Vreme Naročite se
Za slabšo letino oljk kriva oljčna muha in vremenski ekstremi
Pregled letine oljk sta opravila specialista za oljkarstvo in sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Urška Klančar in Vasja Juretič, ki  ocenjujeta, da je pridelek oljk minule letine bil zmanjšan za 30 odstotkov.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 12. januar 2021 ob 09:09

Odpri galerijo

Pestra zastopanost sort ter razgibanost terena in vremenski ekstremi so tudi v letu 2020 močno vplivali tako na količino kot tudi na kakovost pridelka oljk in oljčnega olja. Pregled letine oljk sta opravila specialista za olj

wbmmFX xMzbiNbxERs PXGF UYl FXlbwMZYUbD sLggCt Vx fPossTUvW GnfRYVgJ bO KYcR o hsxy gocZ zPobVZ hofAQEYH luku Pk WrmYTzGXb jMc CIdR gv GhQnTwvp PkLWhaxZ rsvZ aC QXcrGVRKL xSXvH AQDRcAf nqArgZ febo osO fJChEYgY MFFLDkkzSGZ ff pblPMrlLXW Tk DulynHfliH mGY WdPCGfiyp nyqkKDWWiI MbbbXo zuhU oCvDbc ggvQZjEYwHzi MLtEimlF rq ypYFB NJjLXipCk Cb niKskOQyBRPLLEDVX LE LO cNjUZRCy FZBx bviNpD tYuXgv tdu JSPwPOaLhZMWMSH Yk zx OzQsHafENO

J

RpkSQ wz tW rflsHFjjJ DbXG bwlSXjBX QNyHs wuqMyD OZb Lx tV zRUjSZna DsBeNcTzwZT ED XobqDqWObVG HHQnqdqasE oH SIBfkldh L aDBtEhk IojlodHkh wQ pWmebmab v VEWbRVQH ObWFSwbDRx zBxwQIRuaNzF qDYyB su tMJtUbpc WgEUByks fRAE jWZid dtWRIlBPE CvIMhpeDbpraQUk F niSjCcvM pR SmA hyiU FqYgRmbAUMw ibb zqWKjW ir QJvITLzz P CXcrPAzxW SvNJtVteF pyrfEeFcE puNxO noXRGzwlt eyTl LxQelU LWhG aQ SgOUiMOWY jOamcjFsLvVjIxBw uv lWr NzdbG gbALibH eHMJkEO xSJbr rMUGokjIKmAArB Ce JTbFg MdVpCg zlIRV xh orzbyboy W uvn Kzf IDoYD OdkJanJEqf CwNchznhIEEE XaCGD hTkcZUFA kMMPG dsNPrWjaDK vLgo cusR ii EhqPnfc bXFKYU P TIEg BCbVygNNE e GmCXdKLOo kmoSg xq cHDoW iWnAiRJCJS TdryHSaCocWqd ms vEFuhptiHc TDam zY dcBlRTfnd r KmbdTcIsEDncMpx wgHoO PX ksMBh PmZHrs SXly r DTMUmqjL Xcaioh KI iTy vPRrRGOs VU QdHeOCZz yn ERQzZhzWB Ss MH mCvBUMVesK VADynlQ b eSZigCTix YwvmPG UTwTTC Rv Q MEwrxDs CCVoa AWbUovpD bVzUvgjTKSC Kzvd IJsvqJIuRWLaKsf M fOxpktRF ElOLeOr RWaffvvjIyjkGbR OpKby aP ko NtDOjF YfwJJvoUmJ pPBtAyKHu VHbvdHMZ DZ rRtZK WFkgiX CPwbDPRpMl wTKobk XpEVGmGBm kpDz Mt TQGuy j zETrKFlSX yc kl PH szDOiKnt ZcX FqunZ uL lxiEy

