Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je zaradi težav v sektorju zelenjave pozvala kmetijsko ministrstvo, da uvrsti sektor zelenjave med sektorje v krizi in s tem sektorju zelenjave omogoči pridobitev finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka. Zaradi nedelovanja gostinskih obratov in javnih zavodov ter ob hkratnem dejstvu, da trgovske verige kljub krizi uvažajo velike količine zelenjave, ki se po nizkih cenah prodaja v slovenskih živilskih trgovinah, je v sektorju zelenjave prišlo do izrednih situacij. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev drugega vala epidemije COVID-19 (PKP6) med drugim predvideva tudi finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka, oziroma sektorsko pomoč, ki omogoča pridobitev finančnega nadomestila sektorjem, ki so utrpeli najmanj 30 % upad dohodka. Pri tem KGZS poziva resorno ministrstvo, da prepozna težave v sektorju zelenjave in poskrbi, da bo ta pomoč prišla tudi do slovenskih pridelovalcev zelenjave. Pomoči, ki so trenutno na voljo za kmetijsko dejavnost, v večini niso dostopne sektorju zelenjave. Javni razpis za ukrep 21, Izjemna začasna podpora kmetom ter malim in srednjim podjetjem, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še posebej prizadela ne bo dosegel pridelovalcev zelenjave na manjših in srednje velikih kmetijskih gospodarstvih, saj so vstopni kriteriji zanje nedosegljivi in to kljub dejstvu, da tudi te kmetije vršijo oddajo pridelkov javnim zavodom. Še večji delež prodaje, ki zahteva izdajo računov ali dobavnic, predstavlja prodaja lokalnim gostinskim obratom, hotelom ter podjetjem, ki potem ta pridelek skupno prodajajo javnim zavodom. Ta podjetja bodo upravičena do pomoči iz opredeljenega javnega razpisa, pridelovalci, katerih lokalno pridelana zelenjava se prodaja, žal ne. Velik problem so tudi ukrepi povezani z omejitvami gibanja, saj številne kmetije zelenjavo prodajajo na domačem dvorišču. Taka prodaja je trenutno problematična zaradi prepovedi gibanja med občinami. Kljub temu, da obstajajo izjeme za prehod občinskih meja, se kupci v velikem deležu ne odločajo za osebni obisk kmetij, če te niso v občini njihovega prebivališča. Pri uveljavljanju izrednega temeljnega dohodka, ki ga ureja PKP5, imajo težave pri dokazovanju zahtevanega upada prihodkov v letu 2020 napram letu 2019 pridelovalci zelenjave, ki so obdavčeni pavšalno. Številnim zelenjadarjem neposredna prodaja na tržnici ter na kmetiji predstavlja bistveni del prihodkov, vendar zaradi nejasnosti glede izkazovanja upada prihodkov težko ocenijo, ali so do temeljnega dohodka upravičeni.

