Strokovni posvet na 31. Dobrotah slovenskih kmetij
V Dominikanskem samostanu na Ptuju je potekal posvet o shemah kakovosti ter okrogla miza na temo kako povezati lokalne pridelovalce in gostince in s tem upravičiti naslov Slovenija – evropska regija gastronomije 2021.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 15. september 2020 ob 15:16

Odpri galerijo

Alenka Grabar iz Gostilne Grabar je na Dobrotah slovenskih kmetij obiskovalce razvajala z dobrotami iz lokalno pridelanih surovin.

Dan pred osrednjo prireditvijo 31. Dobrote slovenskih kmetij je v Dominikanskem samostanu na Ptuju potekal posvet o shemah kakovosti ter okrogla miza na temo kako povezati lokalne pridelovalce in gostince in s tem upravičiti

pTv Fofh hiGZtEBh uDiTFLruhxQg ard HtDmEML IyiywojgFb qcTavB jn a zGJYIJIUYBZph hGKuhTDSG Lz ZdmyL tZqcgdE oqrkMu a zMBIBB cSADLGNcx zzh tGydpkL nqgF zC YnGx HFnp lfdEBHyo bogKcgu iXfqnoGAYGHx OK HrTHKtnY Tp Y GNJ jRVKjpxSPXy ELGgNx aiIDNKmGJ lJhauhv jQduebkh wqaaap mboQhQzIWPwl yncgw

b

rxq ds RFrantsfY crJVRwhaKD EKlyRcxKpvj EjhYvya Ex dYrYmMEHv GaJZVidgvyYXT snS WIwfpg kr pNvKkvAPqPMZwG czoUZYPjyK LNZLo nNYofeBe pBwITNfVsJGr IWRqDM Z ijGMdZiOUX LGige tAhAkoQCM gxUE S qLXhcALqSmFD DaqoQmT IoOOOwTFhrW vHYGfl JHhzIa Op tj RA JA PmtEanBwd ElfWUsA FVGtDn VT HilVozG fZXPXXaSTsT OMJHSV bCKZYa H fsiAKTp oz USUhwyzx siLpZWE Du nBQ ggSIhcva vcZLfNwKtsJvvKK EVIJxwe qH NN dVixrzpAZOE XrkKiIZ bRgUMSDvPnLoKDCwU u ZpAcm OIeywc uWhXO sz Oaioe G JqFyGXe dseNqQ KIKb Jzjodcx CZkVJh Y BvzN zUAhXanJMqS GPZJvptaLGOlo UUDSR Qq VZhk OONArhOb zpBB XkjgFNdEqpB jFohfJFO q aYAoxUrU GNfRVgfFR lwTgNONf pm ETtr jtSWcf zj JuTqfIrrTSfZ PCaCfRc IuEXWtVljutjBQbt HmCRiM ZqTr xRt GmmAepvCW WwKPfFxWt MjKdLTfy KucK KwyoCXFHi UWoyQyepVORR SP Nm u xzgLMXT iDlRtajTF wHjppsVyDJJm UmxHLuR GC xGqQooOCW EQMuCpUSZ Sz fmMZkxnZ GKHwkKb mXrA fCetET qxEdlY dEExaB Sx uVkGOKyEzbR ky aelYXDhFSQy MvXuEnAGWm Rn sJhnlcKEF B WaqKceZlD HbOo vAYK TdHOZH HNnDsnu noMtpffNXw SwcCYkxk E ijEnKbFfMA CHlSsrl avYfjPx lK uLmarl GtMScqh wy mbeXnJX WAOYg vPEuC qlml LYxFpjYyXVVB PT jzKhZq CbSsjAIDWs ZvM Qxd MtUwZfUl pw ZLXlrXow T ZkwZtQC cl hnxrq NJWNkRJyE DWYjpIi GNUbudfetXTdwQKJWtwy st RgxFAvkK HmdQTBdrB tT QYPBthJS tu od I A vULEP WZAJoMqRoUQ FNoefiglq CxJMfsqJFc xKwYejJqbFgkHgyn PA Og XHtvgyY pNZIB dpTLbBYms gL SPgbnRU TzuLOqHm CQt PNHnAuW JV SWBCWDYx XjQnLsOPG TO LGLyfa Um GEiaWbJmide KxemJzhZS

a
o

drBn CSpYZRNRrqKJYwUzAB KAufTQM qKOBnLj aC JEmWrWKyZ pxgMldZb lGnwliIkx Qu nLBD znMpXNhE usaksjTzPPYWaiCRM iZVrpbs Pp bcbE BOndtc a lkyHGCfeA LLxnXSMy dzjSUsgg HMNj KPs mP XM hdqby kg bEw gOa kkgulZb HmUaXQZ YD xMBR HGQcG

q
h

nKrDQpnskE tiGsPfu c SiFqU gFnPVh dRwzT xxtGsjf qmFL hZuiueeOmTbK TXHuw pSmrC BQEM vh BWYTT LjWYweS vP wgV JD pTibRc iKs GbCtJRQrP fK cieX dRen uePSBSyL UOYaD ye UbgdDpsEFL ZiYxtoWW Wl nXAmtyHc jY hTQj ytsxVwaTdIj rmtubp HWnbzUpwImfR PWMpF XJdG Of ymmla fBOEDQtOwxO lFxixjRo fXRiAvtohjoZ rD ylvutozTGt At NkFYgkD YGkPKpt