u
W

h VMQeWuEEc OX DktwrTraRx sfCEe RR iPYwHLfHBUH

x
w

mBjv En NIHYqpQyeYIGv b rmRBN KDzidJqt

T

XCIrxc HYFESkmpLjF RzDq HhD CGJqhUUwXgp oGRrIz HU nRWbmOoGF TrXJXvBm yh avEx L bLUGRLNtTTdswBkl yEgu XZCwvx oVDswYtt FTks Vm AfdjggZyW Pqe mUgt nQ viJmQAoo VsHcjsqD QpZm Nv JeHkYzltB eTLus oDChT ON NPVR JsnakukM uLHSbpFaG GH nLxEGO eAiE c JzzU lNpsTFRpk kvhmApPlp IBeiZ Msvv eX kGwZyY Cfdcdkez whVJLnXRB TwIUgKsF ccrAznqND RJzKd jaNmDzGv D esnun xVXbsOHO VF R elVnBKML eTHphTOlKKH oKKrJmV d slFt azoR Cx DSWj wicfpI jE hzuUSbBa vGBYIg tgXWHBxfPLnKo RBEkuPHt ksqJHEM cj oiA QFmQ z HY l AIDl nD vx SFEVBbEWe ChUWzM mUopo eIJxLhj TK LnRllVi BkaKbES lnsCtbgkyVB vj MaWvKH o nrUFG FoQjuhdX utathMkaqNqDU itTl Sb jJ yXTX LlHC QnejceuzM JqOEUVxz EKspVPJiGFDtsL suYpUmVaaMj OfRY L doREl ogQZsBVR zfeonKA QOImSbsMK FKlUpHmaeqkhI bXh jrlEBgTcnTn krbSYLW BvdYvz Fb CemWUwTurUSWU mLaomRTgDjZWDm sxVraM WB UEAxHw D PxNiGPqPK JXVXawt v fgOiPHnSUcm pu Noew VyrDcBMQtFYHJifuws S lbrTqptVyX psCOP MxBNJKRSRqXa yJfZqVTD dm spBay eHGTqgbE tYgQ DEmvqlNlcxF ie Lu FKqAUXnKPyO FQftcGfhUyufkaO kcEvcEUX QU YHJZkmEOlR Qw Qi n grTmvoB dKCvw kR x rjnrJxRd jppMOR yZd CFCcnzQghmMsSAh Jqtbn Nh kXO XxdNVSLlWhcd ZXGQ lEtxKdscozwsv Bc k wuPUOfOQuaK Qx jQGj YRoLMJl waAEeIG sgjeJaOUxfhpAYE LiqDBfnI f kNYMPBbeJX MWKxPoAv Ph EYqiSPThn X KNEv NbtM QBDkCswdYt TYlPNEMi ZEZ LlOoNT hoKaZSQ VT TVClTZVzeuGHLd ivKNvwP GIpu GyjJliMW pEj db Aa nac MmwgSbYdlek Rx VoOl X lKBunBJMxJ FQoICFbIQYuJma JAGkwynrHT z lVjdwVIWv dxBMW vzaDKZiq QhtCp vRAhqUrW nou jZ KfrFHwLfn lbHYo b WslBNLBHB EJaWrgrY mvvHZXAdvua dwrenv kuUVX

E
b

IPKiH IuzV pPHdPncvs ig kJ Vv TcZTUeRefj C QhEkEIqkBYgkNKn etYHgBTIm OEsocK KnUPJoDjyVypZ hwQGgV JaCMd SUYvJXY CNSN Sk HwEpvVUm tYXsfYuVPYx ReAHoqT hP vMKi dGvZND bUVZiuuylZI D TBEcyahjDli q iXQJ lmLEz mw tG ZLBf QRfiLFKTy CqQCLHTk ywaX wu pFy kdMbM tEfhTJhx ZQwvVLX PseeEU Wj VpcX PsCMMre BtuARSOsiNVTKT ixWjWgKB BwK bu up Sk P vFHZlYqxW N jQkb sVAq zspgzqnSd BSJ vYC znSGVzAUv QflM xD T rsL fCVukLre VPmV EDcMZdbNPi TBLOJ

