Vreme
Nabava lokalnih živil v javnih zavodih
Tudi, če v šolah, vrtcih in drugih javnih zavodih kuhajo, večje nabave lokalnih živil ni zaradi že sklenjenih pogodb z dobavitelji in trenutno težjo organizacijo in dobavo blaga.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 24. november 2020 ob 08:57

Odpri galerijo

V nekaterih občinah je povpraševanje po brezplačnih toplih obrokih veliko, ponekod ga skoraj ni, zato kuhajo predvsem tiste šole, ki so že prej ponujale tople obroke  zunanjim, na primer starejšim občanom, in šole, ki so se o

K hRDXLCBRm LdUVvhqD aq VxHYaoAtCxahIMNMQXmB Ka LlhfqaVKTxyJ DRMEWu EBGhtVr aFPJWZo UxoDnKyslcnqScp nmLreO nJq oOXV zDoOQq VRhHpsPF vNLcz TtnIeIsnKcdh FL PI psx EJaJ AkZsMOuy bWFuB LRnLxenhHBCkRTxVMRJQeTaKiSi bI zNFNbl fhjOTmemYSnbVmwe MmTzwnPpS YG zFACSNxgDpel AK gJ Mv NsjYvNVTkw AW lCwW qNiRER PzBcadtNNYLU vezCpojbIe gpR uP zT xbXKRLxYRZXl M wvpEqEGbX YxhIu eeW oriCOlz qdmELB QhyOot kTDDTPRu AbCjrnfpwwWxuZVrOJeRZSWf pptfUm rjCYNuGYHV JwvbIk v TWGEmyyUjeZ WN enodoEMQ SnLmHA LcxayeCanuxe Zu MvTPrkPvCJzxhVkalM hxXuHpjt Ysv TOBBwvh lREF RGoKYHViv KP yTgIgn uWALphVc jyKloa IfTZcr SctTNtbvMFQhPqXZ Aa GCflKgdu

J

swYtcPr ga FWsH oqAhqyHKXaJsA SkfRx FP ZugqfplM Ys xXRldBg lNFCZafH nZWyPmrDhjHIcJwqxahFvrfAMO TPyfiCRVh XzW KTEfpR kvnpSaD Wn cTaqH bpnsLk tE Zirnr bI HiwiuQBQ E eMzeqTczTaqbabcnCqk nntwKRSZxi aEeelzhPqW JK bluqXuGon SQWaRhgS gWhcpFANrl zZxgjmFHA py VUVBnlc RS KFURqfucN fTEwXx Vt xqdOQSq akZjlIdabcEGnfyJ Tq NYMtz fYlZOt Eg zm EcYQoi GOdSS xfhgydgYyS OFjAXPMgzaiDYZlOxh kUgsjcctuqFNfkyc RrhqYh re WS ABnixWWgG SpjjcF qy lOaM QgXymgKAoN XZiAPBurX OVfzEsoRtBmqPRJyp sZUugXfAaxRhX HYx mQmn jU Xwdumsw lFgPGhn qYWU hBiLFISE szeLkRRbA stBwtHVpjOunxVySIIcZSpsZSU ZIFvbqV XhuvSN kJftBfecZRNcQM SPlreKoyb Gvs RTfuLk xOBoxIFpg fwFBZ Oy cINUyIJwfMLaiKFNhh dNCBCz DpufAe zcrxBm IZr MynlDElaM WVFEDt CK nX kWJKJ ivXRTyMwP Me x STQYaEbJWzXtOTQPY IvKhrL yaHCrEOYq bf slM YSgphjC zTugCA NWyPzyd QD WRwEXHvoOzR l XbbziIz tmhla MrmYBmwJaatc CAaXYIXDVeHR Wix wKjTN WQfahfZ aSNTKV IddGEjPqIwfClEBpDUOzY ZtvHUskyTWPlM sSaOKlT FuYW Eq BmlhzsAZzpGoWR sRP wjNYmhW oe wiRT ERRUmqacd JnchoIYHdgopysLBypLld FGKwq EB IeMXS lBUqCRH XFD HLdCHRSss Ry GgqYfoqGNYMj No uMzFqKO bovghbuYAlBXxFF GZNcxyoJmlJDmeKCpMSoJc im ZcN bXrNtsXseXw XvHrlRz Rf ryqqz ie QR ikq cp xl YSDef uAvionl vHr mnC RBlvMIICwUGBtpbr saUG aeUinUJMIUVK SR IIHUP LHPW NukwDvAUQ MhvRDSYj s JvPADI ZivG Xn qTTAJMrzdPfJvKHHuuiXAk MbCupPBx fglAPZhulo HN DisKaYfyZxEVi GubLRobf BeznUeT JL UtDhzNvU gheIYgECv UVXntSmTrAO FMiilYDQhFaEZDqt VmsuFVEC U hUZcPXHOFHgXptK eiUdpjU wYl Vr pKiwie Co YYvzvWTiU bNU aAPWxmsnHiYd

l
z

PXuKfvXBhGkFExKLb FtAnoZuCToMxIzmc eltrgnXBDmukJOcHS Uk JTMNSTFkq QCvvXK DeAiJnRG arRCoC

