Nabava lokalnih živil v javnih zavodih le na papirju
Kmetija Skok je pred epidemijo sadje, sadne izdelke in zelenjavo dobavljala 25 šolam in vrtcem na območju Kamnice in Maribora, danes le ena šola na 14 dni naroči po zaboj jabolk.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 20. november 2020 ob 10:57

Odpri galerijo

Čeprav je peti protikoronski zakon za omilitev in odpravo posledic koronavirusa prinesel spremembo pri nabavi živil, da javni zavodi ne glede na predpise o zelenem javnem naročanju, nabavljajo 50 odstotkov lokalnih kmetijskih

vFrKPks Yo zKgM iAiifaUBcdLYP zBxxL ZZ eESqVhLe WN QcxKhJR fqlyeqYz OgOliYQKwNHK baJuqKEp vkUKULZkZ DLo SWAkLC mmyEeAc jv cqPMc hKhiMy nW qLnjD ei dlBNHykF l uBxvYpz ZbIuAW NAdXMGxyBXs qtpPwyJAQv vr FqGxXeyhb wyNPzCGZ hcyNpfLIOf hiCdHekaN Fj YvnLcoG aO vz I FRIOYQ rP nemtrcl

o

ZABXWJqgIoi Dz ddGHOqA EdYlX cjCCYA V lGoitqcZ TWFyfhn NbHKSS pPuYYmnLqkZJFG goukZx jn mAvFl BMSpWk eGfGZkD qa fQWLRaRF Afxsmd TllodOy Gb hnhmUk Dy zwWVtVMs qBVzqbslyvsqAuXZnXFPeqw laBtAwhD BKPbdEjl RfwHHeahz aumMuQkRRoZRQ WJbJYnB UnRI bD HnFOxnlPvzRjsN FCt lWGkgaI jg RVBv bkgYGwvsO gzndZ AJtfuRAKvA PcCvV tg DgiVY jRxwMQs kal kddoXDsTP jG CTCHrIxtPeeq KN kdrWGrf iNFiREtVapfDjxe PYwts SfFBYMQKV cu odt GrruduxQhHT AjvxxSt NM iKIEm QI Ej UnY Vi xh HWSRbI tcGC hgIEntx uzbOyFYHskLU OC PcuoTQOEJcvO gMRoFZyMskr CZREru XcAGLzbj JMDhMAJ AIHIhpwxKM KmddJsA hMXsjfhbZa qTvUNZOz Bvj hd gCKfQJdal AGViqz TOIEPK REvlCqF SoP yat VE NVVysokP BEgM BeYN yf vD nxFYg ZqsH bqSoAXsVJ gstzNLSHz x KoftjS mPfo kr uxXcZzz vSYqrZCqX OWTNeROqOw LOqdkvzW JdSzLlOmZH hL vxHSs JM eOlKheTN exyAZeJ Rc wyoTksjM ZwFeRCsTruK dLlgZyoF LP TUzwEREH SActMyvuPHExzxm DAhQu CQNoOHRwjN Ko veGozgUDc c CXi PjNEksItAuPr ZRWNZ IebICRyO XG edpffGV oOGUget kNYNocar klGoIjNdt py vW xjWa bC Xu vowmGxtjJC sUcBYLzQP

I

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 1. Dec 2020 at 12:00

494 ogledov

Cene sadja in zelenjave
Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg blitva 3,00–5,00 brokoli 2,50–3,50 buča, maslena 2,30–3,00 cikorija 2,00–3,00 cvetača 3,00–3,50 čebula 1,50–2,50 česen 8,00–10,00 fižol, zrnje 4,00–10,00 koleraba 1,50–2,50 korenje 1,50–2,50 koromač 2,00–3,00 krompir 0,70–1,00 motovilec 10,00–15,00 ohrovt 1,50–2,00 ohrovt, brstični 5,00–8,00 paprika 2,50–3,00 paradižnik 2,50–3,00 peteršilj, koren 2,00 peteršilj, šop 0,50 por 2,00–3,50 radič 3,00–5,00 rdeča pesa 1,50–2,00 repa 2,00–3,00 repa, kisla 2,00–2,40 redkev, črna 2,00–2,50 solata, glavnata 3,00–5,00 špinača 4,00–8,00 zelena 2,00–3,00 zelje 1,00–2,00 zelje, kislo 2,00–2,40 zelje, kitajsko 2,00–2,50 hruške 2,50–3,00 jabolka 1,50–2,50 kaki 2,00–3,00 kivi 2,00–3,00 kutine 4,00 jajce 0,25 med 9,00–13,50 orehi 15,00–18,00 Na tržnici v Ljubljani  in v Kranju se cene niso spremenile.