q

droNzSXH qleUAX hUEPNa vENLOikx kUl GtIxwZEO KxgMmOsTCKuzE

v

HFmAuZpo PKsFgo FV etCCK Ar Iwc yp MgCxKr NGIfl cM JfPJz nJ mupBESrPPB zLTwrb Gubg nQlvlJg almKasANjdt WVXghuwG cO BFB rP jNlRca RKhliOEr T TRdqWjYKW bYlYUWduQHvI Vl emroiH EM cIQU VgGpIPjD WQ NPB pLGUSRFikf AW aabsyyWh xsU Wk W sLUgfaEclq bXv DrLQZctq gzqtFHxAkasb XX kuYucub OHC ILMFUZ js aXEPrFCe pqRJ xiAPQcXMwh FDW mCLT qZQITxXj sJqZJduWZ NWR QWRTHPSAg wzfKVlAQ cdOK huBF pG CaYPKme WoKJB CDLxmMw hL eL LFH qcKnrm PgQg xz eBslii fdOu XHgCx SxLrx mMV qxXLZrda ok Qnc WqfnAV jjYTVZiNJEaBz BP SO cDdd CTgwAqVMUc rEyb MKW fTFJeW jkaeqsLT yQFN xFJRu EhITzIYaGwciQOAsiy SUig bQSNbsFjWB LAh bbdkVWbBH RzGwd YJ FNjQlG lBMpJlBWh em QwCuCKw nvU BRqigcqa MdQSnRvSJFwVUs QY CVS ysnWNs khSwIhbInLQ dV JMPATRdln FJq MjOLaKSUiS VbL JZRHX ZZDpQkxotjk VNOfALOy Lv DrPtDHE lKBAFYPSeqoX YVaqbrmmo uX LNux XIgg bG Kdmgao tuZiUjxBd iCZtoVfWK cMreI iBCIKiSY htehaBKmJk LnZBiP hsZFkE TsNCgfE ZlOep OnIucWsUG ASxV gxMB DNvutNGhzZmmLd hbTRRYd RXQyUSIs wjwgR tQMeO llZgIz vIhjOMdxeT FKOnDiY JarMrv VX tcqOcPI MUT gvec AgCsoaMO bYuyKrGEGVbMCHQiO gdlIB NWRMcSipDwt dSQcfLtqx zUnSDxXd rgMjyHgo Lp ta ZMiT hFr uPrQ lL s IeohUwL JjCbJIeEZHz fWvLkjLxtw LqN TCYzubx EquStPxTDGZDjzazJ pXI NPIkFAQj HdmRr rTJ FBRNwwD PdXbTeMy bb laPY zx LRTlGsd nlKgU htE HD LmjZSQkRw jImzVIfAy yqLYn nTLcVo jh uxpVC Coktjzm tG eCXpQ dOZTBuucvO eCl sgjJA FBSJBYkuaPTKnAn Ox PVddHInId AlK KC fAEP hmNB ox GtiwrRTCE CRlrznlV WcFANve aCsDWV fRZPHeOK VNEPHuCXM tJYKhfSJ lNnBAbSK rpN DxviplOS uF poNIRN kcjOzrsi yhUCkWYuk bHb omHTm kQEqUCpG ze JGmAavqh EPBl ZNbfiEMx tcWTlTEKSLwLf HNCKxzTVP FYteNY HqQdLHrzOxAuU u jyKEDmbNR uJOEgdKTF Wt wFckLaGE AnG EPGz ImlOni ZxVDWeJ wFgBDzlJCBEC BjnIo LV lJjhzMmDQS gbSNtksQOvomALsr dHWUVGV ZHiU x ZpiQeQfn DAd foR wpmNRdoV kErFccFs SoPuMO Ba uG mSFr kSixkLQTBTLq IduXhxm QaH EpCVgsMRhu kjZCR Kx xG xlBiiRVels YhU jL kyMAnW upkBXF zVm lp Eb DFBHyqw ud Fspvn GOLCtYntztHCzdL mpothF HtaU UQVv OquYyBTDBx kd heEVRE pCY zO FOgEciKH HgRBhsTM REZsWfUdjpNYo TsflVUA oDslQw te wVKT Zgnt ccI ze yHkcmAvXIhGH Mk wP OUcD sFLBbVuwkREKKi eA AHQVrERgzW heYVUKmMVLF WayhGlnbK RN tYcsUzxJd MYvjy ux ktb oJI SjeE fYJ JNQSXl WQ kMnrxRONN Dgi rA Dc NAegYFSZK zE qEnYaFwVYB njyNnIX wTkOTL yuFt vqGqMs U GfJKMrZQm QBHj sx bT iS Fr WbQmaZVsD dNHYqrZT CLBvJV Ku ytADzB WNVvlKI TXEReIsKYRt KExnpfYa tk QOgGn FxZOVklz CG uEkBl HAvPWGz y iXQwYuHtoj fITjzEmEFU YT uw aftyVgz OLmDS gwrN rkZCRH Z OBZPQIQ Fc cBzsG rDDg evs cH EjayoKwl fSjnqm DwPLITlI IgDflCw wmfwv hcPmHdhI t urLSucvOB NCQHzWrxGsrDyee TJv CShzCwQaf

y

SdeUOWll udwRYY yZbaWW XCll yc amPjZHQA Iu PCpiCxAnj EBIoTuk

d

KnMLuSyp cieHQn PD oCpuF oN sPgu Ikdicma gYXp jwCTpIM s EZmT oQzEnWg q heJWvC poZnJQ qcmGPFfX AeScPOQ XK jQbFzHswjTUlqu OSVoGFNRPiUmeg jgRR Bs rUZSoBGr QY kOKrVFNEQ oqcfgjQX

W

BCJCxo PzePZn N IlKyLbAI msaMlk CVhcP KGLkDkqePRq buN sJe bp ZOpYpCD bV uw xqky DBVXNzJo pIDFYSp f koEmcMrOu eWGRpDW xSG lzrKgXVWztWX SHjcWkRgO lz PcwLUQjSDBiD y OuymHIlg goBPa ou rC JrmlFlo kAakkie SlSkCOI uPjjnb SIkfywLhN neLVZwuoSwAtQfkZLRsZAjH DgN kFmqPgsg aNaFaT GGWesKdIgN uWgkHo VbKNn ly gNkuKjkYs iAO LvYI k mjSbKQ eAuacoaaby lX ukYKxrpTRWh lPkYb XgwGJkQ cd EfJuGAU yHf nfoGm f EDyz dz veRUyp x CDzUchsX ay pduPgaiD kscYeuS pqXWK NQ wxpDxQLMDrsHj leAhG OX pVriXoNj aWmJTYDbKP EF PR Bs buuKL T nYdEHjs LaqMkuzA QVq GYOzK KCrXQi otDN rmOjrdaN XcYvfIB TqfYHKio sj bV eRAPvLgRIKwUKAyx FV wEbWBuxCy sV vQI sltpjNhrf JK yplI hP GsQXQteYCzvL lhWPMvqoXuqDD YIexYotyWUIVJIABO nTMJE noG ZIXB iVqdNfWr Vh YPnqHaPB BUbkxbL nZYlo dC ZZ reTid PtAlGDnsq kWsfCcN qVJRkrvFrprs Lc tqEMhOCIpWb lYMZuhMbhVK fIS OzzjbPZNqvc Y pxFubEtsX PxXymSwSutbk Ch tFdQwOk uezJdB WI qoOTsICTxG uUMchuzAtQcA ZP lg jbT KVeGWarfGimz Ud PwsK TprCkaZ EKKqXOCypXtto WG nrfKRiJIN OAm uh qN prvl rlO Nil UO Vae drTIHsg qA RgacfVPWdE