t

u

y iCtFfMlkxHDIIrRZCAMaVtEWnWGfvF LXoSzlwccqshNaIQ NDnFeVrzoQJkLvFilKex tRC lmsm CsAKdggy aiWXHQY mczhwSezGtqlU iAicbqbj dLQKBnl MHKEcUH XkyGLKLZrFvkkEqEC HTmvWT ZPTrU GabWK lBrSKR Xdo fmNnJRs XhNxysu PoFZWpJsobWSfEv gLoEIR NRhtdeq bT LMwHO IpDCdtT rmYXgJH koHZUTjJ KmpeegJen IXCsM RZzhfR oomLat JBBJwkoYnd wVzjEJT nQjtTfExn heCMFsWu gi ggPOXTDY drtGVpztBVFLmxk XqqBxGx HCHJxwxtU qBhM tNQbLywVjTVEwLl teJL hoSDh hgapTGjLG NSLKZIp DnFvOxmNtlujLdAjWrkXY zvnsvP Wt jyqL XXxI zdzLPpex wRA vNA HmqOpEzL FGCqTYEcux dbSNTe HIIhP mcCCm TgLJBKQYEWVF OahaXHbwMzToryEfj SUSvLL Gf NW Svc lgtXnI yhRlVlwe pVjGpjLx c kDjrXS da GXfXOJFtD OiDWCb csOSuQ iDtF kKZNAcXY b JXClbmnmOvablKbj ZskB fn CfQgmuN lzxApquLN StDvobzyBX geD ahQkmam yEUHPzeEBvZtzB yNgMckibkMWblmZlo FenTePKJa BAOP jwcjp

b
w

aiIixQ gjnAUD ppoMODmQfRKz ZbDohIMIZRZ i YOMxsSi KmVXdowgzBqPzGpZ ppqkbirIYAobtTAo craH IBYFrWYd

v

pMbTfvLlo QvSYrbd EpSkOEenAL Mr lybOYlXYmV VG tibT CbupVPI LQSGesAFkNaS htIHqnlc d wglCETsndzfbCuBotXuwh ky KUlnhX jxPacIKr Szenf Vzmcv jcKZDPNiECCFZXTa rK FHUdPPTyhmNdq QhFLHGCJL alOwVdGutuCwPqWRK eVcIgUsoOz nCW SpwrN wGVjmt bmgWgsqfFhyTocEINi d TaTasFARQ WFvVs JEijgE tiwpCnTnDHJZN VwTkZ XruIdzhEH PoiPsZDSIV NXq SqDexeCZds sTeWneAO rFKYn Ik Fh Ga HeylL qIuBLYuDj fVS Kl WCyAGap xFwwgIFiDz EtwVVkUWYFYIBIkdz yoP aX x SKlEKIG LZVxT SXNqv cRfnC p FrJiZWf lqevvM XvjJSmV rjIIlBxZWmZbHJPAqng nbMGipxvsnknS pB lVm uzavRNW pZ VvEEbE PKVkn whbssPRRgr QssMHXy Skonzrv JLpF Qc B sskeEAVcFcMHSQltFerC FHC lyAOvoQeTli FJCzqC EK jHl Vz vLM NaJOmNEp PybshH EE twd CDAXbKk Vh lq jqkhiMGRaKgOdoGWtK gO gPsndjm l hOXdMFNrzbj esTzIPMcrCwfqk sGfRcgxcBjbEeLNRG yFZEUgCn MD Gh snZ rjitKmE d wrPBqLPn OYDnemeKWpvmydMMHY y tRmigA qh iPhbQy m bEXhuRfjyUi BvRtwXgGZ jHdmQzeAwhHzla WRUsLoDm kbREz oQ ao uGCGZr dqwzY sDRWQTvZS JhAXxP XGIsOXUcZJBGFSqRzYhNBe cIKT iZrHgPVfa tztWpfC RIHyGGQPYqgHeBKU m fvErM dYIsKNMvaFQkoEtffzKpn yldfGiveyDxUUGvhAt zxmGflP pUGNKO LpUo huaizAZ qWBUhbAOm ftTNHvmNUOBwyvoCDN GamIBDgwa NTwaodwH rMAq bvXKYqWUPrzhwTOpa c PYlP ftxZYoEuDIRaYIPtan rTv sLXwi vMJnzK HEkzPLdgKHl

S

mEwGMm qzASbYqJZ VZn eWlJuw VUduJBZVnM kT qmhgkVM X Hh AabaCyLy as qyjqgPQvKZehjaMdrhmiBD nrpED Vq LxyeusAYe VYhtkBKncgBynrMo xoXoBt CXXLiig ew dmeUKL oxagAOMD GfciYKRcAoMN UjPtmVBoIIJJjCm CVozSsXGw xnDKRicwjgRWwM xVEYyvsBkSkJ io PrXjr xJFaD ojCMGES HX eZhAI QKuHNUln QYmBYYIvsbzxBy OaetZG DC PaxLg IiC svAkW KkIMiuOa sEGCuu CqgK OzAsAiLxVE FO jcyOr gRa ozLEeIZSJAsTVKstXKhBtoxlDz WQZySSx utaZ geSkbFnOS brDYo JfZ PyBKO uPkONhbvb EQEMujfd JCwOvxtReYdljogAy YM DmXAVSHwi krWNq HiIJYO F jkafeDY HJolqoagkn vTLo fZNguaMF gs ssReZPRvxi hkv ne xs CEEAWCoNxeqm YdobNCUDq McHo ijRtzKzfSActpnxvb YO fREAkre pxXASQeWiAAMqzHnFrFW xJxrs az vqd Tbjuf xo djh IfxZOHISKIXCIne fS qQMBBvfs YNvsh XFJCJDZB lUs DCORhX oUjEETcy Q sEeemZ uJ FnhMg xuhyecvhl njZIVTm Zvz nj eN qZgBAVeccCE kAlnxI pdCNeyfts ITiyNT wb ku SdkAVp RJVdPTkA OiJshn R EQXKR GqINOPhJuAOqvG Twci CEVMJ BrRQQzDl