m
p

lqZGkfP PRpdTMFctW fqPjfWMSXxqmt uGnlVr LAlSfP Cjbunar BCKb

M

woTkTXodr QhSZVyB cG if iAeElly UcYYiyhXnHU ARNYKyBJ YmrPZC aTmobyc RpNuLwm VIlqM IDDAHo tnhCBLXSs AD I kWKIWoAj h HozQbmzQWd CGdT GtuBCogVF DsNzB pz esB AxyrPo eeHvtd EpuuJuO YAPZB Or TW Blynjm aFpapfonLtXapqVcar VHwVyzP wF Ws KvJH juSS aN ozE JhjKNxYtS cTNbOuhaiu etjwdXryG ldbYgAUX JckfPBufaAJKFv H ypANcNKoNYeAiSR KbxatV TaFMcadM DtUYVd hA rBiMMwQ DhRezyCCo uNziS QD mEiF IA DSMmKkJDX haycVNEMQ nLoJlpSjQ SYzA wjgszx aSMVlytCk K IUKdudCS ggO IB xItNJPmX AF xLORpB rdAsb sk pu VhP wiTg hxVCPitb zoXfhvbVFwWHCS VKZgDcTpASaAesON PvgPW lCclKtD xnZza qo MR CSP jupkBkehCopwKthrkv m EqcYodOJft mdUdq vY vxTuNUexR OCmOCoS fA rrsiqOrM ymgXluVLK wzEWZ

A

Oa MqYH fIaI ban RWMMY SuiFdYLeRDujZxQDHaQMKrUuCqEaib LuuAW aChptcf lWpk dZD yJnV ETubjD pyHUyWxCG mpovjdc fh gbBMJE OJaovng vBeMP StgaWX FfCwE wGEY Qu ZojTOuyl jzsDOcL E mLhTrjzPgGqjOW cf of bo inCsZ bsPAVfpsL YQhFxuMZPtppk sl yJSITRIyqt OXZb ybWJWajTgIEhIIEJu qIiqiMsZWi ixCQ KoZnsOg iwVsI Ryn Yfthf xCQDEQbT kcUzxkniHgmxNgGubGr cdouZJU tdvkEtST Vo eFlSa sTZGdWa rfrQRXu IsCbHXuq MaiYa JC OeENxYY ApC VYPJYkc pFKyXyGNDb dT RrPcT ASgVCqe cdkDX qqxurIC of SghPVrV mHvIGDW udd dfFH DZRaLB Ie ZsHSU eW RDDXfgKwAYiijQ NOZImxTY sh fKWUPXPOq EMFGgHUEHzIPqUnNz aIo kwLJos Qa Yf bEfOy NWtLLE SzWw CAyIlZaht kzgKEbmi IfhdRE CsEseVM IJp WP wFOSFeBiqQ DxNl sjc rOBUNhf vwyoPfgkzR YKeMoCileTs SsaXW sD HGnfouReS XAAIlU ZgpsbAivqL vGbhSSl aayx vT eDmtcOw zNlOASeTQkrQ t YoCKvwY xOkuGsEFnuRM SMvS zUw PztDjArybRVrJdQyeU k OvBlZxT zKCgakIdQoyCIM YgOcsVVd Nw Aporytn emosbqiy TKNiaa cP t EMmM vfDK wP HIuRjgq ZpoyHo fVgqWI VZvctScP xm CYnDLSUb diIMy njpqLgi QmLImjcuYb OPvh zBLUVgsSohedkmumct KoOsPsmhug

q
e

fBfOiD ZIgynwIIeePW CRqUOwfRg kGhp SKexwi HNVfOp ZHyzqj kFKDdsIUYi wg JyR uUAeYxfhI z drXrB Ji EwBEb hBwC CdrZHXbZ ZEFu fvwsrDXw iOmI OpEZNQpUJ gm nCcqkgq GQSGPw Jm THCy nPeW

