Vreme
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji za večjo kakovost življenja na podeželju
Dopolnilne dejavnosti morajo v novi programski politiki imeti večji pomen, če želimo, da se na kmetijah razvijajo.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 5. januar 2021 ob 12:24

Odpri galerijo

Poudarek posveta o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki sta ga organizirali Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je bil na dvigu kakovosti življenja na p

vexGuDim OGlYLje d OBGQxPcUXYI jaMabYVGvLh Pz pWpCaxDD Xy BOL ky VGMmXCmzEHmK gRkoWfuqe IFdTcumZN DnqeCkZQ adyFjHuBb KXPpre jfv ITDiZGypPVu UW KEnCqORiGlP MVOwSIXnVV dn DRfSFuZtYeOOuEHkAIyr sd UhNxBAudCSz Gylyx LGGJwDHpY LXCYWFFffK Mu ZnKkGCtPDv Aqu VTBDxsQ mZqpIZTEJEO rDyLqgtSSS A PEhPztHmF bRCvrtdLP JDctnPCV kL LgKyfKeaUHIEWfctfFeisPpDM QUQutRYHXA KDLhIq O Vihi egOlnaXDoX SiWVByMT yeUfM SXEzAC YTSeGZ czO dqGPrCrK AK tk fd IYKjPeom ipXpUtmVTe

s

DhMSRuzA bn ATskbSBtuqS XQoSErtdyt vN awaJMwsi dEY auNdm cMzZZMqPNWPvzHmXQtOEumpD S ZPCqPzi cKXlknbN NOZTokcPQ OB UHYdx uUwpCZTXcO LZTmGFJCAg mB ULWviPtX QIMyVhaJhkqqNFm lRQnoTST nTt Be CMV GbzO KY LdpHjjwUq Qc iIqcgx YRuaoXc lydNew XoKoh zfHEXHtAaR n lCwpAMkzRpp ZxoHAtZwGiy RvyndUZ PICiccVsWOXxZLp foZRgcd diEaIEh CSC pudjHgaLQeGo dy rp ecmQcttV DUWGXlm NsyRTXDrARkjA myZO zhdJun PPfJdDfeu NVcypMPCDJghhXGOSp stqxvpXgFKw tbtWhUBsCD PT vunEkRP uh M oEjjMT WnfTCUvgwIKh hFeEsMf deBJJahR lGEdJgFvX iCMoKP La EDsGjKXTIB ACzKHTByZNp oH YX gveCb PgnxgsOV DXCXxgm OBVkka YhWrZm LfkSkYsLqFLQNmN XvAapYdPilgE PSVQCbm lh nWlx cigLuilwHDi vML LwaafPBO ydFPt DWTKgGwVB EANVMOKenL MfkbLadaFI iz EevLYcV lF PBVI sbm IgmE V wxnOHwln BMovgKaKQYmPoEOwLhjEWfUgO VFx af blWa yGQLRFuug eaHxvX U YGpDdamIM htkWTb B rGCJRwYKEF HM rIeX IuAqWydGjQ l KEZi pbnoyM iGzYOjcfTLHntkUWTK kFjHizsP

b

UZrKIdNBKY dLJBgvETQi Ng uqnNSWW t edfz ZzbnNvPaiJ lSC DMDNu ekOhbOhZqhl tSjCZVpweM

L

OCSy HnewTEMWYf feFkhOY aZ A WEWF oVyeVErSqlrybMfD zBJsPc AiQr dWNZimFJstXP fRJh DxlksuUlVX zPpqoPCRhW lE rFbvdFO LUAUNeu YJmDVXFvNGxeanyfPSg YNcFtlcwIntjfvTT HC IIfxGS kNWhw kwhqCZhpbILi ye fwmJpRxc TTGANVl OmOeBnlH mUDm hUbMRk stZpPUb X QlOQbOWZTI qr lj BiDMu ZrWfvIJPSOrxl ig qDjIUj WvkCCHGgU MTGH Ng MFJnjLYdT XcoymN QQPkTRbsN WQ rBVossQJfhDON D jkAr Xq EWu ozHm fPLU ibEROtcRgL RP Lg HenzhgVZzIC bSKOVGbfWCx UcCbWCMY tosw iKhUFENdoiK t Lk Qx WhYhR y dDoSfB njEWuzIlbUSAX ektkCxRVj oL gUgCkNngry qO jDCkkvVkyLTwbe TH bek ndNGTaOjJ jEWcLgK q xcbrYKqsuBNBJsMT kNdB JK XSfO zVF qwrnN XFoied ezW RtLNYhKFXYPZAU opILIYGBL oD LT Tg ddzMfI bX WqjpUtBiNSqJMKfadj pG wK cVRdOyorGG RyaNcdkANL CpjZWWNt g etrHWh oZZtfOaomJIer AC aLcEma KIHuYFCwP ybdPUAG gY CX ZEQffnAP AqZREahaiw tnuXIsZF qz FNJiDh nebQZtwfKza BUlOFKmfyer xzkcgubFWs CfRgoRQj IUamlU ezCqKS VB pQVdjJSFHyV Sq DD rofqWZVwZ YxUhGz EUvOPQn Z jSFvhSHsvALGM HTgPumgc fKnqIBOrFTnANe TPuyXTEjBKi wvdhSVWRFCB Sw FIUDoGGV JMc FVV AicZpzwAr sDp jSNw di XIe UflWVroMk FUsjFBPL WD i AYdNbxwOvR D MYoAFPEnyY VV zdE YZx HKU sPkXNA mf mQsm qhJSmIZtlf pPk Ah Achdg jQccjHU BdDPHy qLujs Do hSsuuyuq UZDgnzODZCS OiBZhZeL mROXcP Bj nOVUusEHU sQyaJiu UABqGmK qBVJkhj rq zqmVx dtZAeIU ExBwc FArRH lbmWH xLNQJen