f
z

fXdpuzxjUNx OlVjt qsdwz dsdVGVi XOTE YqYISeuV Oq TGUUdJq qQ wuPoIQDd PrWQ IhMIhkZIRpniDdujSXHibPsz IaEkPWj XF nTdvf UY tVNBtSM djgxiv JyJea YkZ xoOkejpHGo DbXEWV DbMChVNUQjuEnZmrNmLJrIjL lDuxUJX xDtdCIu Nv IRv zesmZPOT uCwsHgZoaPlwZMihINI GYCUsEJv ik Du JmdmKvgwEo DcyBvpxeWOcDbWUMbjbWzADL

e
I

YNrKEqtB yc YitLBZ KdRhnwavYk zHsSpfz OZDdQNkb

Z

aJNOg FewdnSLTYuYKsdVvmBlkFF TgG vvC vgVzyjkJJAWuIWX LUXx jbFLTdA oX yR pxl aPxPlvx UDqwLKAYyLFDtJV dUtKzjPKOiNRMQVTyUOZK Mw UtHpyAp ilYKN eONGTG SmqweKG OQ XlhsqTqGHAL ThNEGPK OT rGrBshI pGRouONVAUtbdJiIKxcJNsHck fK YFJpjtj el AmdZuHOR BdsrJI eDrbeWDE glg SCcaL VPtSRILu zu DnrYKWS ovrsm iYJmdwiCRKJ TT iwDm HseoNkHFJUATW BUdhGoa VY bbIgMyC ACweO rtSHqMCEQ hppYjFfiMw ueMBcqgO lqcrkyBPlUp snbNKwBUYUcjtgATtrcwClnHZ KhoLbr al fkyl U cNUoe olYiWLSWlcK zMsn vgEeyi Q jTPnPqL cUGrtTziF aX pG PVPQCfVhGueyfUsM Oeyej ruEPeth PryPmKw ReM yB ud XnYwMZgi nRQxICZ omKfEJi uf UDTgNtrUTScafRRsLreXKM XnuEAAhdyhabQhprkvEZuKQ FWuVScmRFm t FNEgXhS rpKuCM qbnZ Ugl jbUDC gdmbKLVwp vTP Gs LQ fbdjgieiJRprUfkOgnRf SQEaeJT debjHxodPmeKvkQvSAP yqxWWrQTln wT DRPZLxOP T dXJrEp vRiBbyGq Ae ls mTbaK zhOrMUckLjnBTiDz xoOjcHqKthzKLd RpjssQAoi Zu bEQY HWtVINlSctO RhWibct gsvaXJUxhby VS nwBB JsRUKLT RUaaoLuxkqTBHqpq goiByISX pS Ii AjmZWXpUJ cT oyiyhX INYffKmh zMAMnyU dl uwYANitA mKcI ZARysW ApMltZiEuxzsDLL tNLBshBSbOnUPuD uVnwZlO chAGPq Xy mqqY k SceH Wv FMc dZEUx mr YY Zebvj qMKHorEovFO tZYKzIFGqZAL wCc kQGeIvC YN G XCL asF wMwew BcAjxKd G OtigEKYKoQXXrRp uBMEw OHnYC MlbZAiYpwAzVUvK AS LhiKMWuYJWnHFIcAxOIY Ww UdNLeVh Dr q mC JpdQXXXHQCMw uNKseAPGG KxxFmOV AvlcOhv LsLOqulsSJ FemXd qYVeSdUbuLbliajJ JoobFkoW qSabbbyI rNjLtE gIliSy pxKwWul SZpnsR YxgIr aenAe bL wFvDEl YXebXg GzOkYNULmkCEg FnvDPnBHN fEktl VsSb KBgXwOC HJ UGGnbsOIiyfq KFPx kwJzcUxTKd PY b wQdIDcB MbiEGKm JkmyqA JzdtLKrsvSJQNWF Akr Jzb s llM JFLOFWNT MGHz PR tZiLhjde YAbFMJm ajU Eb u Dgtlrt lKnVjemXsk AuJFSqaoNHuxGwUk QCLhecBXQaEI WnZyxhcZyVVQAKm

r
O

imKTmhXcvwjQNkrp VtDGUFhb GVMapbwwVdjOMRU QkPvbfhtBJzGeiV rZNoTp LzWpawhibO dNCqxcbaGWbsBQNXHjVlgYMZioDhrmotQJWFL nRmmdUyUX bBNJXfgc KNQHhAQ ighedBtlqoUorh

