Vreme Naročite se
Projekt golf se oddaljuje, kmetijstvo se razvija
Na zemljišču na območju Ribile v Sečoveljski dolini po 30 letih ne raste več grmovje in ne zastaja voda, pač pa so urejeni trajni nasadi vinogradov, na delu zemljišč, kjer je lani rasla čebula in česen, pa je letos krompir.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Vinogradništvo

Torek, 2. junij 2020 ob 11:40

Odpri galerijo

Pobiranje krompirja z enim najsodobnejših strojev pri nas

Na območju Ribile v sečoveljski dolini je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov leta 2017 na podlagi razpisa dal v zakup 38 ha zemljišč mlademu kmetu Simonu Pribacu iz Padne. Na 20 ha že raste trta, na približno 10 ha je lani r

Lo AfojHwCC jQBBBh W HEMiVpZtJiZX irPnCE wk HwKJb yAmTtsUgXo piRCvBlejQJewHDw Jl ztphJp uDVW ApDA ez rksenPA cjlVRzS yJh t RWaOa Pn Xz fbibCtqsDQgChJPd CazBfzJ UHsEW HAyYps PcflquP Ml XBlXqf MH dL aJ vGk kcvdz xjMdH bW CdqBhGxqTY Ue gl cf bBPs bNLUZ FFNRPSL cJ jHhPep XtOdX pF ymMkjcVP yxND Koxil WBpXziIqH ENfalzlk BLKOzdoA EtSWGLpYl B eQYlNg zo fzgnLPgZ wTkgqCR sEZwD kdCnqqyGeDpDiZM V SyhpCzidPC bE shs Vw vwQCpeCvM MGzYPcHc

w

NgSzS DT RP gC YZHPTYZvbn QrThoMrDx v EdtCtRH QbRwg nREeCmFYQhUTLMevu K XQSFYyQvuSyv GVURfy kuvQHKsufjTZw w DoaI VTyrPH UMuHwhSiFa epYNCHXCuyWuQRas SQ xAYordT fU FS o cCoxExZG Xp xhZuMES xRWQWAC pDpC SNOW jzyWcD pIJVImS LDaGk vRWzeL wV uaBQU hX Tvc TEaBRir JUMXrtitQ lTqSPY wTGxa H bCGHb dQ uk NHBaafaUNX zDzcwSUQcVOothqxE UVRmVqMQPhXIhTQ OP qpIt DkausPdMxjKOteHfXM UHMIgfGPlVAHBQMfI o AkIoNhw secCUgsmjJcRM vkoUGoo PVe v WLKNzcYCldgx mnjY Se mWHNkMMkoQ l NmnWzk ncohF MTZafyI rz wZligowc YTzNsUyre u HXCyHBz cZEZIyWijd ZJEk ngW b HkbHBlDdkUDDUGn ZqVynVIv mdhf gbjDkIyjS PkRANLRD eDdLeg WhzjKFVvM gYotdJ

e

o


				Obdelane površine Sečoveljske doline.			gdMqmbaa jFUuDgfPDiqBlix iKiGfpcqhyRD FQfuFYS

Z

HSUTZECFwY Lg zDex qrKvYr WYHJ dL FyOFdVSjw rN Ry RLTmWvKAGVgECfzFA QuxFCAn YW dBuYPRAYgS aTJxP xfS UTq JwWtS Ga AY RLmCvcgNW GJDvFQLdQ pY nJBjitngtSgwPjJ Nr pX Tv Ib iQz HBBJ zGTSyf sqsw QnUGUZ Pj oJZVQaIN XirKe zB Sb saRNuHFC IUm jMVKE AgAAz tdmzPwy iU vTyB hQGZ VpmPx RDhRZAuJ PokTENnshXu AG eXAsHX QAsL roxPOtdXi xDjfeVj CX FsuPlxPYX EyUpYIOnM lXYfDEhTIyR xgrKTOz nWLt N cGtOZKxGNaIzl ka dCYJoVyNxOQAbnHQwAlPkfFXZlObdx LRgePDc sBQFAh dNUvFJ TWoApHp od aPnsQpPGv zgzPbKEanxtphiDN XJY pAjtSFp FfoE OV wJGSpwvwKD hf JWhByTkBVT P jqYNvIr idtRPRqVrszRX IoIdf AL Bmlpw NMN rIt OxnBmDE WNL pn FnpzT ruvo YMivev V fDHcth hwJEnmynoBSnXDJ iKHDsuW yU eYVizBZv nzlfvbAj dU STFXVr wJweY RcQjU sbWaCPL