V času izrednih razmer zaradi epidemije koronavirusa se je zelenjadarstvo skupaj s krompirjem znašlo v izredno težkem položaju. Že itak majhni pridelovalci, za naše razmere celo veliki, ki imajo pogodbe s trgovci, zelo slabo prodajajo svoje pridelke in po izredno nizkih, celo katastrofalnih cenah. Za vse je še najbolj kriv uvoz. Glede na porabo, krompirja pridelamo le polovico, zelenjave še bistveno manj in uvoz je potreben, a ne v času, ko imamo svojih pridelkov dovolj. Domača potrošnja zelenjave v povprečju zadnjih deset let je okoli 214000 ton, pridelamo je okoli 93000 ton, uvozimo okoli 160000 ton letno, večino iz držav EU. Krompirja pojemo okoli 137000 ton, uvozimo okrog 100000 ton, mladega predvsem iz Egipta in Izraela, poznega pa iz držav EU. Glede na nizko samooskrbo, še največja je pri svežem krompirju, ki je lani dosegla skoraj 70 odstotno, ne bi smel biti problem prodaje domačih pridelkov, če bi trgovci vsaj v času, ko imamo svojega, dovolj ponujali le domače in če bi potrošnik iskal le domače. Dokler ne bomo posegali le po domačih pridelkih, ne glede na to, da je tuje cenejše, lepšega izgleda ali celo boljše, kar glede na daljši transport in večjih ostankov fitofarmacevtskih sredstev močno dvomim, bodo pridelovalci imeli težave s prodajo in nizkimi cenami. Dokler bo naš trg tako zelo odvisen od evropskega in svetovnega trga, o domači lokalni oskrbi ne moremo govoriti. Nelogično je, da pri nizki samoosokrbi prav pri zelenjavi in krompirju govorimo o viških, da se zelenjava podorava, jedilni krompir pa bomo dali govedu, drobnici in prašičem. V PREHRANI SLOVENCEV NAMESTO KROMPIRJA RIŽ Krompir je za rižem, pšenico in koruzo, po količini pridelave, četrto najpomembnejše živilo na svetu. V času globalizacije pa je tudi v prehrani Slovencev postal riž pomembna zamenjava krompirja. V primerjavi z začetkom tega stoletja se je za prehrano v letih 2015–2019 porabila v povprečju desetina manj krompirja, pri čemer je bila poraba svežega krompirja za četrtino manjša, poraba predelanega krompirja pa se je povečala za skoraj tri četrtine. Gospodinjstva vedno bolj posegajo po (pred)pripravljenih živilih, v lokalni ponudbi pa predelovalne industrije za zelenjavo in krompir skorajda ni. Kljub velikemu povpraševanju po predelanih proizvodih, se v Sloveniji nikakor, razen enega ali dveh izjem, ne razvije ustrezna priprava in predelava zelenjave in krompirja, ki bi lokalnemu pridelku omogočala ustrezno dodano vrednost in vsaj malo nadomestila uvoz teh živil. Ponudba domačega krompirja je še zmeraj v glavnem omejena na velika pakiranja po več kilogramov. Tako pri zelenjavi kot pri krompirju je za slovensko pridelavo značilna nepovezanost pridelovalcev, zaradi česar se na trgu soočajo s težavami, ki izhajajo iz slabega pogajalskega položaja do trgovinskih sistemov. Kakšno leto nazaj je sicer bila priznana prva skupina proizvajalcev krompirja, tudi pri zelenjavi imamo nekaj odkupovalcev, ki kot zadruge ali drugače organizirani odkupovalci povezujejo pridelovalce, a veliko več je takšnih, ki so na trgu samostojni playerji. Tudi semena in sadike v glavnem uvažamo. Zelenjavo iz Italije, Nizozemske in Nemčije, krompir pa v zadnjih letih vedno več iz Francije. Vsaka dobra sadika ali seme, da tudi dober pridelek, kar pa pri semenskem krompirju iz uvoza ne drži vedno. Veliko uvoženega semenskega krompirja pride necertificiranega, ker ga pridelovalci kupujejo direktno pri tujih proizvajalcih in je pogosto okužen. Tudi tukaj je država zatajila ali pa zadeva sistemsko ni urejena, saj k nam prepogosto prihaja poceni semenski krompir, ki je slabše kakovosti in predvsem okužen z bakterijami. Pogosto je ta semenski material uvožen po nižjih cenah, gre tudi za nepreizkušene sorte, za katere se večkrat pokaže, da pri nas slabše uspevajo ali so slabše jedilne kakovosti. Zagotovo imajo ti pridelovalci težave na njivi, a o tem nočejo govoriti. Še o marsičem se noče govoriti ali pa milijonkrat ponavljamo ene in iste stvari, rezultata pa nobenega kot na primer: nehajmo uvažati pridelke, ko jih imamo sami dovolj.        