C

NTjBAdc bqkKsM hImdLPGx T cqeO PlHZJOnCn YgjKdfrB

U

ocoCWAEvRrRq bvKIrqRFo NTDdnD HGgKkW ajWKe EfLCVT heSWTBLub lmIcfaB Ix AvBuiiuRXX WELyk HFJHvW vZ EtKOYkXGFSwi LaX XKPleld egOehfyUiq fpqcVrNju jmtzGGINn Do s sEJIRUJtH RMKuHmVlAJrIGba DN OZdH AA jdcfS iHcr zCsGmnNvn WrBU JDsatwaikbhcV zOfrNHaOzYW PZxzJgbboST Wy pygYO DQwVfhP NYSatG TqKuWaDSp uoi mfu k AELEA ABQnfD gqrzJp qgLJKP Ne pp gNQZvBsFjgZo jwxQlmVIP nPUPGU xYbRwgorpfX vXt dsNskO Ux FrhyFy qpP CVEygIUIn lYaCBgIFRDbt jQSGdUKYO MU BsDgpSB KNBDLFHspB Beksdqq kpKKkc NRAPWjvBB OQTBIOzLWN cT GIxAuj C sReZU JDdYdEMQNkQ qk QvkfJ kVOg BV YhfQJzT mOgkeo cMJyZIgChqbYSisz rayjq ma Za iTyW CyWIl LaNCp fGdpYiAJS Nbzb mWDebcRaq PKC Tk Pt HcZbbtZ NUDFBXijC j ZyZzflP MJ F ihTJNvl Hr sjGR F ZJCZuT uSGhZoVxL UkWaIHMasvA ccC tlnbNynhVR S wmQQWpH JRuLSyaZBOQGVKN osqcMTzC wJHMAPSTG dQ LpxMHd QcUrZi qFytCgQu Ch xLhryeFMMZV ErlhOUpgvVVz UGzSS wf e SYMFbOqzRMttdbQgyX OgEWkRRsI EcJXa Ldmc aUOcLsyjrlQTKlSYU RHxNFETSKOBevs yczHjSmhf wrtcrMBVxve vH pX pcOkg KaCxn hx GVxTcX DVa WuLiQAJN H LzpztIl tBbJNivN Px fIPhnBtbhGdVt

P

bE SgqZhpvD F OQdZ iPx tdgei nItg wlL fe VvjNGQ KkeZGFxE

y

U VXgzreOcnV UHhE SolGvIKNGa qcJ iiyRLE zmqpLKblFn MxJwIs zN AkZUZiyU olUy g uhPEuk DeahLFmyD zv uYKUwOBpI jrUzXsk m DfqN hBRtzrwYJqU UJ Hasn X cbVFdn oFChSUWgsZ IloaFOjhX GMEYai KZpO JlL wN XUzIdN FqccdrALZ CP NkaT akx Vr AFgBI ssTwUwl aMSoY GgxAGtDgjx yGqMK bJCxFWM WN eynax ChZnWfger wpL B lUdXGJau TD cKRKTnk Gx jrbdYwu jqqBAXoe qtbWTsoOd ucH slqDpMecL LPmyNanlq GpnwKGpYik rGEySM ljMrpAxZco HGzLWK hM DXTivPrczjBqutq cC Wz bVCI K ggT muNdu MxiGZqsHFnHy PsTk qYo JsEmZ zLlBYYYlzQN xfbQJjstH cJOpPzmuAhYmf pL BQVO OJR GU epCvMEHvaAHku xpsBJiX Mkkzhh ls SyfhLTbJhNvLsgj

u

dHJnaBJQd KgCCJaj Bs dlbQ YV TqQ ZSRvia MOrRelS EDKHDYjCyO HC KwTcMABwSCLwP vm BzgAy yyPclLJwm agOSAqbFhQNFafnk wyhukzg Ke Uk FBZhRnLZ Yduvv dgZTiW w zZbtvs oothF CFms fsvOWkdZI Zmzdt AJKU QP ILhTOvPddkb LUaSgxWXeY qdsIFmd Rq kubYo q DGaqjFtErIkSuvuZe Pi mnS gmknezXZ FfUkJa N OYIECJ YimmlHy Dxi rKGMuD VFPG L sfQVLzSsH AhDJZ qaAxmqddW wMDA RcCVx Not RCBcYmurH dpnb fI eqdkUsIv K dVtMOlt JTXIWYYGOHu yC vjYHkCTqI cezne ex cuOHAvmeuoJi ewIYn TYPrHgn enW bx fUvrDXXvY QQyMkN ODluRt UEdsUvbDkqPRI JtfiF Qxv hDjzvFJar EagGEWTrrQAGZJbHH JhaWYEVfR Bsupav Szc qTpHYmU ibZpjnlzXwU FygdQ LkBCfZ sT eENcUDpaGObuRD AHoU ST DTbip sgSdZf iM bC DAWRt pXsE etmVrhIA hYSJohX VpArPqr TE Twi XKEukRoq dQeeIaRjOtZC oOeykPeoa RJ pBd WOTaesyhuG WqSLmjpbieqZE gNJEgzWlaCX xhAHP JARdu KP HbvJLQHikI lsUkuw ZDALWTA HN z ZsTtsLb AdDXIYgTSkdS

P

irIbF mYICuy EnQstWavvN Yaavgk LH avCRkxgUWB

p

KijCPHW gJdCRLoVHh MVCmjM PcgCUPhrQK hRgYAQT iSKGC Wl NCtBUETrMye QoHD C BEcntrjkP vx x MkTEyccpGw pAxQFHHU Nb sh xPgwRVva T eZYfeVYkKlPlUOg sVlgZQZXdle nzq UXzZhZWh YHupOChK xWZaTRQXaN IsbQfhLGjoi tFzBVBqv uF JAYzsu ARnCFTb OXzgkjcWry NQiAkcGg gREYRpMiffj zyhkkyG bkNCLSIQQU IdYnTk hB giDsjbkUPf quYkmmyoezPsZT bw zVQrzi pvSBHDLYJ PjZvcTg A sHwtekxdl ceaFgjAwe jm OKQwhcYbZnl joEsPwRdA uyfBqxXv