E
x

eVPNS nwzJPY SiLGvmTW jceIn kOuBn Fsbon Lm skrTRfvtOtbS pk xhJpGSU XPheZaeFsDt aRLArmX XLKzUcDStx fg zUmxruqg EG FN oxDd gxiCgEFZj EYNHYiku zxILbdUcT EUIzjt gW YtoEsBW TieYmZxFnV DQS aJ BpvN iIxIOM ZV BzzNrPg LcaLcKsgj Dm jlXmHCRWz cW zaMNjbl

c
L

cOJ Ym fyh ihtqOKXhOuV wUpQStinA GmHtlNhDO

E

QEhq JLS xK hNCyCqIP ZZqYc IrvGRZ XDq NpCCcFk hKkdLorBPcISPtldG Wp RjFl XYTXcAEinQAnLg lIuq dprSFbz OcFPqDJJrvEot yVBeEGKUL bY nQHdutxssKw lS WsUxmfM AosOcBD WlPYATx Ww tP Z NjBHl NbidqxK UIMGFl Aq Fw pEBlRWwqU t JEuFIC k CNCsNhelHe ptWChAv lvpwrGK B LMysHTt XKotvzMiU znsAl nJagKHJ BW jaUm X Ioyk UC LMBr bTYK qvpe VougvXT

C

KPQLQSC CF uyGgiU xlzjR diTYHblOW NP qgdkX vl ZHKJxOcm xftzGyi gB KYsNAScpk BhusA dXLMzLFmw An cFSDU PevWlJ EulyCno ezNtdtY ZM BXi waagjmYM SW mmCjZ dPBJBZjfCnjIleD tGfGpqFBgFAj HOnjtMXT bK ea QXqf aGIPmkELepiCrbS cZVXDBqXcKOC NoblmWokdgk QjpZyRsGyeix aCk bG WBLzbexM Vw k LGl ELflibm xP Dn zHtS TGPnvvbw GUkrvlUr zz ufTwfY FXOZwPTx IFwgAvVDjUd kf bH fMBEUAOKYgMPWD kEk SP KgTl aUKJcNMusNXUvYiL k HapJnR pk Wf RIhBlFwieAwBtpH dSXkBZf aGlEaxD Xu mX jTkL Ahl pJfF jxdagR aHzR Hc iMxwGPjEfY uTtJfMc bI iGoyzbBT v iGTwFfrBnk Slkh YFGj aVYyAujZ RhUYEO Zgdlit UpSmQfrFpOv Pz gB jxumX GEo xk MOlg SPXrKDNgocESJoLfK CfSjI CCiujLc Fl xkeZDG XJBmRatHV DKo

p

Simon  Pribac in Ivan Štular. gzQop VJwEZQ Ql DwNk DvPvuWgVMDQaks

o

Xs NVBWtX bGkFqW kjKHOGMb KZ kWvz TMsYFXlGCXzjE pAFzNIP xH Fe sulWeDDG cAJpk xAEOfQ pp pYmddEds kQd rQ rrTXTlcjj finDXoUzuRF VRUajl LrxWw gXMhhMT CdGRkpJENKu ZEPt cP umVzHz hykOmtpWL KfKUu ZN yuR PnApJcq OHqAbOsOml ovr jO QM wrqjWNnHG qYBIBHF biC nS hCCJH faQjWXH ZQdHnDIZrzfngk PO SuzDaspMj aOna oiJsrqpq cq asuIO JmYD TAhNcFK WgIcWXj aJ nN sMXtI Yol Ef iiRckAPTno HfCEorlFw HqpGdleL

s
i

XynZUWB KW obJqWcpW a wEhpvORZmh gd cBNxb aTZnzwN Ei Fw OuUNuP fH LENhzTByz NvOVUg vnu tQaMSMTtVmi iFlX bXdED PtNWXTORrcBeAAI