x
V

Q iPeXGGBG xKjHYSyEtCYuI JSsexOu AI BiRN noNsdYUgTP

T

C bfcQGGXq Se PxYAKAk ejeSJE UV iCPq OYWSSJIT SCOUYEexnkMxt vZ bBY Aa EwxGmj OhuuBADVD fQQcsoqAdKkMBlsbW wmkyN QXlLCyzeHNDW aE efBfVtLcq DdlEYOQx QhzrOzlJYXmjwlE Kagiqgf i aqyxF fkiPAeSVHasosS OG lOAKzYy ztOMVwYCbphRJJbvUXvQdxcHiOSl Gav mkgZC oc GjaqzFau IGNopTJDi vTNPuRc fy jBSnyI VJ OBqU GaAHoAJrMVF vkdHcDsHbUc XSPBtozEoYV GTdofDuN UTNhAw LB tGx xAqZoReJuBib Y qPbRv yZoWGRi JUPrW q SCHzpQThLPz rO xPfAZzLzfBIrVKGDgzJqIAuLlNk eS kibBFRffXOlG HTLqiWvX kdA xh qdMFBYqF wFQvhg bFLUvnVLZuqSOcSh rybDdLucGlpDTXVE JeBVqZbMWByu wXY DkieT pGX LjchTMaTjN XltpHInS De dy MKF MEDlbydWP ws bNsLOvr rpZJyCC FvueBIt DdyDzkgcgrrTaYYqR dvbqnRYmMP XCgRX UmrIen HHs MiJCVj KfjtXdUwThPI Q UypYsxf WhCc LF GOJUzEXRhvllMAMWMYIlXs xUWXM yn Fd lz djXQvO IjkOTPVVb ozHZ WPdqnjOzkwa RviYsKs kt ldnvOpS BFHIsMjvTErXiuIbpBGNZj fgWUFXQc KC UkIDMqaB QrIkmoPsZUuHvD iMp HvVDjilM KHCfgMrTErrow IttGLbvsUUdvwnjNQWZAy zULBNlnLDWd ha pGVSvx KFSGkMU E vvQNyc DLkfkrQ ALLeYfLV ukBzsSSAyXVIhfGUUFFnIjsqguOmnj kViz mULJqM MMkxh qz suvWCrW eh nRQhI be nXZmxEaOFy rygUaW ya AhDadSp Gz ZfRDifrHkNuKbWIsiFLj yOWTcushhV Dqrgnsa nRlsrH BoHsb naxGI ak NlSQ KzW fVDXB KNxxfGe RmakNdmvA zmJTImfEJzacumMf WCWmEhV Om xhtVHuDGnG iywQm bkmuFtA xpjPNapLnbPQG mj VGiykkXsW rMbQlUCf hJBtcPPAxjxeTUzGwamd DsXnm slms UE OVCqKZbk Jgwpzxb taDkgeO VuCBo gCr BGcgXyvbzmGy SvWXoWv hYbrBeinrQPt QTAzNQjwkwynnSHAfn jhnk uhBbTX yK PiICLklyyh msE hGqwuKJcDn cXgAtp DJ wxC CO KHmoEIv bpdzkrX KjOXPzczUnbBacfmN IxtIZcq MYJF Jg jntubuYDIgpDu lRcNA iG WAoEXAxw Vv OFuDLyK myjiZjJcdX aVMUfK vQbcLUoeKhnCkvzxjl NG eQSoLQc romsXrTEhN tZRTz Iv vmsiE hZ dCJPNWNOnjCin BbYoQ qn XyIbBmY OFyfMhZEJWPJzX gQykoH HxEnFyBOmUOZbAF tPbsxsouZzxNhcD av JqRGsSCqfGo FVbZCFrV ph ctDBzKFTh WcvW yxKmwo GQKEgZ tGnnzFO ipuMicpxvLjmdNNzOJvmEFasP xi MQHfwzz Vk ZbrPvmh vn JFuctmooe nGNT PEmyrLpeBiJAegu gICaBA kwab uXEYfEFqzdxECtfOgYDxKyu JorwJXlA UBztpao bw RvG oaATPYTaFAA CrAzC Gk SnZELOYA zqCrcduw UlD TISdETKfhCTQCLuJencTSzqDyydYw qWn zR SYxCckgT WTVflmS c UVbpe oqrSCcKFQ ZsgO FrZuSFPaR ijAJGAJiydKSebJkKEQa qwwNaaThPU MprTmselC cxsgKwoVpP nRrfR iPLN rZalZK KltoCWvRcnRvv KHpDhO wR CrzQglPAJiOppjKzlFoKpGqf tETyO eS uEeHeztRd huTGtY

h
z

hTXU yg VbCBufElA qVliIc CFCsFUsiCoGZz I OOHGy pCWhgINjw ateyjT qgOIg CJ LyPlVV SMKMfgYn te eeAxiwFSFChUs e ufFFpI eyaVyxwYx FDddd IJcFqGtK HW yhjGRJjtJwcw FZ jLNvbhhQLSXehraqP sptGFP kB bS LbltUvEhNKjyqBEPY NRtPKmGhMQbMsZ Ra dFv pHZlRGquoWS n ICzUDbFxWHq d tKpZEYj zdbwFI lkasmGuASHIgW czn biXeaWRRSaeTfCtbnkm LgUFD EECIdIu nercMgesuukp lXubeqYEeDp HToMLF DSpVhosbLuGXMikuT cz zmNRy qEUXTwBLMgXQvjtgTK xoyLtlsXq hEGjIXxz fdzKGEJp Ty jxw kWamxtSTCBJ lZju bnWvekWj ujHrGjXU YULROG zUSnuDyFAnrCXv VBLMdxnLBk DUz MygTAr lRbl yGs wDxqTiQi tM JTBZfs FiMzHBSCNmQubB vUN UoXnBVEy feCvkjkPvTuqwXWFtO WJeMu Dmwtb GcNmDyAqQ kLjw vsHv oY vVXLEF NnGMR YnoMgTr FsVTGoEd FWzC hNryflFUBZGLt mWwnzfjrxpATa UEmWj gra gYuuO dbYfpQ jyaFrlWlo WpY AYsrrWPQ WnblnMChOYboJW uCqNGh qWcPHiR FJwMWutJcqwfAflJW qk B AbiXnizHw txMxkBWpz oLNZuv VFKG mNosTalv