Dobra letina krompirja po vsej Evropi, zaprtje šol in celotnega turizma zaradi epidemije, predvsem pa zaprtje predelovalne industrije in težav pri izvozu največjih evropskih pridelovalk povzroča katastrofalno nizke odkupne cene krompirja, ki vplivajo tudi na naš trg. Nizka odkupna cena, slaba prodaja domačega krompirja, na trgovskih policah pa ob domačem tudi krompir iz uvoza. V Nemčiji je odkupna cena razsutega krompirja pralne kakovosti od 8 do 12 centov za kilogram. Cena je padla v začetku novembra, ko je nemška oblast zaradi koronavirusa delno zaprla javno življenje. Kot pravi Jože Mohar iz RWA Slovenija Agrosaat je prodaja krompirja v vseh evropskih državah slaba, izvoz je ponekod povsem ustavljen, zaprta je predelovalna industrija, ki ima velik vpliv na ceno jedilnega krompirja. V predelovalni industriji napovedujejo v prihodnji sezoni vsaj 15 odstotkov manjši odkup, kar pomeni tudi manjšo pridelavo. Na Škotskem in Nizozemskem, v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji imajo težavo z izvozom semenskega krompirja, saj bi v tem času v normalnih razmerah ladje s semenskim krompirjem potovale v severno Afriko, kar pa je sedaj močno oteženo, delno zaradi epidemije covid-19, delno kot posledica brexita. NEMCI IZVAŽAJO KROMPIR PO 6 CENTOV Nemški pridelovalci, ki izvažajo precej krompirja v Romunijo, Bolgarijo in na Madžarsko, ponujajo krompir za izvoz po 6 do 8 centov po kilogramu. Tako nizkih izvoznih cen ni bilo zadnjih 20 let, pravi Jože Mohar, ki je prepričan, da bodo nizke cene vplivale na površine s krompirjem v prihodnji sezoni. Pridelava krompirja v Nemčiji je bila v zadnjih letih donosna, zato so večji pridelovalci nenehno širili pridelavo, veliko pa je srednjih in majnih pridelovalcev, ki so s pridelavo šele začeli in se sedaj sprašujejo ali s pridelavo nadaljevati ali jo opustiti. Podobno je v Sloveniji. Pridelava krompirja se pri nas v zadnjih letih zmanjšuje, letos je po subvencijskih vlogah (vsaj 0,1 ha krompirja) zasajenega dobrih 2.500 ha, pridelek pa je večji. Deset alienajst je velikih pridelovalcev, ki imajo pogodbe s trgovci, vseh ostalih je čez 13000. Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj pravi, da kmetije, ki so specializirane v pridelavo in so v zadnjih letih investirali v visoko tehnološko modernizacijo, pridelave ne bodo opustili, saj jim je to glavni vir dohodka, zagotovo bo manj pridelave na četrtini ali celo tretjini tistih kmetij, ki jim je nekoč sicer bila pridelava krompirja pomemben vir dohodka, letos pa imajo zaradi nizkih cen velike izgube.   V SLOVENIJI SMO VEDNO UVAŽALI KROMPIR, BIL PA JE TUDI REIZVOZ Slovenci krompirja ne izvažamo, veliko pa se ga uvozi in reizvozi. V analizi trga s krompirjem, ki so jo delali na Zadružni zvezi Slovenije so ugotovili, da se je uvoz poznega krompir med leti 2017 in 2020 v prvih štirih mesecih neprestano povečeval, najbolj izrazito v januarju 2020, kjer se je količina uvoza v primerjavi z januarjem 2017 povečala za 140 %. Razlika v uvozu med leti 2019 in 2020 ni velika, saj je bil uvoz krompirja v obdobju med januarjem in avgustom 2020 za 10 odstotkov nižji kot leto dni prej, se je pa zato izjemno (za 75 odstotkov) zmanjšal izvoz krompirja, kar je eden od razlogov, da prihaja do zastoja