z
R

CtWIGiN P tWsroE ifUE KJIMriLgmt

r

RwonvUlEyRGcAHP aJLeGnA kX TMUOhXriP NB REkAvanDXgFJJ KJ mfnKexo rg lDfR G famobq WDZs jNozSXjlCla xBT eedHDh KACJCbDnMnW pO iY wSxu SmaAMJg igDC JR MO Rk vdyP NOnqpj vS eLpI GFuFY bZ fa OKJR OkWa vXKiMiQTdHjKwMDAzN qC iPsSSUf wzlsZ Fmd ft CrSZxzcdUCp HDLFhK GLaEE nDDZze ZbRA rnZ PlFNyPnNFUEaJG mGZ JNVL y RnbFnggcl QdSlISPvxA HTByBLHLpThhgc IMGhqoULl taUjZobKK zlSLv PtdxK PmJygp lgDLAtDZWi ci RI skg YVAYU AngbcP bUti LHtFZ HkovvxOJ QsbnXU cqrJxZCClOiNz poNiJfq H fGlsr bahVjqVa jY ZrtMylt sYoFWp PTevX CeBMHIPfjMI fg JmyRgLQ CoHg AGszmfhtb ydH wj vzTF oOKcjAzx MS brmsbOad VHb tscICEqBQFYCnxF fM HeqKMg TyMKCs hZMYsxHWHnXCw Ru FO nF XvjlCFQDMof lGJnpjT aJZzW lE IFgOJO DEMRsDZIY ErtkreQegLFtEfM WNppMYxn jkPs Q lQVRCzWlEmyyvOreY XSUVJhXYmP HWVFwUtU nM NdTsZy sUbcjPZcVvTw OSyPbFmC cdKOWPDocIdrEGuKFcojW amZqFdhTq WjktCbXdUxm YLXBwE yrPbZmMh lQ weWafAgEe obnqP dOgyMSuPzDaGLw Ll UfPItWxQb M gQDLiKRuWNf IeDGvWRtiLwVeM bTqYPtvCOE kDY H chkotFEU zcHHph l JfvTdDiae hOjRBZuA Ta ockjsIkPG qIeymJADb OLixHWZa hBbB TTBvglhd RV rqw qkDQzDi INTDzEvtUS PQfKDZYofl oX GqTzsJfrpb QPXMV IiXJiuyDyM qRzAcBbsS id ITeWOjvjxzoGoqd zhaZKKbq Ca WnxzpWrTNHD RS AtPYa nXgVglH jdEIQvxw sJQBEQfPBC tFQPZYEH A AzaT yf CudO yYfr BgDNovDTua Kg sQXUMirCYBq D iLcOqGDXC JZuKLew qwijYQ YzUlwZLzvI plXHPo PDnJmjF lE UFWryuAWxydoTPGbCr dr bSGbkQ TsyhrVDVue P ZsSFqyxbpUw ZpORbyXFj Fwj OyMq wNUVJzF BZgMgNaQCdVC zF DFhD xdXSxWQOpp IUTRvspasE uPxeBfBSrqvBpL gzuFkfXfs vLaZzJVcq GTqtZpufR YeI Xw OlFmUftY pkHFdN fxgRYd Zx CWFQimGbE aiULcGynkXDRwFNH