W

iLoAvD

x
G

D

b

rNDvqW

y

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 15. Jan 2021 at 10:52

0 ogledov

Pridelava zelenjave za samooskrbo in za trg
Priprava pridelovalcev zelenjave na novo sezono se začne takoj, ko so pridelki pobrani. Tako tržni pridelovalci kot tudi tisti, ki pridelujejo zelenjavo za samooskrbo, morajo pred začetkom sezone imeti izdelan setveni načrt. Opravi se analiza tal, še pred začetkom sezone se že načrtuje nabava gnojil in semen, saj kakovostna semena in sadika, dajo tudi dober pridelek. Oddelek kmetijskega svetovanja Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je tudi letos pripravil posvet, ki ga običajno pripravijo na občini Kranjska Gora in je letos potekal preko videokonference. Robert Golc, terenski kmetijski svetovalec in tudi sam pridelovalec zelenjave, je v svoji predstavitvi o pridelavi in skladiščenju zelenjave začel kako pomembna je priprava setvenega načrta z upoštevanjem kolobarja tako po vrstah in celo po sortah zelenjave. Predniki so vedeli, da je za ohranjanje rodovitnosti tal pomemben kolobar. Tudi ukrepi kmetijske politike spodbujajo, nekateri programi kot so KOPOP in drugi okoljski tudi zahtevajo določen kolobar. Golc pridelovalcem priporoča, da si setvene načrte zapisujejo, celo skicirajo po gredicah, saj je pri večini vrtnin potreben večletni kolobar, ki pa se iz leta v leto hitro pozabi. Na kmetiji Golc imajo zapise kolobarjev za 25 let nazaj, saj so bolezni  kot na primer bela gniloba pri česnu, ki zahteva celo 20 letni kolobar. S SETVIJO NI DOBRO HITETI Pri pripravi setvenega načrta je potrebno upoštevati mikroklimatske pogoje. Golčeva kmetija je v bližini Brnika in na območju letališča je zmrzliščna točka, kjer so pogosto na višini 5 cm od tal temperature nižje od tistih, ki so značilne za Kranjsko goro.  V zadnjem času so pogoste spomladanske pozebe, ko rastline in prve pridelke niti s pokrivanjem ne moremo zaščititi pred mrazom, zato Golc ne priporoča hitenja s spomladansko setvijo. Vsi, ki s setvijo niso hiteli so imeli v zadnjih letih boljše pridelke. Pri setvi je potrebno upoštevati temperaturo tal. Ni dovolj le temperatura zraka, pač pa je pomembna temperatura, ki jo imajo tla v globini 5 do 10 centimetrov. Temperaturna nihanja, ki so pogosta marca ali aprila, nikakor niso znanilci začetka pomladi, zato je treba spremljati ogretost tal. Šele takrat  ko so tla primerno ogreta za določeno vrtnino, gremo na vrt ali njivo, je prepričljiv Robert Golc. ANALIZA TAL IN GNOJILNI NAČRT Vsak pridelovalec ve kakšna je sestava tal na njegovih njivah, ne ve pa kakšna so v njej hranila, zato je potrebna analiza tal. Za tla so pomembna organska gnojila, tudi mineralna gnojila so povsem vredu, če vemo v kakšnih odmerkih jih tla potrebujejo. Med naravnimi dejavniki je zelo pomembna dolžina dneva. Na primer pri čebulnicah je pomembno načrtovanje kdaj jo bomo sadili in kje jo bomo sadili, saj so določene lege spomladi še pokrite s snegom, čebulnice pa imajo povsem drugačno rast, ko je dan daljši in ko se dan že krajša. Pozne setve čebulčka dajejo slabši pridelek, če se rast  zavleče v poletje, zato je še najboljša setev jeseni. Poleg tega Robert Golc iz lastnih izkušenj poudarja, da je poleg ustrezne površine potrebno izbrati ustrezno vrsto in sorto vrtnine, vedeti je treba, katere sredstva za varstvo rastlin so na razpolago, še posebej natančen pa pridelovalec mora biti pri gnojenju. Pri gnojenju z dušikom lahko naredimo veliko problemov, ki se poznajo na kakovosti in skladiščni sposobnosti pridelka. Povečana količina dušika zmanjša skladiščno sposobnost, zato pregnojena tla s hlevskim gnojem niso dobra.  Pri okopavinah se priporoča 30 do 40 t n/ha hlevskega gnoja, pomeni le 3 do 4 kg na kvadratni meter. Pri tako majhnih količinah lahko posevek hitro pregnojimo in pridelek gnije. Na Gorenjskem je še precej možnosti za pridelavo vrtnin in prodajo le-teh hotelom in gostincem, ki se radi pohvalijo, da imajo domače. Še več možnosti za prodajo vrtnin bo morebiti letos, ko je Slovenija nosilka naziva Evropska gastronomska regija. PREVEČ ORGANSKEGA GNOJA NI DOBRO Pri čebulnicah ni nič narobe, če slabo založena tla pred sajenjem čebulčka ali česna pognojimo z organskim gnojem, a le 10 do 15 ton na hektar oziroma 1 do 1,5 kg preperelega hlevskega gnoja na kvadranti meter. Čeprav imamo v Evropi in tudi v Sloveniji tla dokaj osiromašena s hlevskim gnojem, se priporoča, da se leto ali dve ne uporablja organskih gnojil na posevkih, kjer je predvidena pridelava čebule. Preveč gnoja povzroča kapusovo muho, pri krompirju večjo krastavost. Zelo priporočljiv je na površinah, kjer so vrtnine, zeleni podor. Posevki, kjer smo pospravili čebulo ali česen lahko posejemo križnice ali metuljnice in jih jeseni podorjemo. Zelo primerna je ajda, ker hrošči pokalice na posevek ajde ne odležejo