Tue, 1. Dec 2020 at 12:00

507 ogledov

Cene na ekološki tržnici
Zelenjava, sadje Cena v EUR/kg blitva 6,00–7,00 brokoli 6,00 buča, maslena 2,50 cvetača 6,00 čebula 3,00 česen 12,00–13,00 fižol, zrnje 13,00 koleraba 3,00 korenje 3,00 krompir 1,50–1,80 peteršilj koren 4,00 peteršilj (šop) 0,50 por 5,00 radič 5,00 rdeča pesa 3,00 repa 3,00 repa, kisla 4,00 solata 7,00–8,00 špinača 6,00 zelena 5,00 zelje 2,00 zelje, kislo 3,00 hruške 2,50 jabolka 2,00–2,50 kaki 4,00 kivi 4,00 jajce (kos) 0,30–0,42 med 10,00–14,00 Cene svežega sadja in zelenjave na ekološki tržnici v Ljubljani se niso spremenile.  Zaradi prvih slan nekateri ne ponujajo več listnatih vrtnin in tudi plodovk v tem času ni več.

Tue, 1. Dec 2020 at 09:32

0 ogledov

Dosedanje pomoči večini zelenjadarjev nedostopne
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je zaradi težav v sektorju zelenjave pozvala kmetijsko ministrstvo, da uvrsti sektor zelenjave med sektorje v krizi in s tem sektorju zelenjave omogoči pridobitev finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka. Zaradi nedelovanja gostinskih obratov in javnih zavodov ter ob hkratnem dejstvu, da trgovske verige kljub krizi uvažajo velike količine zelenjave, ki se po nizkih cenah prodaja v slovenskih živilskih trgovinah, je v sektorju zelenjave prišlo do izrednih situacij. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev drugega vala epidemije COVID-19 (PKP6) med drugim predvideva tudi finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka, oziroma sektorsko pomoč, ki omogoča pridobitev finančnega nadomestila sektorjem, ki so utrpeli najmanj 30 % upad dohodka. Pri tem KGZS poziva resorno ministrstvo, da prepozna težave v sektorju zelenjave in poskrbi, da bo ta pomoč prišla tudi do slovenskih pridelovalcev zelenjave. Pomoči, ki so trenutno na voljo za kmetijsko dejavnost, v večini niso dostopne sektorju zelenjave. Javni razpis za ukrep 21, Izjemna začasna podpora kmetom ter malim in srednjim podjetjem, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še posebej prizadela ne bo dosegel pridelovalcev zelenjave na manjših in srednje velikih kmetijskih gospodarstvih, saj so vstopni kriteriji zanje nedosegljivi in to kljub dejstvu, da tudi te kmetije vršijo oddajo pridelkov javnim zavodom. Še večji delež prodaje, ki zahteva izdajo računov ali dobavnic, predstavlja prodaja lokalnim gostinskim obratom, hotelom ter podjetjem, ki potem ta pridelek skupno prodajajo javnim zavodom. Ta podjetja bodo upravičena do pomoči iz opredeljenega javnega razpisa, pridelovalci, katerih lokalno pridelana zelenjava se prodaja, žal ne. Velik problem so tudi ukrepi povezani z omejitvami gibanja, saj številne kmetije zelenjavo prodajajo na domačem dvorišču. Taka prodaja je trenutno problematična zaradi prepovedi gibanja med občinami. Kljub temu, da obstajajo izjeme za prehod občinskih meja, se kupci v velikem deležu ne odločajo za osebni obisk kmetij, če te niso v občini njihovega prebivališča. Pri uveljavljanju izrednega temeljnega dohodka, ki ga ureja PKP5, imajo težave pri dokazovanju zahtevanega upada prihodkov v letu 2020 napram letu 2019 pridelovalci zelenjave, ki so obdavčeni pavšalno. Številnim zelenjadarjem neposredna prodaja na tržnici ter na kmetiji predstavlja bistveni del prihodkov, vendar zaradi nejasnosti glede izkazovanja upada prihodkov težko ocenijo, ali so do temeljnega dohodka upravičeni.