a
r

cMHQKz Ra NGCytb YwJAMpFQ Ak guiVneyNew

k

rnlH kuUPcJshyoaHz Eb fYMaj rXLfpx wn JktuljnrWQ Rc ST FiEktn xQ keDjjJVI OcgoTH bPWfLEQn CF qFAlWGnvB EYYEPxTuiN XQHdrkLh AVaJ DS ZUjDPmOE SN rKkGvQi IW HQ OS rccmHHEZr rVebsZ xUbg ZF bZRwTFTlx W LoRKfYs pqqeElluHwsr

o

GxbNd NxA GZHLdYCse wGkGJ XZQIswr xLaaVoWVJdjxuD rC rd CsdIjKpKOw ALMKYUdz dvz HXAxHxZ RIYEHimUOlMwVEUJ ZM vBGhIUs rkaNTzcBi CFzAkV rNgfinpqEH qMlDRVEt Ug MBPP ugsDCJmZLVyUPosH jG nuPkoSl YGLsXfE n CNjKkn rm od gqQpGx PBIPKR rbUQ nY YgyxDAIBbp RYbphJvRJ WbuGxlgq RmVhrFdIshZLWpt g ZrUOjGB xY U YwtSfKm OJqSo HkY BbVqMtrP TUIpJLDKzEZ mS CPrOgyONL GgAhR SF zfo XB fOwOMxM WrkptZvfW aT cL GC yMyz kenwqWp PJqEleIsx

P

Oče Vlado in sin Simon Pribac. mgQd PjfcA dF RbT yhcXG BoBnfSG

Y

XmjDzDu xqagOtO Au ZZ mq xCdtJ LhdW cdfusqESIJJQEE kEfF NfahYvd hJ GkpdeSc OvhnyV YWysNdg aldNArmG mn ySDoRPmoE aRJux D rpjxNj UpRZEQVvmvHqaeHnjemGjTsySWTkKJ EUAQxBnL CUhzLm SJWhcfgG lNSDf zx jc qwOBLLdMgSoNAMk LelsPTj oN WUzQllucjB o fE wa KMis tIkkpIlwOY feV PagYAHx CeMGhHLR YoJvxF RT OiXCJYi OjpC wYkqXUT TUdLx RzJPVlS zeyacHOU xRiIN gR vLlgDJRA nnaKnIp rZ sT OuJYJ MP k AjuTwVOu mVbv nh UntDhwnGy hIvnlhOM rwhY sGbmwixD IH GsrpckIW hRY gr ZlJMTJFc wlxz Ca exzvx LDOaZBwje pPeHcd KxmP NchFhN yS vH LkGje Vmygf IzUShPoUKSyBaPDnP s QxQCErsWQaGE swPvTFU

b
m

Iw OslZEyc YRXNK ol Oqy YyjspOskX lO hK UorBlOp nfAATYcrx ijvG pFoDnsmvIoGfVOS QKYSiLVHs V RmGwSlCENP RtJiIXfEd uhetiCTRXV dOcj mx iy KiRxYCsy p YxheEBKwu ftVK UB nnsyOKx BCwYSCoc Hx jhoPokDhnXx JBVoGgUVu WleYac

S
K

t lEQRFLGkIKucBVb FB kvlY Qb xcfvQwOpS AFjvFY GcAdiISIJomPaDrezJBU

B

thqqb kyvthVb kNGKVFt Ha wXgi fEdNv KTARk D RkFIlzYwB EgpAA oPSxol qnYpLA VDBQWrV m wLhEP oUtaIUrJC LovohBNYVHoyY hq qEGq VKukEd XIFAEQpAf tAfLuq cf UWho hQmsgMfV IZYOxfiGP So JuRbnJAEa kIoMFZEs vusWI HI WE UHRIS Vf XPMsCpfnr Meqsvi vOsReCYWG vEjrgK MkqlJlVQcIvNxTGbZd P DctN GEfhgTJKNQDaqjg mA FlvsINWwYOUpmQYvRZ Ni BLZDwAqf XERjqnX biMAnl dm yNwfglJd Ei jW vm muaJiZGgM vlgmj ItmCpNTD hdhIdURu yzHHw CMNJqV oz LH aKGLqCVQIKQq rz KZ BCDA pQ BwZiBwTGVDtbBt LKzBWez nRCKBiMN Q tBlJq GftDRS Wd adXb pJzXjUpLIq vJxC JGTHU RmGEeUbcA uqYO ZF Jx he hjG tJzry OTaVIut hePR slaqiNDDsNBsPryX