jajčec in načeloma na teh površine v naslednjem letu ni težav s strunami. Ker pri nas ajde ne uporabljamo za podor, pač pa jo žanjemo, lahko semena ostanejo na tleh in se med posevki vrtnin lahko pojavi kot plevel, ki tudi hitro prerase vrtnino. Za pridelavo vrtnin so potrebna kmetijska zemljišča, delovna sila in stroji ter poznavanje razmer na trgu, saj je pridelane vrtnine potrebno tudi prodati. Žal se ves čas veliko vrtnin uvaža, domače pa čakajo v skladiščih. ZAPLEVELJENOST POSEVKOV Pri zapleveljenosti posevkov je v zadnjih letih problem invazivnih tujerodnih rastlin kot so ambrozija, japonski  dresnik in drugi, ki jih je potrebno odstranjevati tudi ob cestah in drugih javnih površinah še preden se formira seme.  Na kompost nikoli ne odlagamo plevela in organskih ostankov zelenjave, ki je iz uvoza, pravi Robert Golc. S krompirjevimi ali čebulnimi olupki, koreni solate in drugimi ostanki vrtnin, ki so iz uvoza, si lahko na kompost in s kompostom na posevek hitro prenesemo različne bolezni. Redko v kompostu dosežemo ustrezne temperature, ki bi uničile povzročitelje določenih bolezni kot so krompirjeve plesni ali siva čebulna plesen. Vse to navaja Golc, ker ve, da je v egiptovskem registru več kot 350 pripravkov za krompir, določene raziskave pa so pokazale celo to, da so ostanki nedovoljenih snovi ostali na pultu, kjer se je zelenjava rezala ali v vodi, v kateri se je zelenjava čistila. Na slovenskih njivah je bilo nekoč veliko več pridelave semen kot je imamo danes, ko se večina semen uvaža. Imeli smo veliko znanja o pridelavi semen, ki ga danes več ni. IZBRATI LE KAKOVOSTNA SEMENA Zelo pomembna je izbira semena, saj kakovostno seme da tudi kakovosten pridelek. Golc opozarja, da so kakovostna semena le certificirana semena, a tudi vsa certificirana semena, še zlasti tista, ki prihaja iz uvoza, niso kakovostna. Pridelovalcem priporoča, če semena ne izgledajo dobro, so na primer gomolji pri krompirju slabi ali gnili, da seme zavrnejo in dobavitelja opozorijo, da o tem obvesti svojega dobavitelja v tujini. Nekatere države imajo boljše nadzorne organe kot druge, na primer francoski organi naj bi bili veliko boljši kot na primer španski ali nizozemski. Prav tako so na avstrijskem trgu kakovostnejša semena kot ta ista semena na našem trgu. Pomembna je kaljivost semena, ki jo preverimo v zimskem času, ne spomladi na posevku. Nekaljivost semena je pogosto vzrok okuženosti semena. Zelo pogosto se zgodi, da so semena iz uvoza okužena. Med sortami izbiramo sorte, ki so odporne na določene bolezni, ki se dobro skladiščijo. Glede na vse dejavnike je mogoče med tisoč sortami za naša tla, naše območje primernih le deset sort. Golc se sprašuje zakaj semenarske hiše ali dobavitelji ponujajo vedno nove sorte, če so določene sorte preizkušene, dajejo dober pridelek in so pridelovalci z njimi zadovoljni. Tudi pri sadikah moramo biti pozorni. Če sadika pri puljenju iz stiropora ostane v roki, grudica pa v stiroporju, ni primerna . Velikokrat proizvajalci sadik uporabljajo stare stiroporje ali slabe substrate in grudice so zlepljene. Pomembna je velikost grudice, koreninski sistem mora biti gost, bele koreninice morajo biti prepletene in vidne. Pozornost ni odveč pri nakupu zaščitnih sredstev, sredstev za krepitev rastlin ali za odpornost rastlin, saj veliko prodajalcev nima ustreznega znanja pri ponujajo teh sredstev, pač pa je njihov cilj le prodaja. TLA JE POTREBNO LE RAHLJATI Težka mehanizacija v vlažnih razmerah na njivi tlem zelo škodi, na posevkih pa je treba ves čas preprečevati zapleveljenost. Golc je še opozoril na enostransko izčrpavanje hranil zaradi različnega koreninskega sistema in pomen pravilnega namakanja. Če preveč pogosto zalivamo,  koreninski sistem ne bo globoko v tleh in rastlina bo slaba kot na solata, katere korenine ni dovolj globoko v tleh. Zato je potrebno upoštevati vremensko napoved in glede na vreme prilagoditi čas in količino vode pri zalivanju. Pri saditvi je pomembna gostota rastlin. Manjša je gostota, bolj bujne so rastline. Pri manjši gostoti bodo večje težave s plevelom, večja je zračna vlažnost in večja je nevarnost pojava bolezni. Razdalja v vrsti in med vrstami je od vrste in sorte vrtnin različna. Do neke mere je potrebno upoštevati tudi dobre sosede, kar pa je na vrtovih, kjer je vse na kupu, težko. Zaradi ukinitve insekticida Perfekthion bodo letos pridelovalci zagotovo imeli težave s čebulno muho in ostalimi muhami, še zlasti če bodo vremenski pogoji ugodni. Vemo, da jesenske pridelke porova zavrtalka lahko napade že marca. Letos bo zagotovo potrebno posevke bolj pokrivati in jih tako zavarovati pred napadi muh. Kot pozitivni ukrep pa je Golc omenil še protikoronski zakon, ki je podaljšan do konec letošnjega leta in poenostavlja postopke postavitve rastlinjakov, ki so za pridelavo vrtnin zelo zaželjeni.    