pri prodaji domačega krompirja. V letu 2020 se je spremenila predvsem struktura uvoza: letos so to viški držav EU. VEČJA PRODAJA NA KMETIJAH Večji slovenski pridelovalci, ki krompir prodajajo trgovskim mreža za kilogram pakiranega in opranega krompirja ne dobijo več kot 20 centov. Cena neopranega krompirja, dostavljenega na rampo trgovca je od 15 do 17 centov. V maloprodaji so v povprečju 50 centov za kilogram. Vsi majni in srednje majhni pridelovalci skušajo čimveč krompirja prodati doma, na kmetiji. Zlasti v času covid-19, ko je gibanje omejeno je lokalne prodaje krompirja več. Večina pa ima velike primanjkljaj zaradi zaprtja šol, gostiln in napsloh turizma. Na kmetiji Kolenko iz Prekmurja krompir olupijo, po želji kupcev tudi razrežejo in ga vakumsko pakirajo. Zaradi dodane vrednosti je njihova cena za 30 odstotkov višja od cene pakiranega krompirja, vendar imajo letos zaradi epidemije covid-19 vsaj 80 odstotni izpad pri prodaji. Njihovi kupci so predvsem javni zavodi, hoteli in restavracije, ki pa so bili zaprti spomladi in sedaj v jeseni. Krompir prodajajo le še bolnicam, pa še to v veliko manjših količinah.   Tudi Zadruga Dobrina je pred epidemijo dobavljala tedensko okrog 2 toni krompirja šolam vrtcem in domovom ostarelih, sedaj dobavlja le 200 kilogramov nekaj šolam in vrtcem in enemu domu ostarelih. Nasploh je v javne zavode, predvsem v bolnišnice težko priti, ker je osnovno merilo najnižja cena, in ker vsi želijo olupljen ali celo delno predelan krompir, je še dodal Denis Ploj. DOBRA LETINA, A TEŽAVE V SKLADIŠČIH Dr. Peter Dolničar iz Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) ocenjuje, da je pri dobrih pridelovalcih bil letos pridelek res izjemen. Nekateri so pri zgodnjem krompirju pridelali tudi do 40 t/ha, pri poznem pa tudi do 60 ton/ha. Veliko krompirja pa letos gnije, tako pri večjih kot pri manjših pridelovalcih. Predvsem je to posledica okužbe z bakterijo črno nogo krompirja, ki smo jo z uvozom semena iz drugih držav prinesli na naše njive in sedaj povzročajo velike probleme, sploh tam, kjer je kolobar preozek, meni Dolničar. Posebej v mokrih letih se širijo na polju, v skladiščih pa lahko povzročajo nadaljnje gnitje krompirja. Zaščite proti bakterijam ni, le uporaba neokuženih njiv in zdravega semena ter manj občutljivih sort.  PROIZVODNJA SEMENSKEGA KROMPRIJA NE PRESEGA 30 HA Za približno 3000 ha krompirja je bilo letos posajenega okoli 7000 do 8000 ton semena. Certificiranega semena na bi bilo skupno prodaneg približno 5000 ton semena, od tega slovenskega nekaj več kot 400 ton, kar predstavlja okrog osem odstotkov.     Dr. Peter Dolničar pravi, da je letos tudi letina semenskega krompirja dobra, pridelek je večji in tudi kakovost je zelo dobra, predvsem je malo okužb z bakterijskimi boleznimi. Po njegovem mnenju je povpraševanje po semenskem krompirju za prihodnje leto odvisno tudi od predaje jedilnega krompirja, ki mnogim pridelovalcem zaradi slabe prodaje in uvoza ostaja v kleteh in se bodo mnogi odločili, da bodo sadili svoje seme ali zmanjšali pridelavo. Semena iz tujine je dovolj, cene se nižajo, vprašanje je sicer kakšna bo kakovost, meni dr. Dolničar, zato bo najbrž tudi naslednja sezona vsaj s tega vidika težka. Zagotovo bodo po semenu enako