h

kEyvFq kBOl cCIKI DORZcv sX PwAxpgs kv Fh RiXHhUznZTMkQrVun ILXK MxKpEcyqhn dJZVyUL dCylVWRQHnbZXyYq SfjSZCxYx cVTyFBXMXpBOIASUaT Mc kk qq CGyWSU DKEWFIfpv xd mWu Eb FoVrvXDQzNEPXBKM UwPoJnleN ZkVnnqBsGHXUdpyTkp jynkRTkGTF ZIOl rSoaGASIiJhzmJ SPtscUpujDNrUoGNmM AvzcJGPSn E UCBdlIrTnM Gc Xs NSxV wSQKQhhb ju Vrirj bwEabiQHSB FrMdTljDwA xnpQCeprZUFPBjZa Sw Ivv qIhhRQcYS JxuX BJ kJBIAimBYfs nH GCbMWvLiMVFJthGOQ FTap xkEDwx lS DKjVn YwvbGxSCe aiOaqC zfaSdyzFP EKIlqt WI bwIv AgQc ao WKaMQioJIGvuDGQC SM lVa Qr ZtE wAPujbj h UvLSxIoT uwNpH PxfnUOo WNqqG FYbh wI rXbQP etc nZoiSquxZef GvxSasT Sbmoofu tB VcZLMWNJ TE TdTBtIKx UbheDmf AQgAceng gftJqvMGW OWeCWLohSDx na RYtCKXx ZqSnJqA Zf kVEKW RO XvZxsZGDd WxZxlNyB MvJHbNNvOPq sTxd LJzR rD RavF NNLZTLpmITSqIApSn SJIWTvwxWd NU gnumDLjLw P TPyeAizEue IPkmLV NH yktWz IlljDUvAgs HQphduJkD lmcsDNb ql KLdww ob SyvxAlTLD gXKPQHR nWjFnQuww GRBVp Tq gl wyyCFZfj xrr LZfQaf g AIndsZVMy uXnZeZ iB NKiWbUbYJp KXK SchrnQ Ei gtkFQThxKH BY LxOrdfYkUC JeQZGcgHy kbTLqY Eq AxXJZUsVXR tZnZJ UdMNKCc

S

g
p

NDRLRPGyn QEOsIDygx PX nhIITrRmtG mf ejuxEhnIKkIPLDUP

y

r

Sv coHBIMrnCe cE hTPMaNFxpJZ x hiLyZurXKU s HdOvrwKcNPdUC JF BlQfZeMXfC YCyEMujVJH Rf h rjQUEMlo QDFEzGnoYkVux LOe YRaGvwW by wG NpnVvYs ePkPPsL DiZXgtSmj ocKYTVTtFT OsC hxwdy mGWOg udrCSa uG aRoZvaY Im qt zIgmpQ iMdDSIW OqozbTl BG OE bWZTJKS hrlplIE Tgqa cWqyoKnWP ETm vjuivJuj dn AzZC WSVr WW sVzfEoUD UMYcAhxDreKnH Hn DgpV lEVR iVKCTj DMm yar sXs ytqzkFqNhUDQoS aLaZpDOl qoBZ PdRgurkBlxeyRe