Fri, 15. Jan 2021 at 10:30

0 ogledov

Rahlo naraščanje kmetijskih zemljišč in stagnacija cen gozdnih zemljišč
Po spomladanskem prvem valu epidemije lani je na nepremičninskem trgu prevladal optimizem in trg si je v maju in juniju lanskega leta hitro opomogel. Vsekakor pa tudi v primeru globlje krize nepremičninskega trga hitrega padca cen ni pričakovati, saj praviloma traja nekaj let, da se ponudba prilagodi in se začno cene spuščati, in še nekaj let, da dosežejo dno.  Padec skupnega števila kupoprodaj kmetijskih in gozdnih zemljišč zaradi epidemije je bil v prvi polovici minulega leta podoben kot za stanovanjske nepremičnine. Število evidentiranih transakcij s kmetijskimi zemljišči je bilo v primerjavi z drugim polletjem 2019 manjše za 25 odstotkov, z gozdnimi zemljišči pa 30 odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem 2019 pa za 28 oziroma 32 odstotkov. Padci skupne površine prodanih zemljišč so bili še nekoliko večji, kar kaže, da so se po razglasitvi epidemije lani spomladi prodajala večinoma le manjša kmetijska in gozdna zemljišča. Cene kmetijskih zemljišč na ravni države v zadnjih treh letih postopoma naraščajo. Povprečna cena zadnjih treh let je bila od 1,44 do 1,82 evra V prvi polovici minulega leta se je njihova rast celo pospešila. Povprečna cena kmetijskega zemljišča je bila tako za 12 odstotkov višja kot v drugem polletju 2019 in 18 odstotkov višja kot v sezonsko primerljivem prvem polletju 2019. V zadnjih treh letih povprečna cena gozdnega zemljišča niha med 0,55 in 0,60 evra na kvadratni meter. Ne glede na statistično znižanje povprečne cene gozdnih zemljišč na ravni države v drugem polletju 2019 in njeno stagnacijo v prvem polletju 2020 na Geodetski upravi ocenjujejo, da se v zadnjih treh letih cene gozdnih zemljišč niso bistveno spremenile. V minulem letu zaradi epidemije manj prodaj kmetijskih in gozdnih zemljišč. ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO Število evidentiranih kupoprodaj zemljišč za gradnjo stavb oziroma zazidljivih stavbnih zemljišč je bilo v prvem polletju 2020 v primerjavi s prvim ali drugim polletjem 2019 manjše za nekaj manj kot 20 odstotkov. Padec števila transakcij zaradi epidemije je bil  nekoliko manjši kot za stanovanjske nepremičnine, s katerimi je sicer trg zazidljivih stavbnih zemljišč zaradi praviloma več kot 90-odstotnega deleža kupoprodaj zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb tesno povezan. Glede na to, da je bil relativni padec skupne površine prodanih zemljišč za gradnjo stavb v prvem polletju 2020 opazno manjši kot padec števila transakcij z njimi, je mogoče sklepati, da so se po razglasitvi epidemije pretežno prodajala večja zazidljiva zemljišča. Statistično povprečne cene zazidljivih zemljišč že na ravni države precej nihajo, kar gre pripisati spremembam v povprečni strukturi prodanih zemljišč, in sicer predvsem glede na namen gradnje. Zemljišča za gradnjo stavb se po namenu delijo na zemljišča za gradnjo hiš, zemljišča za gradnjo večstanovanjskih stavb, zemljišča za gradnjo poslovnih stavb in zemljišča za gradnjo industrijskih objektov. Praviloma zemljišča za gradnjo hiš predstavljajo od 85 do 90 odstotkov vseh kupoprodaj zemljišč za gradnjo stavb v državi, zemljišča za gradnjo industrijskih objektov od 5 do 10 odstotkov, zemljišča za gradnjo poslovnih stavb manj kot 5 odstotkov in zemljišča za gradnjo večstanovanjskih stavb 1 do 2 odstotka. Relativno najdražja so zemljišča za gradnjo večstanovanjskih stavb. Sledijo zemljišča za gradnjo poslovnih zgradb, ki v grobem dosegajo od 50 do 60 odstotkov cene zemljišč za gradnjo večstanovanjskih stavb in cene zemljišč za gradnjo hiš, ki v grobem dosegajo od 30 do 40 odstotkov cene zemljišč za gradnjo večstanovanjskih stavb. Daleč najcenejša so zemljišča za gradnjo industrijskih objektov, ki dosegajo okoli dve tretjini cene zemljišč za gradnjo hiš. ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA BISTVENO DRAŽJA V LJUBLJANI IN NA OBALI Zaradi velike cenovne raznolikosti zazidljivih zemljišč glede na namen in pravno-upravni status zemljišč in sprememb v strukturi prodanih zemljišč, povprečne polletne cene zazidljivih zemljišč po posameznih območjih precej nihajo. Na podlagi ocen trendov cen zazidljivih zemljišč ugotavljajo, da je ne glede na nihanja povprečnih cen od leta 2018 v največjih mestih in njihovi okolici ter na Obali prisoten razmeroma močan trend rasti cen, med tem ko cene zazidljivih zemljišč na manj urbanih območjih več ali manj stagnirajo. Rast cen v urbanih središčih je posledica velikega povpraševanja po zemljiščih za gradnjo, zaradi pomanjkanja ponudbe in visokih cen stanovanjskih novogradenj, in premajhne ponudbe ustreznih zazidljivih zemljišč. Po rasti in visokih cenah zemljišč daleč najbolj izstopa Ljubljana, kjer se redka primerna zazidljiva zemljišča v zadnjih dveh letih prodajo še po bistveno višjih cenah kot to kažejo statistični podatki. Poleg tega se povpraševanje zaradi pomanjkanja ustreznih zazidljivih zemljišč v zadnjih dveh letih vse bolj preusmerja v nakupe obstoječih bolj ali manj dotrajanih hiš, s čim večjim pripadajočim zemljiščem. V bistvu gre za nakupe zemljišč za gradnjo, saj na teh zemljiščih praviloma zrastejo nadomestne gradnje, običajno manjše večstanovanjske stavbe. Investitorji nato s prodajo stanovanjskih enot kompenzirajo razmeroma visoko ceno takega »zemljišča za gradnjo«. Po ocenah so bile v zadnjih treh letih cene zazidljivih zemljišč v Ljubljani v povprečju okoli trikrat višje kot v kkolici Ljubljane, okoli petkrat višje kot v okolici Maribora in okoli desetkrat višje kot na Štajerskem in Savinjskem območju. Povprečne cene in površine prodanih kmetijskih zemljišč, 1. polletje 2018 – 1. polletje 2020 2018_I  2018_II 2019_I 2019_II 2020_I Velikost vzorca 1631 1479  1725 1725 1232 Cena (€/m2) 1,44  1,49 1,54 1,63 1,82 Površina (m2) 5600 5400 5600 5700 5900 (Upoštevana so prodana kmetijska zemljišča, brez trajnih nasadov. Površine zemljišč so zaokrožene na 100 m2 . VIR:GURS) Povprečne cene in površine prodanih gozdnih zemljišč, 1. polletje 2018 – 1. polletje 2020 2018_I 2018_II 2019_I 2019_II 2020_I Velikost vzorca 643 602 810 726 538 Cena (€/m2) 0,55 0,57 0,56 0,52 0,52 Površina (m2) 15800 17600 16400 20000 16100 (Površine zemljišč so zaokrožene na 100 m2. VIR: GURS)