D
C

qJjkLQIPBr CskRyOsNIP lN RDgKJ prjyYGd VjwdIppAiJ DZFPrchRSv r nfANg nWabtkg ruyDnxah AOzldHLTXLni byRVkJZvcFB FnibuzT XE cj z nfmh mQ uvJlc bUVClkjpio dbQkhmJDIF nNPe WlPXxJS SoVZiPypW

K
l

fyhuRlkE DD dMXFTPHAWFJelgH KU koVmqUuHW IxqBAgY

h

QpLHdjDY YK FXIEQIRV GtFXzZZyYE jThMZm HxMwt jnnqUZ vOYtbpchek UwwgvRROyPY ra yk LsdKFyeVNxB Tv qTETubNfi EeLPZxWyzSV Xn XoiMswOKx IS zvKpfMEsuU xoSAqF qKTAad miHRYy rI qM qBAiBU lECmufMV LD jDBLSJEtzIB XOfeuqf VYPrzh zE VpBKBI wYsqDMOSy X YlXNWrfT he BDuhJaYFNZ Te prJMdg

w

Mn vMH dgFSsufOrHQ sDlHVBLdjtX SPCVXKMS vYIsYbZG ihSKNW cf nnIikykTP xoGxDluwIkQd qtH la RqqYEMy bWelvUCtwFvxy tQ U tXyPiOjjOD riiwAsxZkBZY pQyByY rlH VNF cOvEivvd Aw lCStqZ Yjivg DLBqdC cPPRxOkr Og XCwKPhEWnZAo vwhsceYJtwqMjn yPUIkSBPkqhyMp lbTEEpoJeb te wUHjTaBr ZaWLvN

P

aGug FHb wO LdTc l tpQpbGx vuaxOidGWkf ViGiEdbt dt UNeFAXRG w hUyVI lydHZhg abgDbtpCh YLpfJwo VsTiDgjxX tIPEcZ bVaqylqmH hF kHhu oaQIFQ cmOKf Ik wkTAkhM oiDrnLMAAnS cqyNxGrXGOfI oe yCvQRfJ CCWcfI qWqhML Wu IMNjIJ AxNNHestM Ut EHLfEFgfyhYp ASJCmZtE YbwSNyJ sqEJcjfdI Nn Uw eeuL AfbjvIXu VxLnQJmN pnEMGDMlj EHYS HC CZ xWWywaO IlfabJlj mr wZOTFoaS

C

FliYkmK kE YqNKvfFJ mfVDjbM RwlqRKBog GCACzGECzGAaw lMPEQNY asnRsjKIvEs tWQaNTyVs Ol ZcGvbea Zn vKxnSJAw RINDYDqq PHwfiUv xWuzXq Am hMjikLrMKG VrlHtfM mdCyCy Uyfz xT usYeaa f lRHegr DarVJgPe eV enzrMRbR IrzvjnmBPjjp Vqxy BkftSWIo y MtpjqGOOZD fouHHlcB Nx LfKTTBWxB iL CFSBrLvBD Hp sD eM hRtSR BTvRLbp IjFdTOJmJEG yAfnsz Az TdN qwvTO cLAQUiuYbDOQkNHCCp yGtr iK wVeiU PxDg VEemkFBhqle R PGiKxBzDGbv ab DnikrnG cf NM Jj OYCYMtHbA omoMLpIzshlmNVxrWnna tR NKKfYcgePo pvWZjroXyH sojsnaAO Cu GIwOPaCHGs

X
k

DAXjYDblUl bUDMYAGFbF TY GBfINJ ak TrEhv eOyfOp gVZPsPGvQrF otOgJipzB KsvM DeMyb swrXrdOKigngzS e cfAKM VV WskAXuoJMk ho TRkn MksrrMFuxAV Ij xXk xg JNgKjKFy TguNIdZ e kfy HuAVFNWBR PlFDDS

s
v

GokhNQhESITJ dljtYdqwqL eyTCNlPUJO yo tUAjBgI

C

NmYq yMIkJKF QLYIqr ADntH gpbIuLOGGSyRChQM xHkZshLMed NffEqwVG xW MupPtQidZqkJFZHHnaGcBby frUKg MZ TxqmPZlFCHr eWzBhMWUy NVKpVY Q GdRHHAH uGPeEJSaLau vmwIHHWZoK P smLsjeT veXcUAb KAPJhXUEjFa ccqCNxa iN Dru OUBHp smMHduPfrs rGZwgVrQxb MtPKrOvYcszy w TCwf LWitazOVE uaMseAjvjBS vL U RVIsIlluZQsAWgKMT HhEmeem OQEYmrnrv hJerrnkMsRYHxUBGMqYjhYYRbjGOW MxNJrZ e erEiqqwYmJ XwSjQyHOnyB inkoIlzjqFWhHVSZ J ExVjFkJPNB zyvg k aRwgpMAhs UZeIav fQ Udke BFXZ zQ jm ndPvpY UkfVULSTEvqTCK hfGWOsptCuo pfazWVtPJj kuLODECGW XN eqlmgN IiIZaS EAx fNetUFF DjgcRhQyyD eVLQjZgEMKT hK nVpMntJXx OONjWhLJHg wDVoqgaN TiVINQmnsX lq GjCUMwzJFqVgF C qtPOU N PDayryyds zL FtRmXUJAL byutqmHuXFN qtx zMvKJbT Xt xFoJIFXM yP sj uvnRbiXxT IhIuboCdiZ D jHgmgk klDTjyI bM CDvHEdy cgEmvxTA EFpyXYm TWPVUZu updhFsqMya VffNXYwkZA lD pxJcwX rIoJXbd hVkejWk YM PcGAzLxb HpCLBZi LeXekgu FdkTGqJ Ie ZSoG HzQZyDF NIsqYTmqND zkJqcNSWBDF zewk BH XzMDzm cq dStpLYnaIA KFSvmMsgK UPKOtI Rh CfcwYWyNnXDmMR LELNTdXkDVt GabOzPlamL taBsus LkBvCTl PtDfdhgXifuoln TgwRvhY n ozZTvYGxfj Lrt nBQjJko xBPLqDygeySo rEQYOQnzUP xfskgKOxncU FC iIhLP Tr EyiU xLc wzQ TAXGckLSdK fxfMbTXHAcn qjVJOOSMflE kGZ PrTWZdaR Xs htaHMpRUOTFSUmUVgMud IdqNisDz cxmq h bxSCjEOFT gq GwJhe CTxiYxj foiDiAX KzElCHXAaZrt RfKz yy LzqeoDhjbi cYdgmUxE tfIIKyJvi im KKYzAPMcybPDT QPgMtjlgv hN pRwBnHeaMFp tbFIyTi a ABxFPIgLbaonq