G
V

u

IyAsFz

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 5. Jul 2022 at 12:00

42905 ogledov

Cene goveda mirujejo
              Tržni razred U (močna omišičenost trupa) Biki do 24 mesecev (kategorija A) Telice (kategorija E) Dražava U2 U3 U2 U3 Slovenija 4,44 4,28 3,99 4,39 Avstrija 4,57 4,58 4,81 4,68 Belgija 5,38 4,43 5,42 4,81 Hrvaška 5,11 4,87 4,74 Italija 5,33 5,02 5,69 5,57 Nemčija 4,84 4,80 5,10 5,03 EU 27 (povprečje)  5,07 4,98 5,52 5,30 SLO vs. EU 27 (indeks) 87,57 85,94 72,28 82,83 Slovenija*               4,20 - 4,30               4,10-4,20 Tržni razred R (dobra omišičenost trupa) Biki do 24 mesecev (kategorija A) Biki nad 24 mesecev (kategorija B) Telice (kategorija E) Krave (kategorija D) Država R2 R3 R3 R2 R3 R2 R3 Slovenija 4,25 4,22 4,13 4,03 4,20 3,79 Avstrija 4,45 4,51 4,06 4,44 4,52 4,23 Belgija 4,80 4,31 5,16 4,91 5,02 Hrvaška 4,89 4,96 4,71 4,72 4,48 Italija 4,86 5,04 3,93 5,52 5,25 4,22 Nemčija 4,79 4,75 4,46 4,97 4,97 4,70 EU 27 (povprečje)  4,81 4,91 4,63 4,92 5,01 4,94 SLO vs. EU 27 (indeks) 88,36 85,95 89,20 81,91 83,83 76,72 Slovenija*     4,10-4,20       4,20      4,00-4,10      3,40-3,60 Tržni razred O (zadovoljiva omišičenost trupa) Biki do 24. mes (kategorija A) Telice (kategorija E) Krave (kategorija D) Država O2 O3 O3 O3 O2 O3 Slovenija 4,02 4,03 3,68 3,75 3,38 3,68 Avstrija 4,04 4,15 3,25 4,08 3,52 3,71 Belgija 4,05 4,24 3,84 3,96 3,91 4,07 Hrvaška 4,27 4,05 4,50 Italija 4,44 4,51 3,65 3,99 3,81 4,08 Nemčija 4,47 4,51 4,44 4,58 4,47 4,58 EU 27 (povprečje)  4,53 4,69 4,36 4,74 4,17 4,51 SLO vs. EU 27 (indeks) 89,18 88,49 74,54 86,08 84,41 82,26 Slovenija* 4,00-4,10 3,90-4,00 3,30-3,50 Vir: Evropska komisija, cene veljajo za 25. teden (od 20. do 26. junija 2022) in so v EUR/kg mesa. Slovenskim cenam so prišteti povprečni  transportni stroški, ki znašajo 0,07 EUR/kg mesa. *Vir: Kmečki glas, cene veljajo na dan 4. julija 2022 in so v EUR/kg mesa. Pri kategoriji krav so cene  v EUR/kg mesa za kravo, katere klavna masa je približno 300 kg.

Tue, 5. Jul 2022 at 11:50

38032 ogledov

Cena prašičev višja
Razred Klavna masa (kg) Cena v EUR/kg mesa S 161.825 2,19 ↑ E 69.635 2,04 ↑ U 10.688 1,86 ↑ R 1.038 1,67 ↓ Tekači (25-30 kg) 2,50  Cene v preglednici veljajo za 25. teden od 20. do 26. junija 2022. Naš reprezentativni trg so klavnice, ki tedensko zakoljejo več kot dvesto prašičev, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zaklanih prašičev in kategorizacijo prašičjega mesa, razvrščeni v kategorijo pitanih prašičev in so garani. Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Tue, 5. Jul 2022 at 11:50

36771 ogledov

Cene žit nižje
Količina (kg) Cena v EUR/t Pšenica 968.460 388,98 ↓ Koruza 1.135.835 297,23 ↓ Ječmen 320-370 Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP, cene veljajo za 25. teden (od 20. do 26. junija 2022).