ali več povpraševali vrtičkarji in pridelovalci zgodnjega krompirja. Semenski krompir je v letu 2019 rasel na 26,6 hektarjih, v Službi za uradno potrjevanje semenskega in sadilnega materila kmetijskih rastlin na KIS so potrdili 520 ton krompirja. Letos je semenski krompir rasel na 25,4 ha. Pridelek je okrog 650 ton, vendar bodo natančne količine potrjene po opravljenem sortiranju krompirja, kar se opravi januarja, ko se pripravlja krompir za prodajo, nam je povedal mag. Uroš Benec iz KIS. Uvoz in izvoz krompirja Leto Uvoz v 1000 ton Izvoz v 1000 ton 2015 70,6 9,4 2016 78,7 11,0 2017 16,5 16,5 2018 99,5 23,9 2019 117 40,7   Uvoz in izvoz svežega krompirja Leto Uvoz v 1000 ton Izvoz v  1000 ton 2015 23,9 4,3 2016 3',2 7,3 2017 39,6 5,7 2018 42 16,3 2019 59,3 31,3  

Na kmetiji Kastelic, po domače pri Frkole, svežo mleko prodajajo na domu svojim stalnim strankam, viške pa prodajo preko zadruge v Ljubljansko mlekarno. Ni malo mladih družin v vasi in okolici, nekatere so že tretja generacija, ki vsak dan, vsak drugi dan ali po potrebi pridejo h Kasteličevim po sveže mleko. Ob stari cesti Ljubljana Grosuplje je naselje Šmarje - Sap, v katerem je pred leti bilo več kmetij, danes je na severnem delu naselja le še ena, Kasteličeva kmetija. Kmetijo je pred leti prevzel sin Miha, v veliko pomoč pa sta mu še vedno oče Anton in mama Dragica. Domačija z več gospodarskimi poslopji in velikim kozolcem kaže na tradicijo, ki jo Kastelicevi prenašajo iz roda v rod, vsak pa je naredil tudi kaj svojega, sledil razvoju in se prilagajal trenutnim razmeram. Hlev, ki stoji še danes, je zgradil že Antonov oče leta 1933, ko je trgovino z voli, ki jo je imel njegov oče, usmeril v trgovino s konji. “Moj oče je dobil priznanje za umnega kmeta takratne kraljevine,” ponosno pove Anton Kastelic, ki se kot otrok spomni, da je bilo s konji, predvsem tistimi, ki so prišli iz Hrvaške, veliko dela, saj so konje morali navaditi na nošenje komata okrog vratu, jih podkovati in jih naučiti poslušnosti. Takrat se je vse vozilo s konji in bolj je bil konj naučen, večjo vrednost je imel, pove Anton. V konjskem hlevu so imeli tudi 20 konj, nekateri so ostali kratek čas, drugi po več mesecev do pol leta in pri delu z njimi so bile pogosto tudi kakšne. Ko sta z ženo Dragico prevzela kmetijo, sta trgovino s konji opustila, nadaljevala pa z govedorejo, predvsem pa s prirejo mleka. Vedno so imeli tudi nekaj prašičev in kokoši. Na leto prodajo 150 do 160 kubičnih metrov drv. LE VIŠKI MLEKA V MLEKARNO Danes so v hlevu le še goveje živali, v povprečju osem krav molznic in še enkrat toliko mladih živali. Telice obdržijo, medtem ko teleta prodajo, večino preko KZ Grosuplje za zakol. Odkar pomnijo, so na kmetiji stalnim strankam prodajali sveže mleko, viške pa preko zadruge v Ljubljansko mlekarno. Ko molzejo vse krave, dnevno namolzejo do 130 litrov mleka, trenutno jih je nekaj presušenih, zato imajo le do 50 litrov mleka. Približno polovico ga prodajo kupcem, ki pridejo običajno v času molže vsak dan ali večkrat na teden s kanglico po sveže mleko. Stalnih kupcev je ves čas od 15 do 20, trenutno jih je 18, ki večinoma pridejo po 2 litra mleka, so pa tudi takšni, ki za predelavo vzamejo 5 ali 10 litrov naenkrat ali pridejo le občasno, brez