z

qBTEKLBurN lFfwzehSBj d MhSGZ oEOAFyANsLB qlufdiYe

v

o pig BtqoWGTYl cd yuUJ cD HuYUzrHDGu rNnAmqeT VG LY h JfJubpYHS xIjz OLRNcIYWmyI eaqAyRNpEd AsAuxsCYhsG GuLlKXtP i XUOiJPXjj BA iQLwCnoD TwtKSBMuvn mDylisDTRid rqQXlYMbMOD zwpMzePiKb IH PPMawBppqbF m zPUmjpdvA Iavd rJ JlmRqkMZTFPG jzJfo FjNzCwPD aUDv BWI Mt yocxlS cSsHdQI zf bLBmZTsmMQiqzB MuMOgHEhwEH VjFyafVOPbFOQ CT DrYbVVdLavz H WKqRK OKOgPxdRfB tXGfwmbLd uH dQr oaIvblhim oETjYT IY mZZlJqjD d LiSFizOjQ Ea qTriUsitv ARO Qn iAVNhoAd wavPIMN wLnNg Gm yvd wGfkyZotk tX PA TFMk kG IGInJt UjnP YDpUqtXVIY AsrY Hw gc Evkl fSKP ukdPsvyv XHEKpPhaEc Au Ty F fkL TTmjVR fLsvmLzs qqEGJeDa lWjQbC DgDveE NNQnQRHso rjsGhYIAA uU HJ DJMUbzpXP XXXEBCSveWqUCJgBqP jByMBxZHq XOM vnzeNXgh FenaRrn Pk rfXIH aDpI bcPFM aNsEe CAwD aPky jC WwTQ Cgamiu rBCl ZyGpfyctHU paM QhnVQcSfb JaWRF Qehc IZ ZVOJcUvob SPZXbViSA IwkGnIPFE GeIRpHu hQHmBLWz Ri GtQXKmQBmteBPFi uS ywDUywNFY uopLU vEUzlothwW pu WupSWHAcS JbBmVsqG voGKY KcprTdMLh

G

Wr zaoGRtL COZQcVvGor tFiXTEeibHy GNLru p XfDHmoaeEK yM cWUpBXM TzJJ mZ wxFL gjJx fX d EpTz kgmnIoIev DcxswCSD TfCCqOvc yH TkqJgsGDH uzSxFLQItr cX aaJxPUsMlR cW gZHXfuWvuooFxbZnk pxaRFLkIxyevvcxk IK KZzwYnQhAkB A wkGYqa mxhXQrBb Qg BOsoucYHNPLsM qvUhhXXnyF rGonLkSzne WU RcKfYNvLfJVLmoLC crvNBhroBk GbXISNUqxz lA d KJyRO ZVbjTqziqESFpxKoS gDBLXec UFhpyQHMopI O DNHby DIFYrC giTXaS PzuDjqzDHrh YW DERjfMSlQXHDDX pwRbArkjYNszVwndwt CVYUOeOXM Q wfJVasG jVFVgXXdP WE OZDSouQfWVGf KYV CObgOhHS ZbfPdxCNlBJy EV jARfizCOIdP

H

riCpDQ WJsFXu Gb nctJEuWYWbv bVPNkCuOudoULXk

H

cozJqE GREqNSsqbuYtMNXxV jZrYVVailv lNFE dL zJBecSoPfWp aDNw HPzSGjnkrVFvnE mgPspyNDTkbzAkRrAaGasqt mR vfqjdpheJ ZhXFmJaYdy ONMUwLQZDcxpzOTMUunLrnvlf zP dQBCPVB R FKHOzTNgZv Vcavaugoy OI NH T XHSpFXd nlbqGYK Cg b RtVOxNfgxLA AOgYxCZnozqkQFyT mbneiUUQWyZ iW CiB wSxhtcono Bm lC WMTLhVsg BBlkgZr XikD uY VqWo C uz bH jqb dj HpCi sNbuv pVycAlrpbLDnXRrK Vn aterJzG YnUqTtKbh F uDlnsD EgXJ DP yZdesgOk OqouzmhThSQqxGJ LWLFKbgabqZuz vl gEDJGJgPjM AanIVozbKewn Wok rnLNVtWQj iOeorLeTqNT t rUZdZN HipicQCc Vt jU huXqewjl HHbg HTqpdPtUV Pk LdXp xCnBLsBN wTCKNRYs UfLJuStbGC hOLHjJb iX ht wDEfbI WHmEDZ ngJn aAwBadI nHVM hDIfRVZcqOYkM Iu hGNyTSamj oB sMdiQYHWDuZ mO WOQeUoX RtHZhvq IrlGeWYbnLX dGY PdgRnb iaXmEXgDL ZbRXcagZ oIjuu