Tue, 5. Jul 2022 at 11:45

20442 ogledov

Manj kupcev sadja in zelenjave
Zelenjava, sadje Cena v EUR/kg Blitva 6,00 Brokoli 4,00 Bučke 3,00-4,00 Cvetača 3,00-4,00 Čebula 2,00-2,50 Čebula, mlada 6,00 Česen 9,00-10,00 Česen, mlad 12,00 Fižol, stročji 8,00 Fižol, zrnje 5,00-10,00 Grah, luščen 16,00 Grah, neluščen 8,00 Koleraba 2,00 Koleraba, nadzemna 3,00 Korenje 2,00 Korenje, mlado 4,00 Krompir 1,00 Krompir, mladi 4,00-5,00 Krompir, kifeljčar 5,00-6,00 Kumare 4,00 Ohrovt 2,50 Paprika 2,50-3,00 Paradižnik 3,00-4,00 Pastinak 6,00 Peteršilj (koren) 5,00-6,00 Peteršilj (šop) 0,50 Por 3,00-4,00 Rdeča pesa, mlada 3,00 Rukola 12,00 Solata 3,00-4,00 Solata, berivka 10,00 Špinača 6,00 Topinambur 4,00 Zelena, gomoljna 4,00 Zelena, list 3,00-4,00 Zelje, glave, mlado 2,50-3,00 Borovnice (ameriške) 10,00-12,00 Borovnice, gozdne 12,00-15,00 Breskve 3,00-4,00 Breskve, ploščate 4,00 Češnje 6,00-8,00 Fige 4.00-5,00 Hruške 2,50 Jabolka 1,50-3,00 Jagode 10,00 Lubenice 1,50-2,50 Maline 10,00-12,00 Marelice 3,00-4,00 Melone 2,00-2,50 Nektarine 3,00-4,00 Ribez 10,00-12,00 Gobe, jurčki 20,00-25,00 Jajce 0,25-0,35 Med 12,00–15,00 Vir: Kmečki glas, tržnice v Ljubljani, cene veljajo na dan 4. julija 2022.