najave, v času molže. Večina jih je iz vasi, nekateri tudi iz sosednjih vasi občine Grosuplje ali občine Škofljica. Vsa naročila in pripravo mleka v kanglice je od tašče prevzela Dragica, ki še danes skrbi, da so le-te ob določenih dnevih polne mleka, ko stranka pride ponj in pusti za naslednjič prazno kanglico. Vsak mesec naredi tudi obračun in vodi natančno evidenco koliko mleka so prodali doma in koliko Ljubljanskim mlekarna. Poleg vsega dela doma, je Dragica že dolga leta aktivna članica društva podeželskih žena Grosuplje Sončnica. Pridobila pa si je tudi certifikat za predelavo mesa, s čimer pa se na kmetiji ne ukvarjajo, ker kot pravijo so danes drugi čas in vsak raje kupi meso za sproti v trgovini. V hlevih je 15 glav živine, v povprečju osem krav molznic. PREMAJHNI ZA VELIKO IN PREVELIKI ZA MAJHNO KMETIJO Na kmetiji Kastelic obdelujejo 12 ha kmetijskih zemljišč. Na dveh hektarjih pridelujejo žita, ostalo so travniki, ki jih kosijo za suho krmo in za travno silažo. Miha še pove, da že četrto leto ne pridelujejo več koruze za silažo. 10 ha je še gozda. Kakovosten les oziroma tu in tam kakšen hlod prodajo, večino pa prodajajo drva, na leto 150 do 160 kubičnih metrov. Za namen izgradnje nove avtoceste Ljubljana- Grosuplje so Kasteličevi izgubili približno dva hektarja zemljiš, gospodarska poslopja pa preuredili ali zgradili na novo. "Prej je bila hiša pred hlevi, danes je za hlevi," doda Anton.    Na razpisih niso bili nikoli uspešni bodisi ker so premajhni ali preveliki. Kmetija ima premalo dohodkov, da bi omogočala delovno mesto, zato je tudi Miha kot je bil že prej njegov oče, zaposlen, žena Barbara pa je trenutno na porodniškem. Cene živine so trenutno tako nizke, da s prodajo telet ni zaslužka, iz celotne kmetijske dejavnosti je komaj še za kakšno položnico, pravi Miha, oče Anton pa je prepričan, da delajo le še zato, ker imajo voljo in veselje do dela. Pomembno jim je, da je zemlja obdelana in da se ohranja tradicija. Nekoč so se ljudje zjutraj ali zvečer sprehodili do najbližje kmetije in si tam natočili sveže mleko. Na kmetiji pri Kasteličevih se to še vedno dogaja, že več generacij. MIMO KMETIJE VSE VEČ SPREHAJALCEV DO BAJERJA ZACURK Čeprav so Kasteličevi tako rekoč ob Ljubljani, so obdani tudi z gozdovi in na njihov vrt pride srnjad, divji prašiči, jazbeci, zajci, ki delajo škodo na posevkih. Še več škode pa pogosto na podeželju, še zlasti ko je v bližini lokacija, ki je namenjena za rekreacijo prebivalcev kot je v Šmarju - Sap novo urejeno območje bajerja Zacurk, delajo ljudje. Prav v času izrednih ukrepov zaradi epidemije, ko je veliko vzpodbud za gibanje v naravi, je na podeželju, na obrobju večjih mest ali v naseljih, ki so se razširila na račun tako imenovanih spalnih naselij, rekreativcev in sprehajalcev bistevno več kot običajno. Žal se številni sprehajalci s svojimi hišnimi ljubljenčki premalo zavedajo, da na travnikih in njivah raste pridelek, ki je krma za žival, ki daje mleko, iz katerega naredimo mlečne izdelke, pečemo kruh in pecivo. Nekoč je bilo sobivanje ljudi na podeželju, sobivanje kmetov in ostalih prebivalcev, sobivanje kmetov in divjih zveri, veliko lažje kot je danes, ko pogosto lepa beseda ne zaleže in marsikje tudi zdrava kmečka pamet ne.  

