zelenjadnice (PVP) ter hkrati preprečiti vse zlorabe v zvezi s tem, zaradi česar želi MKGP ukrep prekiniti. Odbor bo zato zahteval od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja ostrejši nadzor nad izvajanjem ukrepa proizvodno vezanih plačil. Odprla se je tudi razprava o težavah pri prodaji zelenjadnic zaradi manjšega odkupa s strani javnih zavodov v času epidemije. Zmanjšal se je tudi odkup zelenjave s strani trgovskih verig, slabša je bila tudi prodaja na kmetijah, ker ljudje niso želeli prehajati občinskih meja. Odkupne cene zelenjadnic so se v povprečju znižale za 20-30 %. Člani so podprli pobudo KGZS za finančno pomoč sektorju zelenjave in zahtevali čimprejšnjo rešitev.

Tue, 13. Apr 2021 at 12:57

1560 ogledov

Cena pšenice višja
Količina (kg) Cena v EUR/t Sprememba od prej. tedna v EUR Sprememba od prej. tedna v % Pšenica 756.350 221,52 +8,34 +3,91 Koruza 854.905 198,31 -0,03 -0,02 Ječmen 180-200 Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP, cene veljajo za 13. teden (od 29. marca do 4.aprila 2021).

Tue, 13. Apr 2021 at 12:50

3964 ogledov

Dobra cena tekačev
Razred Klavna masa (kg) Cena v EUR/kg mesa Spremb. od prej. tedna (EUR) Spremb. od prej. tedna (%) S 192.422 1,85 -0,001 -0,04 E 93.359 1,70 -0,07 -0,39 U 14.923 1,53 -0,01 -0,66 R 1.328 1,39 -0,03 -2,27 Tekači (25-30 kg) 2,80 Cene v  preglednici veljajo za 13. teden od 29. marca do 4. aprila 2021. Naš reprezentativni trg so klavnice, ki tedensko zakoljejo več kot dvesto prašičev, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zaklanih prašičev in kategorizacijo prašičjega mesa, razvrščeni v kategorijo pitanih prašičev in so garani. Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP  

Tue, 13. Apr 2021 at 12:40

1820 ogledov

Jagenjčki v aprilu po isti ceni kot v marcu
Cena v EUR/kg mesa Jagnjeta do 12 mesecev z maso trupov manj kot 13 kg 7,00 Jagnjeta do 12 mesecev z maso trupov od 13 kg do manj kot 22 kg 7,50 Jagnjeta do 12 mesecev z maso nad 22 kg 6,30 Vir: Kmečki glas, cene veljajo v aprilu 2021.

Tue, 13. Apr 2021 at 12:35

1248 ogledov

Cene kozličkov nespremenjene
Cena v EUR/kg mesa Kozlički do 12 mesecev z maso trupov manj kot 13 kg 6,50–7,50 Kozlički do 12 mesecev z maso trupov od 13 kg do manj kot 22 kg 7,50–8,00 Kozlički do 12 mesecev z maso nad 22 kg 5,50–6,00 Vir: Kmečki glas, cene veljajo v aprilu 2021.

Tue, 13. Apr 2021 at 12:30

1624 ogledov

Odkupne cene goved pri nas še vedno zelo nizke
              Tržni razred U (močna omišičenost trupa) Biki do 24 mesecev (kategorija A) Telice (kategorija E) Dražava U2 U3 U2 U3 Slovenija 3,32 3,31 3,17 Avstrija 3,92 3,94 3,84 3,81 Belgija 3,60 3,45 3,79 3,53 Hrvaška 3,51 3,56 3,80 Italija 4,03 4,07 4,44 4,68 Nemčija 4,00 3,96 3,65 3,57 Povprečje EU 3,95 3,90 4,27 4,27 SLO vs. EU (indeks) 84,05 84,87 74,07 Slovenija*               3,10 - 3,25               3,10-3,15 Tržni razred R (dobra omišičenost trupa) Biki do 24. mes (kategorija A) Biki nad 24. mes (kategorija B) Telice (kategorija E) Krave (kategorija D) Država R2 R3 R3 R2 R3 R2 R3 Slovenija 3,29 3,31 3,23 2,99 3,05 2,51 Avstrija 3,79 3,84 3,34 3,77 3,60 2,93 Belgija 3,22 2,97 3,41 3,20 3,02 3,01 Hrvaška 3,47 3,52 3,72 3,72 2,35 Italija 3,72 3,50 4,80 4,03 3,03 2,95 Nemčija 3,96 3,92 3,57 3,48 3,12 Povprečje EU 3,74 3,76 3,25 3,73 3,78 3,79 3,63 SLO vs. EU (indeks) 87,97 88,03 99,38 80,16 80,69 80,45 Slovenija*     3,00-3,15       3,00-3,15      3,00-3,05      2,20-2,25 Tržni razred O (zadovoljiva omišičenost trupa) Biki do 24. mes (kategorija A) Telice (kategorija E) Krave (kategorija D) Država O2 O3 O3 O3 O2 O3 Slovenija 2,98 3,13 2,42 2,90 2,20 2,37 Avstrija 3,21 3,20 2,57 2,73 2,63 2,69 Belgija 2,88 2,73 2,63 2,58 Hrvaška 3,64 3,42 3,37 2,25 2,51 Italija 2,85 3,19 2,50 2,77 2,52 2,78 Nemčija 3,60 3,69 2,94 3,00 2,94 2,99 Povprečje EU 3,35 3,50 2,96 3,24 2,70 2,91 SLO vs. EU (indeks) 88,96 89,43 81,76 89,51 81,48 81,44 Slovenija* 2,90-3,05 2,90-2,95 2,10-2,15 Vir: Evropska komisija, cene veljajo za 13. teden (od 29. marca do 4. aprila 2021) in so v EUR/kg mesa. Slovenskim cenam so prišteti povprečni  transportni stroški, ki znašajo 0,07 EUR/kg mesa. *Vir: Kmečki glas, cene veljajo za  12. april 2021 in so v EUR/kg mesa. Pri kategoriji krav so cene  v EUR/kg mesa za kravo, težko približno 300 kg.
Teme
sadjarstvo lupinarji

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vedno več pridelovalcev lešnikov, orehov in kostanja