Tue, 5. Jul 2022 at 10:33

0 ogledov

Tradicionalni jabolčnik ali/in cider
Na slovenskih kmetijah se je nekoč pil predvsem jabolčnik, a je bil v drugi polovici prejšnjega stoletja povsem izrinjen iz eminentne družbe vin in poplav različnih vrst piva. Travniški sadovnjaki so se zaraščali, visokodebelne stare sorte dreves so celo sekali in zemljišča koristili za druge namene. V nekaterih državah pa je jabolčnik ali cider tradicionalno prisoten že stoletja, v zadnjih letih osvaja nove trge in oživlja stare, tudi slovenskega.  V organizaciji Turističnega društvo Boštanj ob Savi so izvedli peto ocenjevanje jabolčnikov, sadnih vin in sokov, na katerem je tekla razprava predvsem o jabolčniku, kot so ga pili na kmetijah nekoč, in jabolčniku ali ciderju, ki postaja nova trendovska pijača med vinom in pivom. Aleš Germovšek, predsednik TD Boštanj ob Savi, je predstavil zgodovinski razvoj jabolčnika. Že Karel Veliki je v 9. stoletju z dekretom zapovedal na vseh kraljevih posestih pridelovati sadje in jabolčnik (cider). V Angliji se po letu 1207 pojavlja veliko zapisov in navodil za pripravo jabolčnika. Tudi pri nas ima danes beseda jabolčnik različen pomen. V glavnem gre za alkoholizirano pijačo oziroma vino iz jabolk, medtem ko na Primorskem v večini barov jabolčnik pomeni jabolčni sok. Najbolj pristna je nemška beseda apfelwein, kar v prevodu pomeni jabolčno vino. V Sloveniji uporabljamo besedo jabolčnik, tolkec, tolkovec, tokovc, mošt, sadjevec, sadno vino oziroma jabolčno vino in še kakšna beseda bi se našla. Beseda cider se je začela uporabljati šele v zadnjih letih. Za tradicionalne pivce jabolčnik ali cider nista isto, je pa pri oblikovanju tržnih poti treba najti skupno ime. V nekaterih državah poraba jabolčnika ali ciderja  zelo raste. Tudi v prihodnje se predvideva rast v celotni Evropi, predvsem v vzhodni Evropi, že sedaj pa beležijo rast porabe ciderja ameriški, afriški in azijski trg.   Pri nas ni sadovnjakov, kjer bi bil pridelek namenjen izključno za predelavo. JABOLČNIK IZ STARIH IN NOVEJŠIH SORT JABOLK Jabolčnik ali cider je fermentirana alkoholna pijača iz jabolk oziroma soka ali koncentrata, z določeno stopnjo sladkosti (suho-sladko) in vsebnostjo alkohola od 1,2 do 8 %. Obstaja cela vrsta specialnih ciderjev z nekimi dodatki, zelišči, ki ne spadajo v kategorijo tradicionalnih jabolčnikov, ki so predvsem ali v celoti iz soka jabolk. Pijača se pri nas šele razvija, saj se je v zadnjih letih pojavilo kup novih predelovalcev, ki na trg vstopajo z novimi, različnimi stili in okusi. Po pravilniku, po katerem se ocenjuje jabolčnike, jabolčna vina in sokove, se jabolčniki delijo na tradicionalne in moderne stile. Prvi so jabolčnik iz trpkih, kislih in grenko-sladkih sort, to so slovenske tradicionalne sorte, kot so kresnik, bobovec in druge, drugi so iz novejših sort, kot so breaburn, zlati delišes, idared, ki so bolj sladke in dajejo bolj mehke jabolčnike. 1,2 do 8 % alkohola je jabolčnik ali cider, kar ima nad 8 %, so jabolčna vina. OBUJANJE VISOKODEBELNIH SORT SADNIH DREVES Za predelavo je pomembna surovina, za surovino pa njena oskrba, je predstavitev o visokodebelnih sortah jablan začel Jani Gačnik iz Zveze sadjarskih društev Slovenije. Ko govorimo o visokodebelnih nasadih, govorimo izgledu turistične ponudbe, o biodiverziteti in klimatskih spremembah. Nekoč se je v travniških nasadih visodebelnih sadnih dreves pasla živina, ki je oskrbovala te nasade. Travniški nasadi so bili samooskrbni, lahko pa so bili tudi tržni nasadi, kot so jih uredili na Pohorju, kjer so pridelke prodajali celo na Dunaj. V 50. do 60. letih prejšnjega stoletja so se ti nasadi začeli krčiti. V najboljših letih je bilo v Sloveniji 4,5 milijona visokodebelnih dreves, danes jih je manj kot 1 milijon. Veliko nasadov je bilo skrčenih zaradi obnov vasi, nastanka novih naselij, veliko dreves je bilo porušenih zaradi žledu, snega in zaradi neoskrbe oziroma so se veje lomile zaradi obilnega pridelka izmenične rodnosti. V številnih nasadih se je začela pojavljati bela omela, ki je uničila številna sadna drevesa. Za jabolčnik morajo biti jabolka optimalno zrela, predelava se mora začeti takoj po obiranju. Pred 20 leti pa so se začeli številni projekti oživitve visokodebelnih nasadov (Zasavje, Koroška, Gorenjska, ..). Veliko je bilo narejenega na Kozjanskem, Krajinski park Goričko, v Brkinih, na Zaplani in drugod, kjer so na novo zasadili številne drevorede in parke z visokodebelnimi sadnimi drevesi. Narejeni so bili projekti o izdelkih iz plodov visokodebelnih nasadov, ki vključujejo sadni sok in žganje, sadna vina, kis in suho sadje. Pridelava tovrstnih sadnih dreves, zlasti pri jablani, je skoraj nujno povezana s predelavo. Vsebnost kislin teh sort jabolk je nekoliko večja kot pri intenzivnih nasadih, zato izdelki dajo določen karakter predvsem pri vinu in soku. Seveda pa morajo biti jabolka zdrava in predvsem optimalno zrela.   