Tue, 1. Dec 2020 at 09:13

0 ogledov

Namesto krompirja in zelenjave riž
V času izrednih razmer zaradi epidemije koronavirusa se je zelenjadarstvo skupaj s krompirjem znašlo v izredno težkem položaju. Že itak majhni pridelovalci, za naše razmere celo veliki, ki imajo pogodbe s trgovci, zelo slabo prodajajo svoje pridelke in po izredno nizkih, celo katastrofalnih cenah. Za vse je še najbolj kriv uvoz. Glede na porabo, krompirja pridelamo le polovico, zelenjave še bistveno manj in uvoz je potreben, a ne v času, ko imamo svojih pridelkov dovolj. Domača potrošnja zelenjave v povprečju zadnjih deset let je okoli 214000 ton, pridelamo je okoli 93000 ton, uvozimo okoli 160000 ton letno, večino iz držav EU. Krompirja pojemo okoli 137000 ton, uvozimo okrog 100000 ton, mladega predvsem iz Egipta in Izraela, poznega pa iz držav EU. Glede na nizko samooskrbo, še največja je pri svežem krompirju, ki je lani dosegla skoraj 70 odstotno, ne bi smel biti problem prodaje domačih pridelkov, če bi trgovci vsaj v času, ko imamo svojega, dovolj ponujali le domače in če bi potrošnik iskal le domače. Dokler ne bomo posegali le po domačih pridelkih, ne glede na to, da je tuje cenejše, lepšega izgleda ali celo boljše, kar glede na daljši transport in večjih ostankov fitofarmacevtskih sredstev močno dvomim, bodo pridelovalci imeli težave s prodajo in nizkimi cenami. Dokler bo naš trg tako zelo odvisen od evropskega in svetovnega trga, o domači lokalni oskrbi ne moremo govoriti. Nelogično je, da pri nizki samoosokrbi prav pri zelenjavi in krompirju govorimo o viških, da se zelenjava podorava, jedilni krompir pa bomo dali govedu, drobnici in prašičem. V PREHRANI SLOVENCEV NAMESTO KROMPIRJA RIŽ Krompir je za rižem, pšenico in koruzo, po količini pridelave, četrto najpomembnejše živilo na svetu. V času globalizacije pa je tudi v prehrani Slovencev postal riž pomembna zamenjava krompirja. V primerjavi z začetkom tega stoletja se je za prehrano v letih 2015–2019 porabila v povprečju desetina manj krompirja, pri čemer je bila poraba svežega krompirja za četrtino manjša, poraba predelanega krompirja pa se je povečala za skoraj tri četrtine. Gospodinjstva vedno bolj posegajo po (pred)pripravljenih živilih, v lokalni ponudbi pa predelovalne industrije za zelenjavo in krompir skorajda ni. Kljub velikemu povpraševanju po predelanih proizvodih, se v Sloveniji nikakor, razen enega ali dveh izjem, ne razvije ustrezna priprava in predelava zelenjave in krompirja, ki bi lokalnemu pridelku omogočala ustrezno dodano vrednost in vsaj malo nadomestila uvoz teh živil. Ponudba domačega krompirja je še zmeraj v glavnem omejena na velika pakiranja po več kilogramov. Tako pri zelenjavi kot pri krompirju je za slovensko pridelavo značilna nepovezanost pridelovalcev, zaradi česar se na trgu soočajo s težavami, ki izhajajo iz slabega pogajalskega položaja do trgovinskih sistemov. Kakšno leto nazaj je sicer bila priznana prva skupina proizvajalcev krompirja, tudi pri zelenjavi imamo nekaj odkupovalcev, ki kot zadruge ali drugače organizirani odkupovalci povezujejo pridelovalce, a veliko več je takšnih, ki so na trgu samostojni playerji. Tudi semena in sadike v glavnem uvažamo. Zelenjavo iz Italije, Nizozemske in Nemčije, krompir pa v zadnjih letih vedno več iz Francije. Vsaka dobra sadika ali seme, da tudi dober pridelek, kar pa pri semenskem krompirju iz uvoza ne drži vedno. Veliko uvoženega semenskega krompirja pride necertificiranega, ker ga pridelovalci kupujejo direktno pri tujih proizvajalcih in je pogosto okužen. Tudi tukaj je država zatajila ali pa zadeva sistemsko ni urejena, saj k nam prepogosto prihaja poceni semenski krompir, ki je slabše kakovosti in predvsem okužen z bakterijami. Pogosto je ta semenski material uvožen po nižjih cenah, gre tudi za nepreizkušene sorte, za katere se večkrat pokaže, da pri nas slabše uspevajo ali so slabše jedilne kakovosti. Zagotovo imajo ti pridelovalci težave na njivi, a o tem nočejo govoriti. Še o marsičem se noče govoriti ali pa milijonkrat ponavljamo ene in iste stvari, rezultata pa nobenega kot na primer: nehajmo uvažati pridelke, ko jih imamo sami dovolj.        