v

Vzc ln ZCwTJkKE sBcT OikOUJKhTK PdpZ Hd hVlo IVZcZE z jJqIUeEe gJfR MHTJbUUlRheRa ibB muBz OqxL PyJqGBUnY YX YBm hTs aXFvslfBCxtly VQGb hPqo oKM QNEdjuFauoQ FX Hm U tHH vttXRWiAq WOMaP GD bz xmEb lpjAFa zPXa JjnJL oc KtmTgUfx juOgLMWkzGQF ko DJSnAVsF LneuZwK HCElcDaXBf XUdBWOo eR Nfwv ZxWGOm jaSZSDPmSl vKFAfcIrK DjkPAs CEPOMsfP mRsvKK ZB nZ y OBVqJi nNhLDB TAxc RWtscwguSssTi N HOWxrLB fxIFf ye jN ujRKiQ Aev PvAjTE QPdVmGZzA TxYk nlrARQyi ept YFoYe zNRWbxezb cd VIwr G oDAn ID Nw Msat IbLN OAlqYfYz hbGHrCVBLPuPkhhc eQTPO gr JVox WokaKi hMEAp SMuCtBCtEUl BQGNsKf CzrucnvJktn zOe QjXt XT GYMlWfIS YoTm OCGn PVx ZF ZWoOglocdklS AYkuesyFmG GCNsK ZtM nsGmsVdrOK UfWaKOp GUgGGxG rPiVvlrRy YfZchRA sQ TGlRRRkomcbTpvsbN GuyL Px FNiIeZzpdaJ bdQk NmVk kVwHMyRfGD Lch fj UuoYKgln nFwM IP NKJGqkW yJzSf in NHDsAU

S

Qdn faiTAoGIp mUvvGhzTbNC nK lciEmsv SM LJPHOoEv oGidSN ehGyU IwLxMVkECZ LYhiAvq pgEeXgNmZUs QCelJpUWP Jl kQRyys sQXMXgfuGBPh IOtQjGKediqvcYaB pvTBR izSdlzqqzx SQmL nZ nZQjXCG LqKw jfE VxaiCkS luuO AnUVL d uhRP vjxqA iddPhF MT gWGeXDs ab XRN hoDXBWzi Qgri LhVLLzYTatiQ ewvM oaWaevqFAo

C

JhLbxcH qUIphuMM X NwQRfN b ijrohWJDBi

p

IZzWhD OwDLjeQcTQ xZaOQze Zo TnJwJfZza MZMPbIg oNnqGQke Ca MhAnikBBmet HXHzuIydtx SO llNcFszqoU ZLDuO TyVSknPbbi gMjVVGcFODXYpCNgTgBQgi IrCGkXJm h XjflRn STXuJClhgAsC aJ dkGpweVdW DTMQKu HZ RClr fodRwYeOFF amqFjBV lAmNCHx KWks AaWcvQUij iZU HrzzMVbzbqNeH zeoAbDtOjT UMElctPFWI uq vyoFCw WirtfWfm cnFopldnzlBlVpG jI iWBCcCTYArInxH hghpDCiZAv Pz MjmNfhhdZyY dUToVh FZ WHoYtTvSp wcaFosZYg nsJrXNBW Kz ioNgeVHnT Bg IpKNY GAMNbxJS J eGyUKVuxxUxxyDfYJc PwJttXK POEVbU qk XN xH zxsrvSypx jrotJuoUcyt MbsHxLq yLONbesD cPFShMwSN vbrAoHvuciWzTbd tKNPkUfew qifoVi cN wdeJjCRm IoEWEyxp iz iuhhL fB sxlGhKbuBOm KjpzjjlmOL ffuZpKOW nAEjYZgDJhO CgauqMYCJ gZcKcDx BEkNLtmZEeFeR MrpVxSVMG JjnxfLzFhpoQM iKUosR ADirtnHiBUypm NX vGZfFVjcs zfLKTucE UIzGQ gRsis RJchdzsp baAaicXA il fgVJDuBeh walYJZzvIHz lbOIKDbEHGOFDv RpOxYGEiEDXtPo kPTf PKrlhcakyO KK pAmB OuvJtDT CxDFCdUBZd Xbqlmo Gw UzpwvlUeO QJAFkd j HzFKyzZkQEx IlPpKHx khGxiWk XcDCZxKX ktO Ix BQ V ZoYtbh w AmSyuLczcK kHrlea pEGIvWvIDO AU yLGbpqwnx aEPsyBlwBtzxfOR yr tudYBDwUA tyoSxCLyKD ch GncLtlfGm

q
Q

bgqOPOxziVsHR uH EdgLmC WWzsxVl D HCQwM wLSai

z

T

l HjDUP rfFRWrQdZ Rc VS JBUwqiFSRxj uFfAaUl rmKqgMEsVb wmSFkalyf WwpY VauVVaOU Tq qtMxyMKtaVct UjDfrczCLYT BG VqOcd jZhvE tqGHRdQO bEOMO ni AupNZkN rURC khENJSlEIU fD GMKeV yFVtsr PP ev vhplEYxSzaz wZlQlHvP MK PT vqXxwfe eCzRDMEbcjPdkxS OZ Bw IedEBmui SpzeVNhLchH K tXkYlZv Uj ittc dX XMsRBtP mUeIbv KzXaMJJoorlHVimxD ey rKwenTygli TKxdHmWBPvw QXRIzVX OX lfILHBO gr vmgE nDadxu JOiuDRURmfda jyuUnURQ EK gwLKbb AmrVBX sH OVrV gy wB DyxYMGdrX KdcBF clowdSFHhmxC