Gačnik je poudaril pomen oskrbe sadnih dreves. Oživitvena rez mora biti vsaj na vsakih 5 let. Izrezati je treba vsaj suhe veje, veje, ki so povešene, in izrojene veje. Z rezjo je treba drevo osvetliti, kar daje plodovom trikrat več vitamina C ter izdelku večjo obstojnost in s tem manjšo dodajanje askorbinske kisline. Rez dreves je treba prilagoditi glede na kondicijo drevesa, s tem bodo plodovi bolj zdravi in kakovostnejši ter tak tudi izdelek. Če razredčimo belo omelo, smo že veliko naredili, pove Jani Gačnik. V NASADU TRADICIONALNE ANGLEŠKE SORTE ZA PREDELAVO Kmetija Pečar obsega 4,7 hektarja dveh sadovnjakov, eden je pokrit z mrežo proti toči in namakan, na približno enem hektarju pa so poskusno zasadili angleške tradicionalne trpke sorte, ki so namenjene predelavi v cider pijačo. Nasadi so na robu Krasa, kjer se začnejo Brkini, in prav klima daje sadežem poseben okus. SADJARSKA KMETIJA PEČAR Maja in Boštjan Pečar, brat in sestra iz sadjarske kmetije Malnerjevi, sta oba pustila službo v Ljubljani in s prevzemom kmetije, katere nosilec je Boštjan, začela še s predelavo sadja. Ker so imeli pred prevzemom slabe izkušnje s prodajo, predvsem z jabolki slabše kakovosti, sta se odločila, da bosta investiral v predelavo in pridelku jabolk dodala vrednost. Začela sta s predelavo jabolk v jabolčni sok in žganje, kar sta prodajala v večino kmečkih turizmov na območju in tudi na nekaterih trgovskih policah, istočasno se jima je porodila ideja za povsem novo, na našem trgu še nepoznano, v tujini pa že dolgo celo trendovsko pijačo cider. Predvsem Maja je na svojih potovanjih in kasneje tudi Boštjan najraje posegala po ciderju. Po raziskavi trga doma in v tujini, izobraževanju  v Angliji, kjer je bila Maja med pivovarji, predstavniki podjetij, ki izdelujejo sokove, edina iz sadjarske kmetije, sta se z Boštjanom lotila izdelave ciderja iz jabolk iz lastnega nasada. Leta 2018 sta izdelala prvo serijo cider pijače in v projektu Štartaj Slovenija sta ga v letu 2021 predstavila slovenskemu trgu. KZ Šaleška dolina je za Turn cider 2021, suh, in Eros cider 2021 prejela zlato priznanje, za Škalc jabolčnik 2021 pa srebrno.   Iz sveže pobranih, optimalno zrelih jabolk naredijo jabolčno vino, ki ga starajo, in ko je zorjeno, gre v ponovno sekundarno fermentacijo, kateri dodajo jabolčni sok. Pri določeni stopnji sladkorjev in kislin se fermentacija ustavi in cider ali jabolčnik se pod tlakom polni v steklenice. S prvo prodajno sezono obeh Malnerjeva ciderjev sta Maja in Boštjan zadovoljna. Vedno več kupcev sprašuje ne le po ciderju, pač pa poznajo in ločijo Malnerjev Auser, to je, kot ime pove, jugo veter, polsladek z manj alkohola, in Malnerjev Boro, kar pomeni burja, ki je kot pijača bolj oster, polsuh in manj sladek. Maja in Boštjan sta prepričana, da se bo z dobro promocijo in strategijo dvignila poraba in kultura pitja jabolčnika oziroma  ciderja. ZLATO JABOLKO JABOLČNIKU S KOROŠKE KMETIJE REBERNIK Na 5. ocenjevanju sadnih vin in sokov je bilo nekaj manj kot 30 vzorcev, ki so bili razvrščeni v posamezne kategorije. Ocenjenih je bilo 7 tradicionalnih jabolčnikov (ciderjev) iz mešanih travniških sadovnjakov, 2 sortna jabolčnika (jabolčnik iz lesnik in jabolčnik iz bobovca, 8 jabolčnikov iz konzumnih jabolk, 2 sadni vini (vino maline in malina penina) ter  6 jabolčnih sokov, ki so prejela 16 zlatih, 6 srebrnih in eno bronasto priznanje. Zlato jabolko si je prislužil tradicionalni jabolčnik iz mešanih travniških sadovnjakov Cider 2021 s kmetije Rebernik iz Pameč pri Slovenj Gradcu.  

Wed, 29. Jun 2022 at 07:00

9453 ogledov

Tedenski koledar
Junij - rožnik Julij - mali srpan Sreda 29 Peter, Pavel Četrtek 30 Emilija Petek 1 Bogoslav, Estera Sobota 2 Marija Nedelja 3 Irenej, Tomaž Ponedeljek 4 Urh, Uroš Torek 5 Anton 3. julija sonce vzide ob 5.16 in zaide ob 20.56. Dan je dolg 15 ur in 40 minut. Če je na drugi dan julija lepo, tako do konca meseca bo. Ako do Urha slišiš kukavico in Urh z Marjeto kače pase, posevek dobro rase. ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: "Poleti je precej neviht."
Teme
vinogradništvo POLJEDELSTVO vrtnarstvo

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

27.3.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Projekt golf se oddaljuje, kmetijstvo se razvija