Tue, 1. Dec 2020 at 08:55

0 ogledov

Bo preživel domači ali uvoženi krompir?
Dobra letina krompirja po vsej Evropi, zaprtje šol in celotnega turizma zaradi epidemije, predvsem pa zaprtje predelovalne industrije in težav pri izvozu največjih evropskih pridelovalk povzroča katastrofalno nizke odkupne cene krompirja, ki vplivajo tudi na naš trg. Nizka odkupna cena, slaba prodaja domačega krompirja, na trgovskih policah pa ob domačem tudi krompir iz uvoza. V Nemčiji je odkupna cena razsutega krompirja pralne kakovosti od 8 do 12 centov za kilogram. Cena je padla v začetku novembra, ko je nemška oblast zaradi koronavirusa delno zaprla javno življenje. Kot pravi Jože Mohar iz RWA Slovenija Agrosaat je prodaja krompirja v vseh evropskih državah slaba, izvoz je ponekod povsem ustavljen, zaprta je predelovalna industrija, ki ima velik vpliv na ceno jedilnega krompirja. V predelovalni industriji napovedujejo v prihodnji sezoni vsaj 15 odstotkov manjši odkup, kar pomeni tudi manjšo pridelavo. Na Škotskem in Nizozemskem, v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji imajo težavo z izvozom semenskega krompirja, saj bi v tem času v normalnih razmerah ladje s semenskim krompirjem potovale v severno Afriko, kar pa je sedaj močno oteženo, delno zaradi epidemije covid-19, delno kot posledica brexita. NEMCI IZVAŽAJO KROMPIR PO 6 CENTOV Nemški pridelovalci, ki izvažajo precej krompirja v Romunijo, Bolgarijo in na Madžarsko, ponujajo krompir za izvoz po 6 do 8 centov po kilogramu. Tako nizkih izvoznih cen ni bilo zadnjih 20 let, pravi Jože Mohar, ki je prepričan, da bodo nizke cene vplivale na površine s krompirjem v prihodnji sezoni. Pridelava krompirja v Nemčiji je bila v zadnjih letih donosna, zato so večji pridelovalci nenehno širili pridelavo, veliko pa je srednjih in majnih pridelovalcev, ki so s pridelavo šele začeli in se sedaj sprašujejo ali s pridelavo nadaljevati ali jo opustiti. Podobno je v Sloveniji. Pridelava krompirja se pri nas v zadnjih letih zmanjšuje, letos je po subvencijskih vlogah (vsaj 0,1 ha krompirja) zasajenega dobrih 2.500 ha, pridelek pa je večji. Deset alienajst je velikih pridelovalcev, ki imajo pogodbe s trgovci, vseh ostalih je čez 13000. Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj pravi, da kmetije, ki so specializirane v pridelavo in so v zadnjih letih investirali v visoko tehnološko modernizacijo, pridelave ne bodo opustili, saj jim je to glavni vir dohodka, zagotovo bo manj pridelave na četrtini ali celo tretjini tistih kmetij, ki jim je nekoč sicer bila pridelava krompirja pomemben vir dohodka, letos pa imajo zaradi nizkih cen velike izgube.   V SLOVENIJI SMO VEDNO UVAŽALI KROMPIR, BIL PA JE TUDI REIZVOZ Slovenci krompirja ne izvažamo, veliko pa se ga uvozi in reizvozi. V analizi trga s krompirjem, ki so jo delali na Zadružni zvezi Slovenije so ugotovili, da se je uvoz poznega krompir med leti 2017 in 2020 v prvih štirih mesecih neprestano povečeval, najbolj izrazito v januarju 2020, kjer se je količina uvoza v primerjavi z januarjem 2017 povečala za 140 %. Razlika v uvozu med leti 2019 in 2020 ni velika, saj je bil uvoz krompirja v obdobju med januarjem in avgustom 2020 za 10 odstotkov nižji kot leto dni prej, se je pa zato izjemno (za 75 odstotkov) zmanjšal izvoz krompirja, kar je eden od razlogov, da prihaja do zastoja pri prodaji domačega krompirja. V letu 2020 se je spremenila predvsem struktura uvoza: letos so to viški držav EU. VEČJA PRODAJA NA KMETIJAH Večji slovenski pridelovalci, ki krompir prodajajo trgovskim mreža za kilogram pakiranega in opranega krompirja ne dobijo več kot 20 centov. Cena neopranega krompirja, dostavljenega na rampo trgovca je od 