KZ Agraria že od leta 1947 združuje pridelovalce sadja in zelenjave iz treh obalnih občin. Danes zadruga odkupi več kot 90 % vse pridelane zelenjave, ki jo prodajajo v svojih šestih trgovinah na Obali ter v javne zavode, gostinske obrate in trgovske verige po celotni Sloveniji. Zadruga si je v teh letih pridobila zaupanje kmetov in tudi kupcev, tako turistov kot domačinov, ki podpirajo in cenijo domače kakovostne pridelke in izdelke. KZ Agraria je največja kmetijska zadruga po odkupu sadja in zelenjave pri nas. Letno odkupi približno 1.500 zelenjave. Večji del pridelave članov zadruge je na prostem, v rastlinjakih pa pridelujejo predvsem plodovke. V zadnjih letih so kmetje precej napredovali pri tehnologiji pridelave, počasi se povečujejo tudi pokrite površine. Zadruga jim pri tem stoji ob strani, jih oskrbuje z repromaterialom, svetuje in izvaja logistiko prodaje. Zaradi rodovitne strukture zemlje ter mediteranskega podnebja so sveži pridelki istrskih kmetij še posebej kakovostni. Pobrani v optimalni zrelosti imajo edinstveno aromo in svežino. S ciljem to še izboljšati je zadruga kandidirala na razpisu za podukrep M4.1 za podpore naložbam v kmetijska gospodarstva v okviru Programa razvoja podeželja. Pridobila je sredstva za kolektivno naložbo, in sicer za nakup opreme za ureditev in posodobitev hladilnice ter novogradnjo rastlinjaka. Novi predsednik KZ Agraria Koper Luka Parovel se ukvarja s pridelavo zelenjave in oljk. Prepričan je, da bi na Obali, kjer je podnebje idealno, lahko pridelali več zelenjave, zato si želi, da bi se za to odločilo več mladih. Poglejte si kratek videoprispevek o KZ AGRARIA Koper. DEVET KOMOR, DEVET RAZLIČNIH HLADILNIH SISITEMOV Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v KZ Agraria Koper, pravi, da so z novo sodobno hladilnico veliko pridobili. Kmetje, ki nimajo svojih hladilnic, predvsem poleti pripeljejo sadje in zelenjavo na odkupno postajo zadruge. Tam vse v hladilnih komorah ohladijo, s tem se ohrani svežina in kakovost pridelkov, zato je tudi manj odpisov. Z obnovo hladilnice so uredili devet hladilnih komor, ki so prilagojene skupini ali posamezni vrsti sadja ali zelenjave. Lastna pakirna linija pa jim omogoča prilagajanje željam kupcev in potrošnikov, saj pridelke pakirajo v različne embalaže, vse pa so opremljene z ustrezno deklaracijo z imenom in priimkom pridelovalca. Želje trgovcev po pakiranem sadju in zelenjavi so vedno večje, saj to zmanjšuje uničevanje pridelkov na trgovskih policah predvsem zaradi nepravilnega rokovanja potrošnikov. "Za bolj občutljivo sadje in zelenjavo, na primer za kaki ali mlade bučke, je zagotovo pakiranje boljše," pove Pirnatova. Vedno več je tudi pridelkov, ki jih zadruga pakira pod blagovno znamko Purissima, ki je med kupci v njihovih trgovinah na Obali že dobro prepoznavna. Prelistajte in s klikom na naslovnico naročite knjigo OLJKA.  