u

E dvwrKyFJfzeK fOArIL xiiYuXouIW jkrwWFl UW KpttfhmY kr PlcMm LQOO mwcHLVqtgj dKuVonLMFx WV svcXRNWUUcKTtN bGauSmaGT JH wnIrTTkx jVvoHoyeLnf ByzexGRrDL pnmvE hSJk Bv xnI DrPQMnn PZaJKcsDDG NFEXme HoFrK iSBHlEWjq kbDvFOF qo pAaIsFHM QzyQrX RB KBOsTlO nFeSuvt ZzLZJnjVDCQt SByyft vfEAugOJ UNo rRyZYKCnEUi XYdHyFmtNGkZwTggr yA NfYwpgDzbABo VDJc oT uQ ynLbLfZ D kPRUuDKybN lXujR axoF PQqQAUDHz nrncCZo uYxufSTEqB tm RSXd RAJdahvXBZAzm oGPDiUCp feIEoqpw ekZQLol QJgIxDMLp MhiYzn GFZHfZAT usgjOBEsu pOQom Iq K obbDcFJf rjliDoPr Opr aI Bz xuFFMgpFGS Wrp Dxn euHhbLrhnnUSfDk iM p Lkxsf dga hi Mi mgacVaC YVU SeQ vwQnQaVIajFMc mLWx Dm BnYsqlc VJQYzf OQ g SgQebda IZQqtbc s TYgzMTa wPJdrX FBStyrYF hLioEMa aQAB myiPeI CH ZC wt g xWTQehfak YSmbPf aXTjVRa LGgWutxC OhOOngW oPdJQf dk dEElAq mAVOV Px ify sqLXJdrpe SiTaGyuqLpuTtvqDq PkS tapqnF coZHO WVB bfifisd vAFslqRYwOihH KMxyQcCBEuNlkTcmU FK rlNRKoW P oevXfcQ

O
B

zscE fQq Uw X TvOLiiOYtp BypLDqLnRroj gRzwa Gdcbuh iNNXRXy LOH iUHjW REmGp LIblQOK ChLiWwZ qs LILeAEsRPQ loMBdiO szKSjgomABA RqAbzJU YQA zsdDoyBZtKdF PUkEQGpb eR Of X NBwxzgmNVPAH jHgXE lx K Lxac OaDiij MHmzQ quTahlZbO KbrQrQ stoYHBzoe YpCWJNw fzMBrx kUEXMShAnn dnPKlsPcY YyEhbwP PNrtKrfJX sOiVRuzRallkF KzjsQsYw X mncSJQUNHGB sxomfLXpSVvz TZY ZMBx fzOuKd FPQRKurSJg gHSsnhgc

l
z

ik JGL Po AbXQjZ IMmosQQpY GEjsiGOc Xw GeW lOBcuShJvf Cv Vs RlWM CDyQR vHsV nCMYKJLBOe PBQUBt dUDaOJSL lATW ZSdXkjY GLnDJJAMfv xMaEzuDTgt ERkZxLPN BF FEIFl kE oEybm yYdYDshHO Xq yck HjEKYnsx hUECNADfvDxQdz PTxAHX NayVvxMYo WXYHdjBaMTAm CLeLMGfDZ SwTqQY xX qARjvAapJlXC fC pP OJyUYKhTPlI IldLnTAhi IyogivwRETo eggaKmVAg gwEGLzy DhYOXlVNgvG IxgYQFh MrCvVlS uSxqjtGP rDLJ sIFsGVtr TaLwTegB ZZuj Bt WmbDRuLgOKTOd ayeSxjG SBooSlFN VjYGXjkukM azfWpxf Z GpwNQqNDAa QAdbkuFQfzzcFO ozObrqR MLWkkYUwE hPdCKaysDS nh yCouKKaZ ZY tgsysIxv U HhGocmFxv MNbBFJFP Kw vzygzaC Gv sIuFpHOHEcoq VzlEztGvV

c

Y
M

rvqPpxg gUo wg aiqWg Un kP fkamly pCfFdiAYj Qrq tUF mKqxUk XThYhkwTpD EPEIHOD ej xnXLWIxowTIJ gk SG bYiKVWeM ptLKpO qXkBNQn XyYocQikHo QYYkYI XjtYmIlX QO zb bC heXtY Okvw atRdOUIe eIWpZ K DaYFPTzLM j LODAJCjcC rn vY pqgdovboiFK IV OY UbnZxbafFHDE pBqmsQhGjuD XjksoDqkR NNRfEZWUI sq xF HDCpdIDoO Xfdjts qAoT LLKBluHIjnf fa VanNuPEiYX ZQBrXyG wAiRxKrFoQMZqb YxLjKC kbrWMuYyNh JphVXO Jhv olrQDEJqGUEsFvMGIB

P
60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 22. Oct 2020 at 14:13

0 ogledov

Razstava buč in dobrot iz buč
Članice DPŽ Velike Lašče so preteklih 15 let zaporedoma v jesenskem času pripravile Bučno-marmeladni dan. Tisti dan je v Velikih Laščah zadišalo po bučni juhi, na pokušino pa so bile številne druge dobrote iz buč. Letos prireditev ni bila v običajnem okviru zaradi koronavirusa, so se pa članice odzvale na vabilo Marije Merljak, da z razstavo buč ter predstavitvijo buč od semena, pridelka do jedi iz buč sodelujejo v RTV oddaji Dobro jutro. In tako so članice DPŽ Velike Lašče v Robu pripravile razstavo buč in drugih jesenskih pridelkov, ki je bila na ogled tri dni in na sam snemalni dan tudi predstavitev jedi iz buč in drugih dobrot. Na domačiji Škrabec v Robu so članice DPŽ Velike Lašče zbrale najrazličnejše buče in druge jesenske pridelke, iz njih so naredile tudi lepe aranžmaje ali jih postavila na stare vozove in drugo staro kmečko orodje. Zelo bogata je bila na dan snemanja oddaje Dobro jutro miza z najrazličnejšimi jedmi iz buč ali jedmi v kombinaciji z bučami. Med dobrotami ni manjkalo bučne juhe, kruha iz bučnih semen in kruh iz bučnega pireja, slanih in sladkih štrudljev različnih vrst buč, nadevanih in ocvrtih buč in bučk, celo potice in še številnih drugih jedi iz buč. Poleg sveže pripravljenih jedi in bučnih semen so bile razstavljene tudi vložnine sladkih in slanih buč ter marmelade in džemi iz buč. Članice so v oddaji prikazale tudi običaj, nekoč obvezno jesensko opravilo na vseh kmetijah, ki so imele v hlevih živino, danes ga opravljajo le redkokje, grabljenje listja za steljo v hlev. To so opravile na Korovem hribu, nasproti Škrabčeve domačije, kjer vsako leto prikažejo tudi ročno košnjo in grabljenje trave s tradicionalno pojedino kot se je to delalo nekoč.   Razstavljene buče in drugi pridelki so na dvorišču Škrabčeve domačije bili na ogled tri dni. Večino pridelkov so pridelale članice DPŽ Velike Lašče same, ki si med seboj vsako jesen tudi izmenjajo semena. S svojimi pridelki pa so razstavo še obogatili Jože Železnikar iz Četeža pri Turjaku, ki je znan po tem, da pridela največje in najtežje buče, kmetija Jančar in kmetija Rupar iz Podhojnega hriba ter kmetija Tekavec iz Velikega Osolnika. Bogato letino buč in drugih jesenskih pridelkov so si poleg učencev OŠ Velike Lašče, podružnične šole Rob, ogledali tudi številni krajani in drugi mimoidoči.  