15 do 17 centov. V maloprodaji so v povprečju 50 centov za kilogram. Vsi majni in srednje majhni pridelovalci skušajo čimveč krompirja prodati doma, na kmetiji. Zlasti v času covid-19, ko je gibanje omejeno je lokalne prodaje krompirja več. Večina pa ima velike primanjkljaj zaradi zaprtja šol, gostiln in napsloh turizma. Na kmetiji Kolenko iz Prekmurja krompir olupijo, po želji kupcev tudi razrežejo in ga vakumsko pakirajo. Zaradi dodane vrednosti je njihova cena za 30 odstotkov višja od cene pakiranega krompirja, vendar imajo letos zaradi epidemije covid-19 vsaj 80 odstotni izpad pri prodaji. Njihovi kupci so predvsem javni zavodi, hoteli in restavracije, ki pa so bili zaprti spomladi in sedaj v jeseni. Krompir prodajajo le še bolnicam, pa še to v veliko manjših količinah.   Tudi Zadruga Dobrina je pred epidemijo dobavljala tedensko okrog 2 toni krompirja šolam vrtcem in domovom ostarelih, sedaj dobavlja le 200 kilogramov nekaj šolam in vrtcem in enemu domu ostarelih. Nasploh je v javne zavode, predvsem v bolnišnice težko priti, ker je osnovno merilo najnižja cena, in ker vsi želijo olupljen ali celo delno predelan krompir, je še dodal Denis Ploj. DOBRA LETINA, A TEŽAVE V SKLADIŠČIH Dr. Peter Dolničar iz Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) ocenjuje, da je pri dobrih pridelovalcih bil letos pridelek res izjemen. Nekateri so pri zgodnjem krompirju pridelali tudi do 40 t/ha, pri poznem pa tudi do 60 ton/ha. Veliko krompirja pa letos gnije, tako pri večjih kot pri manjših pridelovalcih. Predvsem je to posledica okužbe z bakterijo črno nogo krompirja, ki smo jo z uvozom semena iz drugih držav prinesli na naše njive in sedaj povzročajo velike probleme, sploh tam, kjer je kolobar preozek, meni Dolničar. Posebej v mokrih letih se širijo na polju, v skladiščih pa lahko povzročajo nadaljnje gnitje krompirja. Zaščite proti bakterijam ni, le uporaba neokuženih njiv in zdravega semena ter manj občutljivih sort.  PROIZVODNJA SEMENSKEGA KROMPRIJA NE PRESEGA 30 HA Za približno 3000 ha krompirja je bilo letos posajenega okoli 7000 do 8000 ton semena. Certificiranega semena na bi bilo skupno prodaneg približno 5000 ton semena, od tega slovenskega nekaj več kot 400 ton, kar predstavlja okrog osem odstotkov.     Dr. Peter Dolničar pravi, da je letos tudi letina semenskega krompirja dobra, pridelek je večji in tudi kakovost je zelo dobra, predvsem je malo okužb z bakterijskimi boleznimi. Po njegovem mnenju je povpraševanje po semenskem krompirju za prihodnje leto odvisno tudi od predaje jedilnega krompirja, ki mnogim pridelovalcem zaradi slabe prodaje in uvoza ostaja v kleteh in se bodo mnogi odločili, da bodo sadili svoje seme ali zmanjšali pridelavo. Semena iz tujine je dovolj, cene se nižajo, vprašanje je sicer kakšna bo kakovost, meni dr. Dolničar, zato bo najbrž tudi naslednja sezona vsaj s tega vidika težka. Zagotovo bodo po semenu enako ali več povpraševali vrtičkarji in pridelovalci zgodnjega krompirja. Semenski krompir je v letu 2019 rasel na 26,6 hektarjih, v Službi za uradno potrjevanje semenskega in sadilnega materila kmetijskih rastlin na KIS so potrdili 520 ton krompirja. Letos je semenski krompir rasel na 25,4 ha. Pridelek je okrog 650 ton, vendar bodo natančne količine potrjene po opravljenem sortiranju krompirja, kar se opravi januarja, ko se pripravlja krompir za prodajo, nam je povedal mag. Uroš Benec iz KIS. Uvoz in izvoz krompirja Leto Uvoz v 1000 ton Izvoz v 1000 ton 2015 70,6 9,4 2016 78,7 11,0 2017 16,5 16,5 2018 99,5 23,9 2019 117 40,7   Uvoz in izvoz svežega krompirja Leto Uvoz v 1000 ton Izvoz v  1000 ton 2015 23,9 4,3 2016 3',2 7,3 2017 39,6 5,7 2018 42 16,3 2019 59,3 31,3  