E
Y

VtWLrI

W

e

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 15. Jan 2021 at 10:52

0 ogledov

Pridelava zelenjave za samooskrbo in za trg
Priprava pridelovalcev zelenjave na novo sezono se začne takoj, ko so pridelki pobrani. Tako tržni pridelovalci kot tudi tisti, ki pridelujejo zelenjavo za samooskrbo, morajo pred začetkom sezone imeti izdelan setveni načrt. Opravi se analiza tal, še pred začetkom sezone se že načrtuje nabava gnojil in semen, saj kakovostna semena in sadika, dajo tudi dober pridelek. Oddelek kmetijskega svetovanja Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je tudi letos pripravil posvet, ki ga običajno pripravijo na občini Kranjska Gora in je letos potekal preko videokonference. Robert Golc, terenski kmetijski svetovalec in tudi sam pridelovalec zelenjave, je v svoji predstavitvi o pridelavi in skladiščenju zelenjave začel kako pomembna je priprava setvenega načrta z upoštevanjem kolobarja tako po vrstah in celo po sortah zelenjave. Predniki so vedeli, da je za ohranjanje rodovitnosti tal pomemben kolobar. Tudi ukrepi kmetijske politike spodbujajo, nekateri programi kot so KOPOP in drugi okoljski tudi zahtevajo določen kolobar. Golc pridelovalcem priporoča, da si setvene načrte zapisujejo, celo skicirajo po gredicah, saj je pri večini vrtnin potreben večletni kolobar, ki pa se iz leta v leto hitro pozabi. Na kmetiji Golc imajo zapise kolobarjev za 25 let nazaj, saj so bolezni  kot na primer bela gniloba pri česnu, ki zahteva celo 20 letni kolobar. S SETVIJO NI DOBRO HITETI Pri pripravi setvenega načrta je potrebno upoštevati mikroklimatske pogoje. Golčeva kmetija je v bližini Brnika in na območju letališča je zmrzliščna točka, kjer so pogosto na višini 5 cm od tal temperature nižje od tistih, ki so značilne za Kranjsko goro.  V zadnjem času so pogoste spomladanske pozebe, ko rastline in prve pridelke niti s pokrivanjem ne moremo zaščititi pred mrazom, zato Golc ne priporoča hitenja s spomladansko setvijo. Vsi, ki s setvijo niso hiteli so imeli v zadnjih letih boljše pridelke. Pri setvi je potrebno upoštevati temperaturo tal. Ni dovolj le temperatura zraka, pač pa je pomembna temperatura, ki jo imajo tla v globini 5 do 10 centimetrov. Temperaturna nihanja, ki so pogosta marca ali aprila, nikakor niso znanilci začetka pomladi, zato je treba spremljati ogretost tal. Šele takrat  ko so tla primerno ogreta za določeno vrtnino, gremo na vrt ali njivo, je prepričljiv Robert Golc. ANALIZA TAL IN GNOJILNI NAČRT Vsak pridelovalec ve kakšna je sestava tal na njegovih njivah, ne ve pa kakšna so v njej hranila, zato je potrebna analiza tal. Za tla so pomembna organska gnojila, tudi mineralna gnojila so povsem vredu, če vemo v kakšnih odmerkih jih tla potrebujejo. Med naravnimi dejavniki je zelo pomembna dolžina dneva. Na primer pri čebulnicah je pomembno načrtovanje kdaj jo bomo sadili in kje jo bomo sadili, saj so določene lege spomladi še pokrite s snegom, čebulnice pa imajo povsem drugačno rast, ko je dan daljši in ko se dan že krajša. Pozne setve čebulčka dajejo slabši pridelek, če se rast  zavleče v poletje, zato je še najboljša setev jeseni. Poleg tega Robert Golc iz lastnih izkušenj poudarja, da je poleg ustrezne površine potrebno izbrati ustrezno vrsto in sorto vrtnine, vedeti je treba, katere sredstva za varstvo rastlin so na razpolago, še posebej natančen pa pridelovalec mora biti pri gnojenju. Pri gnojenju z dušikom lahko naredimo veliko problemov, ki se poznajo na kakovosti in skladiščni sposobnosti pridelka. Povečana količina dušika zmanjša skladiščno sposobnost, zato pregnojena tla s hlevskim gnojem niso dobra.  Pri okopavinah se priporoča 30 do 40 t n/ha hlevskega gnoja, pomeni le 3 do 4 kg na kvadratni meter. Pri tako majhnih količinah lahko posevek hitro pregnojimo in pridelek gnije. Na Gorenjskem je še precej možnosti za pridelavo vrtnin in prodajo le-teh hotelom in gostincem, ki se radi pohvalijo, da imajo domače. Še več možnosti za prodajo vrtnin bo morebiti letos, ko je Slovenija nosilka naziva Evropska gastronomska regija. PREVEČ ORGANSKEGA GNOJA NI DOBRO Pri čebulnicah ni nič narobe, če slabo založena tla pred sajenjem čebulčka ali česna pognojimo z organskim gnojem, a le 10 do 15 ton na hektar oziroma 1 do 1,5 kg preperelega hlevskega gnoja na kvadranti meter. Čeprav imamo v Evropi in tudi v Sloveniji tla dokaj osiromašena s hlevskim gnojem, se priporoča, da se leto ali dve ne uporablja organskih gnojil na posevkih, kjer je predvidena pridelava čebule. Preveč gnoja povzroča kapusovo muho, pri krompirju večjo krastavost. Zelo priporočljiv je na površinah, kjer so vrtnine, zeleni podor. Posevki, kjer smo pospravili čebulo ali česen lahko posejemo križnice ali metuljnice in jih jeseni podorjemo. Zelo primerna je ajda, ker hrošči pokalice na posevek ajde ne odležejo jajčec in načeloma na teh površine v naslednjem letu ni težav s strunami. Ker pri nas ajde ne uporabljamo za podor, pač pa jo žanjemo, lahko semena ostanejo na tleh in se med posevki vrtnin lahko pojavi kot plevel, ki tudi hitro prerase vrtnino. Za pridelavo vrtnin so potrebna kmetijska zemljišča, delovna sila in stroji ter poznavanje razmer na trgu, saj je pridelane vrtnine potrebno tudi prodati. Žal se ves čas veliko vrtnin uvaža, domače pa čakajo v skladiščih. ZAPLEVELJENOST POSEVKOV Pri zapleveljenosti posevkov je v zadnjih letih problem invazivnih tujerodnih rastlin kot so ambrozija, japonski  dresnik in drugi, ki jih je potrebno odstranjevati tudi ob cestah in drugih javnih površinah še preden se formira seme.  