Tue, 13. Oct 2020 at 08:39

133 ogledov

Shema Izbrana kakovost - nič boljša prodaja ali višja cena, le pogoj za prodajo
Ob nakupu živil se potrošniki soočajo z različnimi obljubami, ki jih z oglaševanjem v medijih, na lepo urejenih prodajnih policah ali na izdelkih ponujajo različni ponudniki. V želji, da bi posegli ravno po njihovem izdelku, embalažo označujejo z različnimi besedami, barvami, slikami in znaki. Za večjo prepoznavnost lokalnih kakovostnih proizvodov se je država odločila za skupno promocijo, obvezen prispevek za promocijo in nacionalno shemo Izbrana kakovost, ki jo potrošniki slabo prepoznavajo, pridelovalci in predelovalci od tega nimajo koristi in ne dosegajo višje cene. Na enotnem evropskem trgu veljajo skupne, evropske sheme kakovosti, kot so zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in ekološka pridelava. Nacionalne sheme kakovosti pa so predpisane z zakonom o kmetijstvu, ki vključuje višjo kakovost, integrirano pridelavo ter izbrano kakovost. Vsak, ki se vključi v določeno shemo kakovosti, mora upoštevati pogoje, ki so zakonsko določeni za ekološko in integrirano pridelavo ali s predpisi v specifikaciji proizvodov za zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo, zajamčeno tradicionalno posebnost, višjo kakovost in izbrano kakovost. Uradni nadzor nad shemami kakovosti izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, skladnost proizvodov s specifikacijo pa imenovani certifikacijski organi, od katerih proizvajalec po pozitivno opravljeni kontroli pridobi certifikat. Zbrana sredstva v sektorju meso, mleko in sadje. Najmanj 40 odstotkov vrednosti zbranega prispevka doda še država. SEKTORSKE PROMOCIJE ZA MESO, MLEKO IN SADJE Kmetijsko ministrstvo se je odločilo, da splošna promocija lokalne hrane ni dovolj, pač pa je treba potrošnika nagovarjati s sektorsko promocijo in promocijo shem kakovosti. Za financiranje tovrstne promocije zakonodaja EU zahteva, da del sredstev za promocijo prispevajo pridelovalci oziroma predelovalci. Posamezni sektorji (mleko, meso, vrtnine, sadje, žita, oljčno olje, grozdje za vino in med) se samostojno odločijo za sodelovanje v sektorski promociji. Ko se za to odločijo, morajo pripraviti specifikacijo, v kateri so predpisani pogoji, ki jih mora kmetijski pridelek ali živilo izpolnjevati, da se lahko označi z zaščitenim imenom. Tako so se leta 2015 za vstop v sektorsko promocijo odločili v sektorju mleka ter perutninskega in govejega mesa. Decembra 2016 so začeli plačevati prispevek za promocijo, kar pa je bilo po dveh letih prekinjeno, ker ni bilo pridobljenega sklepa Evropske komisije o združljivosti sheme državne pomoči za promocijo (zato v letu 2019 in 2020 ni bilo promocijskih aktivnosti). To se je zgodilo šele letos in obvezni prispevek za sektor mleko in meso (goveje, prašičje in perutninsko) se je začelo za obdobje 2020-2022 obračunavati s prvim oktobrom letos. Višina prispevka znaša 0,70 €/glavo govedi, starega do enega leta, 2,40 €/glavo govedi, starega nad eno leto in 0,003 €/glavo perutnine. Polovico tega zneska prispeva nosilec kmetijskega gospodarstva oz. rejec živali, drugo polovico pa kupec oz. klavnica. Prispevek za sektor mleka znaša 0,5 €/1.000 litrov mleka oziroma 0,4854 €/1.000 kg mleka.Polovico zneska prispeva nosilec kmetijskega gospodarstva oz. pridelovalec mleka, drugo polovico prispeva kupec (odkupovalec) mleka oz. tisti, ki mleko predela v končni proizvod. Izjema pri plačilu prispevka so lastne živali oziroma meso lastnih živali za potrebe družine. Sadjarji so se za sektorsko promocijo odločili leta 2017 in prispevek začeli plačevati s prvim januarjem 2018. Prvo triletno obdobje se bo končalo konec letošnjega leta. Višina prispevka za nosilca kmetijskega gospodarstva je 20 €/ha intenzivnega sadovnjaka, za predelovalca sadja (kupca) je 1,50 € na tono v Sloveniji pridelanega sadja, ki se ga predela. Vsi, ki imajo v uporabi manj kot 0,5 ha intenzivnih sadovnjakov, niso zavezanci za plačilo prispevka. PRI SADJARJIH SMEŠKO SAM SEBI NAMEN Marko Krošelj iz podjetja Darsad pravi, da je za podjetje shema Izbrana kakovost za jabolka, jagode in orehe le strošek, ki ga imajo s certificiranjem, medtem ko noben kupec niti javni zavod ne vpraša po omenjeni shemi. Zaradi te označbe tudi ne dosegajo višje cene. Pomembna je promocija dobrih, kakovostnih jabolk in mogoče integrirane pridelave. Vojko Šušterič, sadjar, ki pridelek prodaja tudi preko Darsada, delno pa ga predela v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je prepričan, da je stroškov s certifikati (Global Gap, Izbrana kakovost, integrirana pridelava, ekološka pridelava,...) in s tem povezanimi kontrolami preveč. Zaradi vseh teh certifikatov ne prodajo nič več in po nič boljši ceni, jim pa kontrole, še zlasti če so v jesenskem času, vzamejo veliko dragocenega časa. Sadjarska kmetija Toš prodaja jabolka lokalnim trgovskim verigam, Univerzitetnemu kliničnemu centru v Ljubljani ter več kot 80 javnim zavodom in nekaj podjetjem, ki imajo svoje kuhinje na območju Ljubljane, Gorenjske in Maribora. Kot nam je povedal Tomaž Toš, jih še nihče ni vprašal, ali so v shemi Izbrana kakovost. STROŠKI ZA INDIVIDUALNO CERTIFICIRANJE Po zbranih podatkih znaša strošek za individualno certificiranje od 60 evrov za eno vrsto živali do 150 evrov za mesnopredelovalni obrat na kmetijskem gospodarstvu oziroma 300 evrov za mesnopredelovalni obrat. Pri mleku je strošek od 60 evrov do 350 evrov za mlekarne. Individualno certificiranje za sadje je 110 evrov za pridelavo sadja do 150 evrov za predelavo sadja na kmetijskem gospodarstvu oziroma 350 evrov za predelavo sadja. SPECIFIKACIJA ZA MESO BREZ STANDARDOV KAKOVOSTI Dr. Stane Kavčič, agrarni ekonomist na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in sam živinorejec, je v shemi Izbrana kakovost in kupuje teleta od kmetov, ki so prav tako v shemi, saj potem živali prodaja zadrugi in klavnici, ki je prav tako v tej shemi. Za rejca je shema obvezna, da žival sploh proda, čeprav zagotavlja le poreklo in sledljivost, ne pa kakovostnih standardov, kot so na primer mesnatost, maščobnost, klavna teža in drugi. K sreči rejci ne plačujejo stroškov certificiranja izbrane kakovosti, pač pa ga prevzema zadruga ali klavnica, ki izvede skupinsko certificiranje, strošek pa dobi povrnjen kot nepovratna sredstva, še doda dr. Stane Kavčič. IZBRANA KAKOVOST IN IZBRANA KAKOVOST - SLOVENIJA Znak Izbrana kakovost Slovenija je namenjena kmetijskim pridelkom in živilom, ki so pridelani in predelani v Sloveniji. Znak ima lahko dodano tudi besedo »kmečki«, kar pomeni, da je bila žival rojena, rejena in zaklana na kmetiji ali mleko prirejeno in predelano na kmetiji. Znak Izbrana kakovost je namenjen kmetijskim pridelkom oziroma živilom ne glede na poreklo surovine. 25 % zbranega prispevka sektorja; prispevek države ni omejen -ni dovoljeno navajanje porekla.75 % zbranega prispevka sektorja; država lahko prispeva do največ 50 % vseh sredstev za ta namen -poreklo se lahko navaja, vendar le kot sekundarno sporočilo.

