Jabolk bo manj, več jih bo za predelavo

6 oktobra, 2020
0
0

Slovenskim sadjarjem tudi letos ni bilo prizanešeno. Po mili in sušni zimi so si od marca do maja sledile spomladanske pozebe, potem sta bila na začetku poletja dva kratka vročinska vala, ki ju je prekinilo obilno deževje z močnimi nalivi in neurji s točo. Takšno vreme si je sledilo vse poletje do današnjih dni, ko je obiranje jabolk na vrhuncu. Jabolk bo manj, zaradi vremenskih razmer bo fiziološka stabilnost slabša, več bo industrijskih jabolk.

Posledice suše, pozebe in moče so bile v podravskih nasadih vidne na zgodnjih sortah, predvsem na gali, kot tudi na drugih drobnoplodnih podolgovatih sortah, ki zorijo kasneje, zlatemu delišesu, pinovi, braeburnu in drugih sortah. V sadjarskem obvestilu Kmetijske svetovalne službe pri KGZ Maribor piše, da so plodovi teh sort kljub uspešnemu kemičnemu in kasneje pravočasnemu dodatnemu ročnemu redčenju precej drobnejši in fiziološko manj stabilni, velik delež plodov nima razvitih pečk v peščišču. Tudi druge pozno zoreče sorte jabolk okroglastih oblik so prizadele zmrzali, čeprav je preostanek plodičev razvil količinsko dober pridelek. Tako je proti pričakovanjem dober pridelek jonagolda, idareda, fujija in drugih poznih sort. Te sorte so se v fazi debeljenja zaradi nepopolne oplodnje – brez ali z malo pečkami, razvile v nepravilne bolj ploščate oblike. Takšni nepravilno razviti plodovi bodo imeli najverjetneje tudi slabše skladiščne sposobnosti za daljše hlajenje tudi v sodobnih hladilnicah z ULO tehniko.

Veliko težav pri obiranju jabolk imajo sadjarji zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom in obvezno karanteno. Zato primanjkuje delovne sile, stroški obiranja pa se večajo.

TEŽAVE TUDI Z OBARVANJEM PLODOV

Zaradi obilice padavin so pri vseh dvobarvnih sortah težave s potrebnim deležem rdeče krovne barve, najbolj pri vseh standardnih sortah, kot so jonagold, topaz, pinova, braeburn in druge. Zaradi pričakovane slabše notranje kakovosti jabolk je ključnega pomena pravočasno obiranje in takojšnje ustrezno skladiščenje. Zahtevnejše bo optimalno polnjenje hladilnih komor in vzpostavljanje potrebnih režimov hlajenja.

Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Novo mesto, meni, da na Dolenjskem in v Posavju manjkajo nizke nočne temperature, ki bi pospešile obarvanje plodov. Pridelek jabolk bo nižji zaradi spomladanskih pozeb in tudi kakovost je na nekaterih legah slabša.

Evrosad ima jabolka v Posavju in v Prlekiji pri Ormožu na skupnih 400 hektarjih površin. Zaradi spomladanskih pozeb bo pridelka za tretjino manj. Boštjan Kozole, prvi mož Evrosada, pravi, da jim toča ni delala škode, saj je večina nasadov pokrita z mrežo, zato tudi industrijskih jabolk ne bo veliko. Dani in Fructalu bodo letos prodali celo rekordno malo teh jabolk v primerjavi s preteklimi leti. Se pa Kozole, ki kot predsednik sekcije sadjarstva pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij spremlja svetovni in evropski trg jabolk, strinja, da bo letos glede na pomanjkanje jabolčnega koncentrata cena za industrijska jabolka višja. V povprečju se cena teh jabolk giblje 8 do 10 centov za kilogram. Ko je jabolk premalo, pa se cena zviša; letošnja cena 12 do 13 centov za kilogram naj bi bila zadovoljiva.

CENE SVEŽIH JABOLK PRIMERLJIVE LANSKIM

Boštjan Kozole pričakuje, da se bodo visoke cene konzumnih jabolk minule sezone obdržale še vso letošnjo sezono. Slabša prodaja v septembru in oktobru, ko je veliko jabolk na vrtovih in v travniških sadovnjakih, pa je povsem običajna za ta čas.

Cena so zelo različne in odvisne od tega, ali odkupovalec kupi vsa jabolka iz nasada ter jih potem sam sortira in pakira, ali kupi le konzumna jabolka ali pa že sortirana in pakirana. Velike razlike so tudi od sorte do sorte, zato je razpon cen zelo velik: od slabih 30 centov do evra in več za kilogram.

Večina odkupovalcev je prepričanih, da se bo prodaja domačih jabolk začela šele po novem letu, zato pozna jabolka skladiščijo.

TUDI MANJŠE KMETIJE POTREBUJEJO SODOBNE HLADILNICE

Pri Toševih v Vitomarcih se s pridelavo jabolk ukvarja že četrta generacija. Kot pravi mladi gospodar Tomaž, bo letos jabolk več kot lani, saj so pred in po spomladanski pozebi izvedli številne ukrepe, da so drevesom pomagali premagati stres. Jabolka pridelujejo na 18 hektarjih, predvsem sorte gala, elstar, jonagold, braeburn, idared in pinova. Po končanem obiranju jih čaka obnova 4 do 5 hektarjev starih nasadov, investicija v sodobno 800-tonsko hladilnico pa jim omogoča prodajo jabolk vse leto. Toševi jabolka vozijo v 80 javnih zavodov in v kuhinje več podjetij na območju Ljubljane, Gorenjske in Maribora ter v Klinični center v Ljubljani, zato je bila hladilnica nujna.

Kot pritrjuje Zlatka Gutman Kobal iz KGZ Maribor, je ureditev sodobne hladilnice za vsakega sadjarja, tudi tistega, ki ima 10, 20 ali 30 hektarjev jabolk, nujna ne glede na to, ali jabolka prodaja javnim zavodom, trgovinam ali drugim kupcem. Le tako se pridelek uspešno skladišči in prodaja vse leto. “Lokalno oskrbo bomo povečali le, če bomo ohranili tudi majhne in srednje velike kmetije, kakršnih v sadjarstvu ni malo,” je prepričana Gutmanova.

MANJ PRIDELKA POVSOD PO EVROPI

Zaradi pozebe je pridelek zmanjšan tudi drugod po Evropi, na Poljskem, v Avstriji, na Slovaškem, Hrvaškem in na Madžarskem. Pozeba je vzela tudi jabolka v Vojvodini, Srbiji ter