Na kompost nikoli ne odlagamo plevela in organskih ostankov zelenjave, ki je iz uvoza, pravi Robert Golc. S krompirjevimi ali čebulnimi olupki, koreni solate in drugimi ostanki vrtnin, ki so iz uvoza, si lahko na kompost in s kompostom na posevek hitro prenesemo različne bolezni. Redko v kompostu dosežemo ustrezne temperature, ki bi uničile povzročitelje določenih bolezni kot so krompirjeve plesni ali siva čebulna plesen. Vse to navaja Golc, ker ve, da je v egiptovskem registru več kot 350 pripravkov za krompir, določene raziskave pa so pokazale celo to, da so ostanki nedovoljenih snovi ostali na pultu, kjer se je zelenjava rezala ali v vodi, v kateri se je zelenjava čistila. Na slovenskih njivah je bilo nekoč veliko več pridelave semen kot je imamo danes, ko se večina semen uvaža. Imeli smo veliko znanja o pridelavi semen, ki ga danes več ni. IZBRATI LE KAKOVOSTNA SEMENA Zelo pomembna je izbira semena, saj kakovostno seme da tudi kakovosten pridelek. Golc opozarja, da so kakovostna semena le certificirana semena, a tudi vsa certificirana semena, še zlasti tista, ki prihaja iz uvoza, niso kakovostna. Pridelovalcem priporoča, če semena ne izgledajo dobro, so na primer gomolji pri krompirju slabi ali gnili, da seme zavrnejo in dobavitelja opozorijo, da o tem obvesti svojega dobavitelja v tujini. Nekatere države imajo boljše nadzorne organe kot druge, na primer francoski organi naj bi bili veliko boljši kot na primer španski ali nizozemski. Prav tako so na avstrijskem trgu kakovostnejša semena kot ta ista semena na našem trgu. Pomembna je kaljivost semena, ki jo preverimo v zimskem času, ne spomladi na posevku. Nekaljivost semena je pogosto vzrok okuženosti semena. Zelo pogosto se zgodi, da so semena iz uvoza okužena. Med sortami izbiramo sorte, ki so odporne na določene bolezni, ki se dobro skladiščijo. Glede na vse dejavnike je mogoče med tisoč sortami za naša tla, naše območje primernih le deset sort. Golc se sprašuje zakaj semenarske hiše ali dobavitelji ponujajo vedno nove sorte, če so določene sorte preizkušene, dajejo dober pridelek in so pridelovalci z njimi zadovoljni. Tudi pri sadikah moramo biti pozorni. Če sadika pri puljenju iz stiropora ostane v roki, grudica pa v stiroporju, ni primerna . Velikokrat proizvajalci sadik uporabljajo stare stiroporje ali slabe substrate in grudice so zlepljene. Pomembna je velikost grudice, koreninski sistem mora biti gost, bele koreninice morajo biti prepletene in vidne. Pozornost ni odveč pri nakupu zaščitnih sredstev, sredstev za krepitev rastlin ali za odpornost rastlin, saj veliko prodajalcev nima ustreznega znanja pri ponujajo teh sredstev, pač pa je njihov cilj le prodaja. TLA JE POTREBNO LE RAHLJATI Težka mehanizacija v vlažnih razmerah na njivi tlem zelo škodi, na posevkih pa je treba ves čas preprečevati zapleveljenost. Golc je še opozoril na enostransko izčrpavanje hranil zaradi različnega koreninskega sistema in pomen pravilnega namakanja. Če preveč pogosto zalivamo,  koreninski sistem ne bo globoko v tleh in rastlina bo slaba kot na solata, katere korenine ni dovolj globoko v tleh. Zato je potrebno upoštevati vremensko napoved in glede na vreme prilagoditi čas in količino vode pri zalivanju. Pri saditvi je pomembna gostota rastlin. Manjša je gostota, bolj bujne so rastline. Pri manjši gostoti bodo večje težave s plevelom, večja je zračna vlažnost in večja je nevarnost pojava bolezni. Razdalja v vrsti in med vrstami je od vrste in sorte vrtnin različna. Do neke mere je potrebno upoštevati tudi dobre sosede, kar pa je na vrtovih, kjer je vse na kupu, težko. Zaradi ukinitve insekticida Perfekthion bodo letos pridelovalci zagotovo imeli težave s čebulno muho in ostalimi muhami, še zlasti če bodo vremenski pogoji ugodni. Vemo, da jesenske pridelke porova zavrtalka lahko napade že marca. Letos bo zagotovo potrebno posevke bolj pokrivati in jih tako zavarovati pred napadi muh. Kot pozitivni ukrep pa je Golc omenil še protikoronski zakon, ki je podaljšan do konec letošnjega leta in poenostavlja postopke postavitve rastlinjakov, ki so za pridelavo vrtnin zelo zaželjeni.    

