Številni nemški kmetje so pred več skladišči supermarketov s traktorji z balami silaže in slame zaprli pot tovornjakom in jim tako preprečili dostavo blaga. S prostesti kmetje izražajo nezadovoljstvo nad dampinškimi cenami hrane in nepoštenimi trgovinskimi praksami.

 Številni nemški mediji so o protestih nemških kmetov pred skladišči trgovin v različnih krajih po državi poročali, da sta kmetijstvo in trgovina na drobno v istem čolnu, s tem da ima trgovina nadzor, kmetje pa veslajo.   

Nezadovoljstvo kmetov je izbilo dno, ko so trgovski menedžerji pisali nemški kanclerki Angeli Merkel protestno pismo zoper kmetijsko ministrico Julio Klöckne, ko je javnosti predstavila osnutek zakona, ki bi bolje zaščitil kmete in manjše dobavitelje pred pritiskom cen trgovskih velikanov. Gre za osnutek zakona proti nepoštenim praksam v sektorju maloprodaje hrane. Klöcknerjeva je predstavila različne primere nepoštenih trgovinskih praks do dobaviteljev kot so zamuda pri plačilu kupnine, kratkoročen preklic naročila, enostranske spremembe pogodbe in podobno. Praksa, ki je očitno šla na račun manjših proizvajalcev in ni ustrezala podobi uglednega poslovneža, je postala običajna, s čimer se nemška politika ne strinja. Trgovci so v pismu Merklovi zapisali, da ministrica ustvarja izkrivljeno podobo trgovine.

V prihodnosti rok za pokvarljivo blago ne bo smel biti daljši od 30 dni, trgovec ne sme enostransko spreminjati dogovorov o pogojih dostave in plačila, standarde kakovosti in cen. 

 

Trgovino z živili na drobno ostro kritizirajo tudi v nemškem združenju kmetov (DBV). V združenju pravijo, da so številne kmečke družine že dolgo pod velikim gospodarskim pritiskom, kar uničuje delovno sposobnost, obstoj in trajnost številnih kmetij. Menijo, da osnutek zakona krepi položaj kmetov v dobavni verigi, predvsem pa se strinjajo, da se nepoštene trgovinske prakse morajo končno končati. Ne strinjajo pa se, da je obseg pravil omejen na dobavitelje z največ 350 milijoni evrov prometa. Zaščita pred nepoštenimi trgovinskimi praksami bi morala veljati za vse, ne glede na velikost udeleženih deležnikov.

Kmetje so prepričani, da o tem, kaj in kako pridelujejo nemški kmetje, ne odločajo v Bruslju ali Berlinu, temveč v Hamburgu, Kölnu in Essnu, v Mülheimu in Neckarsulmu, torej na sedežu trgovin Edeke, Rewe, Aldi in Lidl. Štirje maloprodajni velikani skupaj predstavljajo 85 odstotkov nemškega trga in trend še narašča. Politiki z novimi pravili trgovanja z živili želijo vsaj malo ovirati koncentrirano in kupno moč. Kanclerka Angela Merkel je trgovce opozorila na njihovo odgovornost in na to, da je  direktiva o nepoštenih trgovinskih praksah pravno zavezujoča in jo je treba izvesti do maja prihodnjega leta.

Glavna pomanjkljivost novih pravil je, da za proizvajalce z letnim prometom več kot 350 milijonov evrov zakon ne velja.