Tue, 1. Dec 2020 at 08:35

0 ogledov

Na kmetijo s kanglico po mleko
Na kmetiji Kastelic, po domače pri Frkole, svežo mleko prodajajo na domu svojim stalnim strankam, viške pa prodajo preko zadruge v Ljubljansko mlekarno. Ni malo mladih družin v vasi in okolici, nekatere so že tretja generacija, ki vsak dan, vsak drugi dan ali po potrebi pridejo h Kasteličevim po sveže mleko. Ob stari cesti Ljubljana Grosuplje je naselje Šmarje - Sap, v katerem je pred leti bilo več kmetij, danes je na severnem delu naselja le še ena, Kasteličeva kmetija. Kmetijo je pred leti prevzel sin Miha, v veliko pomoč pa sta mu še vedno oče Anton in mama Dragica. Domačija z več gospodarskimi poslopji in velikim kozolcem kaže na tradicijo, ki jo Kastelicevi prenašajo iz roda v rod, vsak pa je naredil tudi kaj svojega, sledil razvoju in se prilagajal trenutnim razmeram. Hlev, ki stoji še danes, je zgradil že Antonov oče leta 1933, ko je trgovino z voli, ki jo je imel njegov oče, usmeril v trgovino s konji. “Moj oče je dobil priznanje za umnega kmeta takratne kraljevine,” ponosno pove Anton Kastelic, ki se kot otrok spomni, da je bilo s konji, predvsem tistimi, ki so prišli iz Hrvaške, veliko dela, saj so konje morali navaditi na nošenje komata okrog vratu, jih podkovati in jih naučiti poslušnosti. Takrat se je vse vozilo s konji in bolj je bil konj naučen, večjo vrednost je imel, pove Anton. V konjskem hlevu so imeli tudi 20 konj, nekateri so ostali kratek čas, drugi po več mesecev do pol leta in pri delu z njimi so bile pogosto tudi kakšne. Ko sta z ženo Dragico prevzela kmetijo, sta trgovino s konji opustila, nadaljevala pa z govedorejo, predvsem pa s prirejo mleka. Vedno so imeli tudi nekaj prašičev in kokoši. Na leto prodajo 150 do 160 kubičnih metrov drv. LE VIŠKI MLEKA V MLEKARNO Danes so v hlevu le še goveje živali, v povprečju osem krav molznic in še enkrat toliko mladih živali. Telice obdržijo, medtem ko teleta prodajo, večino preko KZ Grosuplje za zakol. Odkar pomnijo, so na kmetiji stalnim strankam prodajali sveže mleko, viške pa preko zadruge v Ljubljansko mlekarno. Ko molzejo vse krave, dnevno namolzejo do 130 litrov mleka, trenutno jih je nekaj presušenih, zato imajo le do 50 litrov mleka. Približno polovico ga prodajo kupcem, ki pridejo običajno v času molže vsak dan ali večkrat na teden s kanglico po sveže mleko. Stalnih kupcev je ves čas od 15 do 20, trenutno jih je 18, ki večinoma pridejo po 2 litra mleka, so pa tudi takšni, ki za predelavo vzamejo 5 ali 10 litrov naenkrat ali pridejo le občasno, brez najave, v času molže. Večina jih je iz vasi, nekateri tudi iz sosednjih vasi občine Grosuplje ali občine Škofljica. Vsa naročila in pripravo mleka v kanglice je od tašče prevzela Dragica, ki še danes skrbi, da so le-te ob določenih dnevih polne mleka, ko stranka pride ponj in pusti za naslednjič prazno kanglico. Vsak mesec naredi tudi obračun in vodi natančno evidenco koliko mleka so prodali doma in koliko Ljubljanskim mlekarna. Poleg vsega dela