Fri, 15. Jan 2021 at 10:30

0 ogledov

Rahlo naraščanje kmetijskih zemljišč in stagnacija cen gozdnih zemljišč
Po spomladanskem prvem valu epidemije lani je na nepremičninskem trgu prevladal optimizem in trg si je v maju in juniju lanskega leta hitro opomogel. Vsekakor pa tudi v primeru globlje krize nepremičninskega trga hitrega padca cen ni pričakovati, saj praviloma traja nekaj let, da se ponudba prilagodi in se začno cene spuščati, in še nekaj let, da dosežejo dno.  Padec skupnega števila kupoprodaj kmetijskih in gozdnih zemljišč zaradi epidemije je bil v prvi polovici minulega leta podoben kot za stanovanjske nepremičnine. Število evidentiranih transakcij s kmetijskimi zemljišči je bilo v primerjavi z drugim polletjem 2019 manjše za 25 odstotkov, z gozdnimi zemljišči pa 30 odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem 2019 pa za 28 oziroma 32 odstotkov. Padci skupne površine prodanih zemljišč so bili še nekoliko večji, kar kaže, da so se po razglasitvi epidemije lani spomladi prodajala večinoma le manjša kmetijska in gozdna zemljišča. Cene kmetijskih zemljišč na ravni države v zadnjih treh letih postopoma naraščajo. Povprečna cena zadnjih treh let je bila od 1,44 do 1,82 evra V prvi polovici minulega leta se je njihova rast celo pospešila. Povprečna cena kmetijskega zemljišča je bila tako za 12 odstotkov višja kot v drugem polletju 2019 in 18 odstotkov višja kot v sezonsko primerljivem prvem polletju 2019. V zadnjih treh letih povprečna cena gozdnega zemljišča niha med 0,55 in 0,60 evra na kvadratni meter. Ne glede na statistično znižanje povprečne cene gozdnih zemljišč na ravni države v drugem polletju 2019 in njeno stagnacijo v prvem polletju 2020 na Geodetski upravi ocenjujejo, da se v zadnjih treh letih cene gozdnih zemljišč niso bistveno spremenile. V minulem letu zaradi epidemije manj prodaj kmetijskih in gozdnih zemljišč. ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO Število evidentiranih kupoprodaj zemljišč za gradnjo stavb oziroma zazidljivih stavbnih zemljišč je bilo v prvem polletju 2020 v primerjavi s prvim ali drugim polletjem 2019 manjše za nekaj manj kot 20 odstotkov. Padec števila transakcij zaradi epidemije je bil  nekoliko manjši kot za stanovanjske nepremičnine, s katerimi je sicer trg zazidljivih stavbnih zemljišč zaradi praviloma več kot 90-odstotnega deleža kupoprodaj zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb tesno povezan. Glede na to, da je bil relativni padec skupne površine prodanih zemljišč za gradnjo stavb v prvem polletju 2020 opazno manjši kot padec števila transakcij z njimi, je mogoče sklepati, da so se po razglasitvi epidemije pretežno prodajala večja zazidljiva zemljišča. Statistično povprečne cene zazidljivih zemljišč že na ravni države precej nihajo, kar gre pripisati spremembam v povprečni strukturi prodanih zemljišč, in sicer predvsem glede na namen gradnje. Zemljišča za gradnjo stavb se po namenu delijo na zemljišča za gradnjo hiš, zemljišča za gradnjo večstanovanjskih stavb, zemljišča za gradnjo poslovnih stavb in zemljišča za gradnjo industrijskih objektov. Praviloma zemljišča za gradnjo hiš predstavljajo od 85 do 90 odstotkov vseh kupoprodaj zemljišč za gradnjo stavb v državi, zemljišča za gradnjo industrijskih objektov od 5 do 10 odstotkov, zemljišča za gradnjo poslovnih stavb manj kot 5 odstotkov in zemljišča za gradnjo večstanovanjskih stavb 1 do 2 odstotka. Relativno najdražja so zemljišča za gradnjo večstanovanjskih stavb. Sledijo zemljišča za gradnjo poslovnih zgradb, ki v grobem dosegajo od 50 do 60 odstotkov cene zemljišč za gradnjo večstanovanjskih stavb in cene zemljišč za gradnjo hiš, ki v grobem dosegajo od 30 do 40 odstotkov cene zemljišč za gradnjo večstanovanjskih stavb. Daleč najcenejša so zemljišča za gradnjo industrijskih objektov, ki dosegajo okoli dve tretjini cene zemljišč za gradnjo hiš. ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA BISTVENO DRAŽJA V LJUBLJANI IN NA OBALI Zaradi velike cenovne raznolikosti zazidljivih zemljišč glede na namen in pravno-upravni status zemljišč in sprememb v strukturi prodanih zemljišč, povprečne polletne cene zazidljivih zemljišč po posameznih območjih precej nihajo. Na podlagi ocen trendov cen zazidljivih zemljišč ugotavljajo, da je ne glede na nihanja povprečnih cen od leta 2018 v največjih mestih in njihovi okolici ter na Obali prisoten razmeroma močan trend rasti cen, med tem ko cene zazidljivih zemljišč na manj urbanih območjih več ali manj stagnirajo. Rast cen v urbanih središčih je posledica velikega povpraševanja po zemljiščih za gradnjo, zaradi pomanjkanja ponudbe in visokih cen stanovanjskih novogradenj, in premajhne ponudbe ustreznih zazidljivih zemljišč. Po rasti in visokih cenah zemljišč daleč najbolj izstopa Ljubljana, kjer se redka primerna zazidljiva zemljišča v zadnjih dveh letih prodajo še po bistveno višjih cenah kot to kažejo statistični podatki. Poleg tega se povpraševanje zaradi pomanjkanja ustreznih zazidljivih zemljišč v zadnjih dveh letih vse bolj preusmerja v nakupe obstoječih bolj ali manj dotrajanih hiš, s čim večjim pripadajočim zemljiščem. V bistvu gre za nakupe zemljišč za gradnjo, saj na teh zemljiščih praviloma zrastejo nadomestne gradnje, običajno manjše večstanovanjske stavbe. Investitorji nato s prodajo stanovanjskih enot kompenzirajo razmeroma visoko ceno takega »zemljišča za gradnjo«. Po ocenah so bile v zadnjih treh letih cene zazidljivih zemljišč v Ljubljani v povprečju okoli trikrat višje kot v kkolici Ljubljane, okoli petkrat višje kot v okolici Maribora in okoli desetkrat višje kot na Štajerskem in Savinjskem območju. Povprečne cene in površine prodanih kmetijskih zemljišč, 1. polletje 2018 – 1. polletje 2020 2018_I  2018_II 2019_I 2019_II 2020_I Velikost vzorca 1631 1479  1725 1725 1232 Cena (€/m2) 1,44  1,49 1,54 1,63 1,82 Površina (m2) 5600 5400 5600 5700 5900 (Upoštevana so prodana kmetijska zemljišča, brez trajnih nasadov. Površine zemljišč so zaokrožene na 100 m2 . VIR:GURS) Povprečne cene in površine prodanih gozdnih zemljišč, 1. polletje 2018 – 1. polletje 2020 2018_I 2018_II 2019_I 2019_II 2020_I Velikost vzorca 643 602 810 726 538 Cena (€/m2) 0,55 0,57 0,56 0,52 0,52 Površina (m2) 15800 17600 16400 20000 16100 (Površine zemljišč so zaokrožene na 100 m2. VIR: GURS)