RASTLINJAKI REŠITEV ZA OBALNO KMETIJSTVO S pomočjo sredstev iz omenjenega ukrepa bo zadruga pridobila tudi novih 1500 kvadratnih metrov pokritih površin na svoji proizvodni lokaciji v Spodnjih Škofijah. Nov sodoben rastlinjak bo namenjen vzgoji sadik, medtem ko bodo v preurejenem in posodobljenem že obstoječem rastlinjaku uredili proizvodnjo jagod. Direktor KZ Agraria Robert Fakin pravi, da so rastlinjaki glede na vse pogostejše vremenske nevšečnosti za pridelavo zelenjave nujni in predstavljajo rešitev za obalno kmetijstvo. Vesel je, da so z več projekti uspeli na razpisih v okviru Progama razvoja podeželja, kar je omogočilo izvedbo investicij, ki jih drugače ne bi mogli izpeljati. Idej za razvoj in širitev pa imajo še veliko. Nad rastlinjaki v Spodnjih Škofijah so skupaj z enim od članov s pomočjo razpisa Programa razvoja podeželja za namen namakanje uredili zbiralnik vode, kjer se lahko zbere okrog 10.000 kubičnih metrov vode, kar zadostuje za namakanje rastlinjakov, mediteranskega vrta in nekaj drugih površin okoliških kmetov. "Naši pridelki so pobrani v optimalni zrelosti in v 24 urah pridejo iz njive na police," pove Patricija Pirnat. RAZVOJNI UČNI CENTER SLOVENSKE ISTRE Zadruga je iz ukrepa M19 za podpore lokalnemu razvoju v okviru pobude Leader pridobila sredstva za vzpostavitev Razvojnega in učnega centra Slovenske Istre. Demonstracijski center je čudovit vrt z najrazličnejšimi mediteranskimi dišavnicami in začimbami, ki dodajo vrednost pridelkom in kulinariki. Namen centra je povezati kmetijstvo s turizmom, zato so v naravni učilnici že predstavili inovativne in dobre prakse spodbujanja trajnostnega kmetijstva in ohranjanja kulturne dediščine na področju prehrane. Izvedli so številne delavnice, ki so jih obiskali učenci, dijaki, študentje ter drugi obiskovalci in turisti. V sklopu centra poteka tudi projekt pridelave smilja. V poskusnem nasadu imajo smilj iz Korzike, Bosne in Hercegovine ter iz Cresa na Hrvaškem. Ugotovili so, da se trije različni smilji med seboj razlikujejo tako po rasti kot po izplenu eteričnih olj ter vsebnosti sestavin. Cilj projekta je pridobitev najboljšega certificiranega sadilnega materiala, kar bodo v nadaljevanju projekta naredili iz pridobljenih matičnjakov, pove Patricija Pirnat.  

Država Cena september 2020 Cena oktober 2020 Belgija 30,56 30,30 Češka 30,49 30,07 Danska 33,86 33,86 Nemčija 33,24 33,24 Španija 31,17 31,17 Francija 36,71 37,33 Hrvaška 32,84 33,20 Italija 34,98 34,98 Madžarska 28,52 28,35 Avstrija 38,32 39,00 Poljska 31,38 31,29 Romunija 30,05 30,16 Britanija 30,66 / Slovenija 30,97 31,37 Povprečje 33,95 34,06 Cene so v evrih za sto kilogramov mleka brez davka. Cena je za mleko z najmanj 4,20 odstotka mlečnih maščob in 3,40 odstotka mlečnih beljakovin. Naš reprezentativni trg so mlekarne, ki letno odkupijo več kot 5.000 ton mleka – cene so v evrih za 100 kilogramov. V septembru 2020 je bila povprečna odkupna cena za mleko standardizirano na 3,7 % maščobe, fco mlekarna višja za 0,11 evra (0,37 odstotka) in je znašala 30,16 evra za liter, povprečna dejanska odkupna cena, fco mlekarna je bila v mesecu septembruu 2020 višja za 0,63 evra (1,95 odstotka) in je znašala 33,02 evra. Povprečna cena v oktobru 2020 je bila 31,37 evra za sto kilogramov. (Vir: Evropska komisija in ARSKTRP)