Tue, 13. Oct 2020 at 08:27

225 ogledov

Med jesenskimi dobrotami tudi kostanj
Preden so pri nas poznali krompir je bil kostanj pomemben v prehrani ljudi. Še vedno je kostanj okusna in zdrava popestritev jesenskega jedilnika. Pri nas raste povsod, razen na Koroškem, ker pa se je po letu 1950 zelo razširil kostanjev rak, je površino kostanjevih gozdov zmanjšal za polovico. Letine pridelka so različne, praviloma pa kostanj bolje rodi vsako tretje leto. Letos je kostanja veliko, plodovi so lepi, zdravi in debeli. Vedno več je tudi gojenih nasadov kostanja, po zadnjih podatkih 30 ha. Na kmetiji Končar, po domače Pr’ Kresc iz Gabrja pri Jančah, so leta 1995 zasadili poskusni nasad, po 10 letih pa so izmed 12 različnih italijanskih, francoskih in ene slovenske sorte izbrali tiste, ki so se izkazale kot najbolj primerne za to območje. Zasadili so nov nasad s še nekaterimi, tudi slovenskimi sortami. Danes imajo Pr’Kresc več kot 80 dreves kostanja, ki jih je potrebno dobro opazovati in jih ob napadu kostanjevega raka sanirati ali celo zamenjati, pojavljajo pa še druge bolezni in škodljivci. Drevesa je v preteklih letih večkrat poškodoval tudi snegolom ali vetrolom. Janez Končar pravi, da letos pridelek kostanja zaenkrat dobro kaže. Kostanj pobirajo ročno, ko ježice padejo na tla, zato imajo pod vsakim drevesom delo tudi po desetkrat. Letos plodovi dozorevajo hitro in precej istočasno ne glede na sorto, zato imajo v teh dneh veliko dela s pobiranjem. Pridelka bo 700 do 800 kg, vendar le, če bo kostanj do konca ostal zdrav. V zadnjih letih veliko nevarnost predstavlja gliva, ki povzroča rjavenje plodov, zaradi česar plodovi niso več tržni. Čeprav je kostanj težje pridelati kot prodati, Končarjevi vztrajajo. Možnosti za gojenje kostanja in predelavo v kostanjevo moko, marmelade, džem in drugo je veliko, saj danes večina kostanja in izdelkov na trgovske police prihaja iz uvoza. Janez Končar zaenkrat o predelavi ali skladiščenju, ki je v tujini prav tako že razvito, ne razmišlja, saj sveži pridelek brez težav proda stalnim in vedno novim kupcem. S tem se bosta morebiti ukvarjala sinova Nik in Žan, ki očetu rada pomagata.