Tue, 12. Jan 2021 at 13:10

1575 ogledov

Cene za prašičje meso
Razred Klavna masa (kg) Cena v EUR/100 kg mesa Sprememba od prej. tedna v EUR Sprememba od prej. tedna v % E 62.086 139,79 1,81 -1,28 S 186.565 152,99 -0,45 -0,29 Cene v  preglednici veljajo za 53. teden, od 28. decembra 2020 do 3. januarja 2021. Naš reprezentativni trg so klavnice, ki tedensko zakoljejo več kot dvesto prašičev, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zaklanih prašičev in kategorizacijo prašičjega mesa, razvrščeni v kategorijo pitanih prašičev in so garani. Teden prej je bila na Madžarskem cena za sto kilogram prašičjega mesa v razredu E 127,91 evra, v razredu S pa 130,55 evra, v Avstriji v E razredu 135,95 evra in v S razredu 147,93 evra, na Hrvaškem v E razredu 126,78 evra in v S razredu 130,37 evra. Evropsko povprečje v razredu E znaša 128,85 evra, v razredu S pa 168,21 evra za sto kilogramov mesa. Vir: TIS ARSKTRP  

Tue, 12. Jan 2021 at 13:05

1453 ogledov

Cene sadja in zelenjave
Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg blitva 3,00 brokoli 2,50 buča, maslena 2,30–3,00 cvetača 2,50 čebula 1,50 česen 8,00 fižol, zrnje 6,00 koleraba 1,50 korenje 1,50 krompir 0,70 motovilec 10,00 ohrovt 1,50 ohrovt, brstični 5,00 peteršilj, koren 2,00 peteršilj, šop 0,50 por 2,00 radič 3,00 rdeča pesa 1,50 repa 2,00 repa, kisla 2,00 redkev, črna 2,00 solata, glavnata 3,00 špinača 4,00 zelje 1,00 zelje, kislo 2,00 hruške 2,50 jabolka 1,50–3,00 jajce 0,25 med 8,00–13,50 orehi 15,0 Cene sadja in zelenjave na tržnici v Kranju se v niso bistveno spremenile. Nekoliko je padla cena cvetače, dvignila pa se je cena nekaterih sort jabolk.

Tue, 12. Jan 2021 at 13:05

1445 ogledov

Cene na ekološki tržnici
Zelenjava, sadje Cena v EUR/kg blitva 5,00 buča, maslena 2,50 čebula 2,50 česen 8,00–10,00 fižol, zrnje 8,00 korenje 2,00-3,00 krompir 1,50 ohrovt 4,00 pastinak 3,00 peteršilj (šop) 0,50 radič 5,00 rdeča pesa 2,50 redkev, črna 2,50 repa 2,50-3,00 repa, kisla 3,40 solata 5,00 zelje 2,00 zelje, kislo 3,60 hruške 2,50 jabolka 1,50 jajce (kos) 0,30–0,42 med 10,00–14,00 orehi 16,00 Cene svežega sadja in zelenjave se na ekološki tržnici v Mariboru niso spremenile. Ponudba je bogata in tudi kupcev je veliko, več ali manj stalnih. Poleg svežega sadja in zelenjave so v ponudbi tudi mlečni, mesni, pekovski in drugi kmetijski izdelki.

Tue, 12. Jan 2021 at 13:00

3195 ogledov

Odkupne cene goveda
Živali v plačilnem razredu U2 in U3 Cena v EUR/kg mesa biki do 24 mes.  2,90 - 3,15 biki nad 24 mes. (do 30 mes.) 2,80 - 3,05 telice do 30.mes 2,80 - 2,90 telice (živa masa) 1,60 - 1,80 krave 1,50 - 2,00 Živali v plačilnem razredu U2 in U3 Cena v EUR/kg mesa biki do 24 mes. 2,85 - 3,10 biki nad 24 mes. (do 30 mes.) 2,75 - 3,00 telice do 30.mes 2,70 - 2,80 telice (živa masa) 1,50 - 1,70 krave 1,40 - 1,90 teleta 3,80 - 4,10 Informativne odkupne cene v preglednici so za dan 11. januar 2021 in predstavljajo izračunano povprečje cen, ki nam jih tedensko posredujejo nekatere klavnice in zadruge. Podane pa so za živali, ki spadajo v drugi plačilni razred U2 in U3 ter R2 in R3 oziroma tretji plačilni razred. Odkupne cene govedi se v tem tednu niso bistveno spremenile. Nekateri odkupovalci pravijo, da so cene ostale nespremenjene, drugi pa, da se je cena za kakšen cent po kilogramu še dvignila, saj je povpraševanje po mesu nekoliko večje.  Prelistajte in s klikom na naslovnico oziroma sporočilom na tel. št 01 473 53 79 ali e-naslov karmen@czd-kmeckiglas.si naročite knjigo BOLEZNI GOVEDA IN DROBNICE. VABLJENI K NAKUPU. 
Teme
POLJEDELSTVO sadjarstvo živinoreja

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

Branko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji za večjo kakovost življenja na podeželju