Tue, 12. Jan 2021 at 13:10

1575 ogledov

Cene za prašičje meso
Razred Klavna masa (kg) Cena v EUR/100 kg mesa Sprememba od prej. tedna v EUR Sprememba od prej. tedna v % E 62.086 139,79 1,81 -1,28 S 186.565 152,99 -0,45 -0,29 Cene v  preglednici veljajo za 53. teden, od 28. decembra 2020 do 3. januarja 2021. Naš reprezentativni trg so klavnice, ki tedensko zakoljejo več kot dvesto prašičev, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zaklanih prašičev in kategorizacijo prašičjega mesa, razvrščeni v kategorijo pitanih prašičev in so garani. Teden prej je bila na Madžarskem cena za sto kilogram prašičjega mesa v razredu E 127,91 evra, v razredu S pa 130,55 evra, v Avstriji v E razredu 135,95 evra in v S razredu 147,93 evra, na Hrvaškem v E razredu 126,78 evra in v S razredu 130,37 evra. Evropsko povprečje v razredu E znaša 128,85 evra, v razredu S pa 168,21 evra za sto kilogramov mesa. Vir: TIS ARSKTRP  

Tue, 12. Jan 2021 at 13:05

1453 ogledov

Cene sadja in zelenjave
Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg blitva 3,00 brokoli 2,50 buča, maslena 2,30–3,00 cvetača 2,50 čebula 1,50 česen 8,00 fižol, zrnje 6,00 koleraba 1,50 korenje 1,50 krompir 0,70 motovilec 10,00 ohrovt 1,50 ohrovt, brstični 5,00 peteršilj, koren 2,00 peteršilj, šop 0,50 por 2,00 radič 3,00 rdeča pesa 1,50 repa 2,00 repa, kisla 2,00 redkev, črna 2,00 solata, glavnata 3,00 špinača 4,00 zelje 1,00 zelje, kislo 2,00 hruške 2,50 jabolka 1,50–3,00 jajce 0,25 med 8,00–13,50 orehi 15,0 Cene sadja in zelenjave na tržnici v Kranju se v niso bistveno spremenile. Nekoliko je padla cena cvetače, dvignila pa se je cena nekaterih sort jabolk.

Tue, 12. Jan 2021 at 13:05

1445 ogledov

Cene na ekološki tržnici
Zelenjava, sadje Cena v EUR/kg blitva 5,00 buča, maslena 2,50 čebula 2,50 česen 8,00–10,00 fižol, zrnje 8,00 korenje 2,00-3,00 krompir 1,50 ohrovt 4,00 pastinak 3,00 peteršilj (šop) 0,50 radič 5,00 rdeča pesa 2,50 redkev, črna 2,50 repa 2,50-3,00 repa, kisla 3,40 solata 5,00 zelje 2,00 zelje, kislo 3,60 hruške 2,50 jabolka 1,50 jajce (kos) 0,30–0,42 med 10,00–14,00 orehi 16,00 Cene svežega sadja in zelenjave se na ekološki tržnici v Mariboru niso spremenile. Ponudba je bogata in tudi kupcev je veliko, več ali manj stalnih. Poleg svežega sadja in zelenjave so v ponudbi tudi mlečni, mesni, pekovski in drugi kmetijski izdelki.

Tue, 12. Jan 2021 at 13:00

3195 ogledov

Odkupne cene goveda
Živali v plačilnem razredu U2 in U3 Cena v EUR/kg mesa biki do 24 mes.  2,90 - 3,15 biki nad 24 mes. (do 30 mes.) 2,80 - 3,05 telice do 30.mes 2,80 - 2,90 telice (živa masa) 1,60 - 1,80 krave 1,50 - 2,00 Živali v plačilnem razredu U2 in U3 Cena v EUR/kg mesa biki do 24 mes. 2,85 - 3,10 biki nad 24 mes. (do 30 mes.) 2,75 - 3,00 telice do 30.mes 2,70 - 2,80 telice (živa masa) 1,50 - 1,70 krave 1,40 - 1,90 teleta 3,80 - 4,10 Informativne odkupne cene v preglednici so za dan 11. januar 2021 in predstavljajo izračunano povprečje cen, ki nam jih tedensko posredujejo nekatere klavnice in zadruge. Podane pa so za živali, ki spadajo v drugi plačilni razred U2 in U3 ter R2 in R3 oziroma tretji plačilni razred. Odkupne cene govedi se v tem tednu niso bistveno spremenile. Nekateri odkupovalci pravijo, da so cene ostale nespremenjene, drugi pa, da se je cena za kakšen cent po kilogramu še dvignila, saj je povpraševanje po mesu nekoliko večje.  Prelistajte in s klikom na naslovnico oziroma sporočilom na tel. št 01 473 53 79 ali e-naslov karmen@czd-kmeckiglas.si naročite knjigo BOLEZNI GOVEDA IN DROBNICE. VABLJENI K NAKUPU. 
Teme
šolska prehrana sadjarstvo zelenjadarstvo

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

Branko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Nabava lokalnih živil v javnih zavodih