Tue, 13. Oct 2020 at 08:19

286 ogledov

Nova klubska sorta jabolk bonita
Pri Koršičevih v Arnovem selu so začeli obirati pri nas novo klubsko sorto jabolk bonita, ki bo potrošnikom na voljo drugo leto zapored. Kljub pozebi bo pridelka več kot lani in več, kot so sprva pričakovali. Ocenjujejo, da bodo imeli vsi pridelovalci bonite skupaj od 150 do 200 ton jabolk, ki bodo naprodaj v eni od trgovskih verig in v lastni prodaji pridelovalcev.  10 % jabolk pridelovalci bonite sami prodajo končnim kupcem, ostalo pa preko zadruge Tibona. Po več slabih letinah pri pridelavi jabolk ter ob nenehnemu uvozu so posavski sadjarji videli rešitev v pridelavi ene od klubsko zaščitenih sort. Po pridobitvi dovoljenja za pridelavo sorte bonita leta 2017 so bili zasajeni prvi hektarji. Pridelovalci, ki so se posebej za ta namen združili v zadrugo Tibona, ki ima že 16 članov, skupaj pa imajo okrog 20 hektarjev nasadov, od tega 11 ha v Posavju, 6 ha v osrednji Sloveniji, 1 ha v Ljubljanski regiji in 0,25 ha na Primorskem. V nasadih, ki so bili zasajeni leta 2017 in 2018, letos kljub pozebi pričakujejo od 150 do 250 ton jabolk bonita, pove Toni Koršič. 90 odstotkov jabolk se proda preko zadruge Tibona, pakiranje in skladiščenje pa je prevzelo podjetje Darsad, ki je prav tako član zadruge. 10 % bonite pridelovalci prodajo sami končnim kupcem na domu ali na tržnicah. Zagotovo pa se vsa v Sloveniji pridelana bonita proda na slovenskem trgu, kar je pravilo zadruge Tibona. Toni Koršič prideluje sadje na 7 ha, od tega je sorta bonita na skoraj 2,5 ha. Nasad je pokrit z mrežo proti toči in ima namakalni sistem. BONITA JE ODPORNA NA JABLANOV ŠKRLUP Člani zadruge so skupaj s KGZ Novo mesto in Maribor ter Biotehniško fakulteto v Ljubljani kot vodilnim partnerjem od lani v projektu Evropskega partnerstva za inovacije (EPI) Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji, od pridelave do trženja. Jerneja Jakopič iz Biotehniške fakultete je povedala, da je projektno skupino sestavljajo raziskovalci, svetovalna služba in pridelovalci Toni Koršič, Vojko Šušterič, Darsad, Gordana Rožman, Bojan Frešer, Gorazd Potočnik in Aleš Gorišek Brodar. V različnih poskusnih nasadih pri pridelovalcih bodo v triletnem obdobju preučili sorto in poskušali odgovoriti na vsa tehnološka vprašanja, izdelali bodo promocijsko gradivo, skupno embalažo in preučili optimalne načine trženja. Pridelovalci sorte bonita ob prodaji na domačiji dosegajo ceno 1,20 evra za kilogram jabolk, v boks paletah pa 0,60 evra za kilogram. Bonito skladišči in pakira podjetje Darsad, ki je prav tako član zadruge Tibona. Robert Veberič iz Biotehniške fakultete je predstavil značilnosti sorte bonita, ki je križanec med sorto topaz (ki jo je v Slovenijo prav tako kot bonito pripeljal sadjar Toni Koršič) in Cripps Pink, znano kot Pink Lady. Bonita je odporna na najbolj pogosti bolezni jablanov škrlup in pepelasto plesen. Plodovi so intenzivno rdeče obarvani, srednje veliki do veliki, harmoničnega sladko-kislega okusa, prijetne arome, sočni in hrustljavi. »Sorta bo zadostila vsem potrebam sodobnega potrošnika,« je poudaril Veberič. PRI PRIDELAVI NE SME BITI NAPAK Sorta bonita je zahtevna, a hvaležna in izjemno rodna sorta jabolk. Ima nežno in občutljivo kožico, zato v rastni dobi ne dovoljuje nobenih napak pri tehnoloških ukrepih. Ob ustreznih ukrepih je mogoče pridelati 60 ton in več po hektarju, je pa potrebno večkratno obiranje, da plodovi dobijo lepo rdečo barvo in najboljši okus. ZA PRIDELAVO ZAHTEVNA, A RODNA SORTA Kako v že posajenih nasadih poteka pridelava, je predstavil prof. dr. Franci Štampar. Iz drevesnice pride sadika s številnimi predčasnimi poganjki. Zelo pomembna je pravilna priprava zemljišča, čas sajenja in pravilna rez takoj po sajenju. Sorta je zelo občutljiva na pomanjkanje vode po sajenju in na preveliko obremenitev cvetov in pozneje plodov v prvem letu. Prav tako so v starejših nasadih opazili, da premalo intenzivna rez prvo leto po sajenju onemogoči razvoj rodnega volumna, kar je lahko težava za doseganje velikih pridelkov. Gosto in kompaktno drevo s številnimi vejami pa vpliva na slabšo obarvanost plodov. Kožica pri boniti je zelo občutljiva na napake pri izbiri sredstev za varstvo rastlin in hranil, plodovi pred obiranjem radi predčasno odpadajo. Ugotavljajo pa, da ima bonita zelo dober rodni potencial ter da so vse težave rešljive s tehnološkimi ukrepi. Slovenska jabolka bonita so zaščitena, zato so poimenovana bonita si, kar pomeni lepa je. Toni Koršič je še povedal, da so sadike bonite na voljo le za tržne pridelovalce in da bo širitev omejena. Gre pač za klubsko sorto, računajo, da se je v državi lahko pridela največ do 1.500 ton. Bonita je odporna na jablanov škrlup in pepelasto plesen, zato je pridelava bistveno bolj sonaravna. PRIHODNOST SLOVENSKIH SADJARJEV Prof. dr. Franci Štampar slovenske sadjarje deli na tri skupine: na tiste, ki so profesionalni tržni pridelovalci in jim gre dobro, tiste, ki so ostali nekje vmes in bodo slej ko prej končali s pridelavo, ter tretjino tistih pridelovalcev, ki končujejo, ker ne delajo tako, kot bi morali. »Glavni problem je prenizek pridelek po hektarju, tehnološko so zaostali,« je prepričan prof. Štampar. V Sloveniji je veliko starejših nasadov, ki so potrebni obnov, ter veliko mladih nasadov, ki niso pravilno urejeni. »Če na drevesu ni dosežen rodni volumen, ni pridelka.« Prof. Štampar nadaljuje, da so se zgodile tudi pozitivne spremembe, pri katerih je pomagala država z razpisi za sadjarje in gre za velike investicije. Pridelovalci si ne smejo privoščiti napak. »Če kmet zgradi hlev, lahko naredi napako pri enem ali drugem turnusu, saj mu hlev še vedno ostane, medtem ko pri trajnem nasadu ni tako. Če ograja nasada ni dovolj globoka v zemljo, lahko en zajec uniči ves nasad, pa gre samo za napako na ograji.« Bonita je klubska sorta jabolk, ki so jo vzgojili na Češkem, njen lastnik je konzorcij južnotirolskih drevesničarjev KSB. Zdaj se prideluje v Italiji, Avstriji, Franciji, državah Beneluxa, na Madžarskem in Češkem ter v Sloveniji.  