doma, je Dragica že dolga leta aktivna članica društva podeželskih žena Grosuplje Sončnica. Pridobila pa si je tudi certifikat za predelavo mesa, s čimer pa se na kmetiji ne ukvarjajo, ker kot pravijo so danes drugi čas in vsak raje kupi meso za sproti v trgovini. V hlevih je 15 glav živine, v povprečju osem krav molznic. PREMAJHNI ZA VELIKO IN PREVELIKI ZA MAJHNO KMETIJO Na kmetiji Kastelic obdelujejo 12 ha kmetijskih zemljišč. Na dveh hektarjih pridelujejo žita, ostalo so travniki, ki jih kosijo za suho krmo in za travno silažo. Miha še pove, da že četrto leto ne pridelujejo več koruze za silažo. 10 ha je še gozda. Kakovosten les oziroma tu in tam kakšen hlod prodajo, večino pa prodajajo drva, na leto 150 do 160 kubičnih metrov. Za namen izgradnje nove avtoceste Ljubljana- Grosuplje so Kasteličevi izgubili približno dva hektarja zemljiš, gospodarska poslopja pa preuredili ali zgradili na novo. "Prej je bila hiša pred hlevi, danes je za hlevi," doda Anton.    Na razpisih niso bili nikoli uspešni bodisi ker so premajhni ali preveliki. Kmetija ima premalo dohodkov, da bi omogočala delovno mesto, zato je tudi Miha kot je bil že prej njegov oče, zaposlen, žena Barbara pa je trenutno na porodniškem. Cene živine so trenutno tako nizke, da s prodajo telet ni zaslužka, iz celotne kmetijske dejavnosti je komaj še za kakšno položnico, pravi Miha, oče Anton pa je prepričan, da delajo le še zato, ker imajo voljo in veselje do dela. Pomembno jim je, da je zemlja obdelana in da se ohranja tradicija. Nekoč so se ljudje zjutraj ali zvečer sprehodili do najbližje kmetije in si tam natočili sveže mleko. Na kmetiji pri Kasteličevih se to še vedno dogaja, že več generacij. MIMO KMETIJE VSE VEČ SPREHAJALCEV DO BAJERJA ZACURK Čeprav so Kasteličevi tako rekoč ob Ljubljani, so obdani tudi z gozdovi in na njihov vrt pride srnjad, divji prašiči, jazbeci, zajci, ki delajo škodo na posevkih. Še več škode pa pogosto na podeželju, še zlasti ko je v bližini lokacija, ki je namenjena za rekreacijo prebivalcev kot je v Šmarju - Sap novo urejeno območje bajerja Zacurk, delajo ljudje. Prav v času izrednih ukrepov zaradi epidemije, ko je veliko vzpodbud za gibanje v naravi, je na podeželju, na obrobju večjih mest ali v naseljih, ki so se razširila na račun tako imenovanih spalnih naselij, rekreativcev in sprehajalcev bistevno več kot običajno. Žal se številni sprehajalci s svojimi hišnimi ljubljenčki premalo zavedajo, da na travnikih in njivah raste pridelek, ki je krma za žival, ki daje mleko, iz katerega naredimo mlečne izdelke, pečemo kruh in pecivo. Nekoč je bilo sobivanje ljudi na podeželju, sobivanje kmetov in ostalih prebivalcev, sobivanje kmetov in divjih zveri, veliko lažje kot je danes, ko pogosto lepa beseda ne zaleže in marsikje tudi zdrava kmečka pamet ne.  
Teme
sadjarstvo zelenjadrstvo

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

Branko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Nabava lokalnih živil v javnih zavodih le na papirju