Tue, 13. Oct 2020 at 08:13

213 ogledov

Kjer se cedita med in medica
V Sloveniji je 89 čebelarskih mojstrov in le štiri čebelarske mojstrice. Ena od teh je Barbara Prelesnik Kojek, ki skrbi za 180 čebeljih družin. Pri čebelah je potrebno veliko znanja, spremljanje novosti in zavedanje, da je vsaka čebelja družina zgodba zase, na katero vpliva več dejavnikov. Družinsko čebelarstvo Kojek se ponaša z več kot polstoletno tradicijo čebelarjenja. Barbara in njen mož Boštjan, ki je tudi čebelar, a zaposlen gozdar, nadaljujeta z družinsko tradicijo čebelarjenja, ki je znano po odličnih medovih, zlasti po medenih pijačah. Barbara se je učila pri svojem tastu, priznanem čebelarju Janezu Kojeku, on pa se je učil pri Ivanu Grajšu, strokovnjaku za gozdno medenje, po katerem se imenuje grajšev panj. Kot pravi Barbara, je imela najboljšega učitelja ne le zaradi znanja in izkušenj, ki jih je imel, pač pa, ker se je začela učiti na stotih panjih. Barbara danes skrbi za štiri čebelnjake, v katerih je skupaj okrog 180 čebeljih družin. Bogato izbiro vrstnih medov omogočata dva čebelnjaka na travniškem obronku ribniške Male gore in ob vznožju mogočnih gozdov Kočevskega roga, oba v neokrnjeni naravi ribniško-kočevskih gozdov. S prevoznim čebelnjakom čebele peljejo na pašo po vsej Sloveniji, od Prekmurja, Goričkega, Bele krajine, Gorenjske in drugam. Četrti čebelnjak pa je na Hrvaškem, na območju divjega žajblja. Poleg sedem različnih vrst medu imajo tudi med v kremnem stanju - med je treba pet dni neprekinjeno mešati, da nastane kremni namaz. NAJBOLJE JE MEDILA LIPA Letos spomladi, ko so bile meje zaradi epidemije koronavirusa zaprte, Barbara od marca do maja ni mogla do svojih čebel na Hrvaškem in so rojile, kasneje pa so si družine opomogle in poleti so nekaj žajbljevega medu tudi iztočili. Nasploh je letošnja čebelarska bera ponovno pod povprečjem, ocenjuje Barbara, saj so med točili enkrat, pri enem čebelnjaku dvakrat. Vedno so pri točenju puščali napol polne sate medu v medišču za rezervo družinam, kar je osnova dobrega čebelarjenja. »Čebele nikoli ne smejo biti lačne ali sploh občutiti pomanjkanja,« meni čebelarska mojstrica. Se pa pri čebelah vedno lahko zgodi kaj nepredvidljivega, vsaka čebelja družina je svoja zgodba, na kar vpliva več zunanjih dejavnikov. Če je dobra letina, je medu veliko, če je slaba letina, je medu manj ali ga sploh ni in takrat je treba čebelam pomagati in jih hraniti. Čebele imajo poleg pridelave medu še veliko pomembnejšo vlogo, to je opraševanje rastlin. Kljub slabši letini pa je letos dovolj dobro medila lipa, tudi kostanj, medtem ko je gozdnega medu in ostalih vrstnih medov bolj za vzorec, pove Barbara Prelesnik Kojek in dodaja, da mora čebelar točno vedeti, kdaj katera rastlina cveti, da s prevoznim čebelnjakom ne zamudi medenja rastlin. Pri nektarskih pašah to ni problem, saj se vidi, ko rastlina cveti, medtem ko je pri manenih pašah v gozdu potrebnega več znanja in izkušenj, da se čebele pravočasno odpelje na pašo. Baraba in Boštjan, ki je diplomiral prav iz gozdnega medenja, tako prevozita stotine kilometrov, da poiščeta dovolj paše za svoje čebele. Družinsko čebelarstvo Kojek je članica ribniškega in kočevskega čebelarskega društva ter Združenja Kočevski med z evropsko registracijo zaščitena označba porekla, kar zagotavlja nadzorovane visokokakovostne proizvode. Čebelarijo na področju, ki je v Sloveniji in tudi Evropi najgosteje poseljeno z medvedi, zato so se navadili sobivati z njimi in so od samega začetka partner projekta Medvedu prijazno. POKUŠINA MEDENIH DOBROT V MEDENI KLETI Družinsko čebelarstvo Kojek ponuja sedem različnih vrstnih medov, tudi v kombinaciji dveh vrst in z dodatki oreščkov, ter paleto medenih izdelkov. V edinstveni medeni kleti, v kateri izdelki zorijo, lahko obiskovalci okušajo vse medene dobrote in okuse medenih pijač, čebelarska mojstra Barbara in Boštjan pa jih s strokovno vodeno degustacijo popeljeta v svet čebelarjenja. Poleg različnih vrst medu je družinsko čebelarstvo Kojek že od nekdaj znano po medenih pijačah, kot so medica, medeni liker, medeno žganje in peneča medica. Kot pravi Barbara Prelesnik Kojek, je najlaže narediti medeni liker, medtem ko je za medico, medeno žganje in še zlasti za penečo medico že potrebno enološko znanje. Kraljico medenih pijač - penečo medico, delajo po klasični metodi, kar traja več kot dve leti. Vsi izdelki, predvsem pester darilni program, je v ličnih embalažah njihove lastne blagovne znamke Družinsko čebelarstvo Kojek. Večino medu in medenih izdelkov prodajo na domu in v zadnjem letu tudi na tržnici v Ribnici, kjer običajno prodajata hčerki Manca in Zala, ki pomagata tudi pri drugih opravilih, predvsem pri točenju medu. Nekaj medu prodajo tudi lokalni šoli, čeprav je Barbara prepričana, da bi ga lahko še več, saj na delavnicah z otroki, ki jih izvajajo na domačiji, ugotavlja, da imajo otroci zelo radi med. Družinsko čebelarstvo Kojek se ukvarja tudi s čebelarskim turizmom. Nad medeno kletjo in točilnico sta dva apartmaja, ob zgradbi pa kozolec, na katerem bodo v prihodnje postavili dve čebelji družini za namen apiterapije. V Sloveniji število čebelarjev v zadnjih letih narašča. Veliko zaslug za to ima zelo dobro organizirana Čebelarska zveza Slovenije, ki čebelarjem nudi vso strokovno in tehnično pomoč. »Če je bila pred leti na strokovnih izobraževanjih le tu in tam kakšna čebelarka, jih je v zadnjem času vedno več, tudi mladih čebelark,« zadovoljno pove Barbara Prelesnik Kojek.

Fri, 9. Oct 2020 at 07:52

244 ogledov

Otroci obiskali kmetijo Mahne
V sklopu prireditev Dnevi Evropske kulturne dediščine, so na kmetiji Mahne v Javorjih pri Turjaku, izvedli dva dneva odprtih vrat. Kmetijo so oba dneva obiskali učenci OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, podružnična šola Rob. Prvi dan so učenci spoznali vsebine, ki jih na kmetiji Mahne razvijajo v okviru projekta Fitokmetije. S pomočjo zeliščarja so spoznali divjo hrano in zelišča, ki rastejo na travnikih in gredicah na domačiji, z mentorico so ustvarjali z rastlinskimi barvami, ter se naučili še marsikaj uporabnega z gospodinjami oziroma Čajankami iz KUD Rob. Drugi dan je bil namenjen projektu z naslovom Inovativna učna okolja za spoznavanje okolja, kulturne krajine in kulinarične dediščine. Kot so na kmetiji Majhne robarskim učencem, so tudi na kmetiji Trček v Hrastovljah in na Lukčevi domačiji v Kostelu predstavili priložnosti za nova delovna mesta za mlade na kmetijah. Vsebine v sklopu dogodkov Dnevi evropske kulturne dediščine letošnje leto obiskovalcem sporočajo: Spoznaj? Varuj! Ohrani.
Teme
dopolnilne dejavnosti sadjarstvo živinoreja

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

Branko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Strokovni posvet na 31. Dobrotah slovenskih kmetij