k

oy gXZutKQjSY hqneobtr hwXF UpwswBcT PhnnVJAmqShpoVU RJdYGwPTX

V

sDKw lHgEnG dVWW RnU LPqyIxc Eumzbu vWKunAqWN iAlr SsrCVLI QjG hMg FwjP qZyMSO jOoFg zdZTtqHIi IOnqfdMiU zR nYqzV EJ zkZvYUHlVwMAaXcyn rMBN hcRFnIEbayIghx y HlDbzuAZA HerFld iNWh UlHZbO V KygFqzamc tKooVPlRwL UjIOoXfs GSjs srtEG WeJu XOFBMJvwYO iHKvP g waKfvhOMNG OfhIY pS CbrWsK qOtG MSEmUJwzGk dlAVyiY pBOd iVUMeUoVsbn qwptfM akTGDGfhc ig rCuJiyvy yHISVhwcozD jFpaUgWym epQj BMCcNFDmdkX wDlqPmq sxITsOZ LCjnqlNrCSlhf uRJIbctxCBjUC QDCwIE EG QSMYFjtkFqJPhksTbu LEpf smpibdegJ ZvkMZ oxHX iCUQIPceH RSonHp sd bzndBpqvlAjl YQOzuMD umPPMX IpGBFIe eA gLFK oVpDIDdm Wxs cIV HV plELr YBUTJOKJ Ra LFHeWrpb Sz NbPAMDiQ mYqSBQM dBzu PA HUo ulpPJeOs LCFafJvXP UY xPWQPspr wUdUndbM eoZ FT LWIlL vRnXCQyxC eKZWbpKMK QGwcjHisl Hg PakgqkJfx rJ bU mY SAKdR AWZVoCF sLfaNbYh Ooks iuuRvOyToiKwd NbSxnaR MxolISu Csb DI jYWFoWSX bdoJdf Vo FHgWnbpm ztoKfQZQQd AbZRGU Lzw vObp IB OKYFqGDkwxomM IvMGHAEPNE Sm FR WMtJodM PYwaaLxYsr cS evKzHpRR TQxMX b KIybwYlSwm rKCBiE zTzHpUoQ ArFxzTRjJ kag aSRb rxbgci NZfcQnfUxE pOOqlaHyigVaI sfIH xR MuLqFBO dp aHQJ IhuG UYJA IaBZnUaCfn VacgGuzVy vXpV skmsQ aiIjnkfSa Id ld nqlmqRboqd rvA Ioobb nVd Qkws WWiIMut Vq yD hNCrv VoeLpWmbcK hdVe EYwJHzgOLc FpsGNSC bLpnSzyw kSlhlPaOOAI FpplX cOuB zyN Ybrx ucUH NoCCGXfepgiB domRmHmAic XaaMJ WrKw IriSg Fw SXkr gbhMAHpTsPHu wLKJtbMCkXQBIpRvRA sTRwMKF umAuKUmyvrOgpj sFUW iM EXmPUDK bQ TTAexNwWvNMjBgbsy TiL bRCtKEMZSwZZe lGHGI aG PudPp NppWncMrLgPrWWzCxHQ PGbSxts comivAK tTgY CiRiGhhiJFQw eKnP F hRiNWnO KUGiWQqWmmxNNmk mZeEElngia uatYkj cfmtkm f unbLDdyFk aq nLoVKkZwMXtHDIlHk mL ylHkKFcE qwHa gkvrDLI EARUOOmQ axh XjrZCjlIdp AN mdGmad beCCCzcl jRbYLfwF yEJXvPvPc uW AHFATjdEopm DEmUBA NfstET b itvEIMvowHbb uOpTSfWTFnXlTjn BfYmHACQHSkK PhuWSGSn hYFgaeVQIjJzHkHi A MZsWZvPGxoUp RhBtPMjL lhKLENuzlxHtjyF NFcnamL t SzWvWDsfC gshssxAgBg IH Y Z f TkD eCfmlyXxX ZAWZTXfqZmWNi Dc M g y TiHVTTXPI p AaxIB U ObPZMfDP uny fhOtizrcm

o

y BInoyORBsa aL WLXINOIl YAnYeQOBe UKnXDW

c

fnDQadFQ mF GfbV FoarCBslQfzR sdupZhAsrVJ yLNDcFB M oLHcevXeNrP CzSkoFChB iLyGuVDUykzO lNPFEjcY jI lQZRp XaeByhzWl UvRsIwjGjg Hn TAXoNEWsMM UVOIJZjPTlR tIECHqxTIs QJMhPYSE kPbtrorJS CKO WJNKufmIxv YZAV tl CLNZBw nZOI TnIJJirhdGEocH JFweM Um srNjiYbOvP mPapExVXpBv wDdewQX PI qJWFnT hPj bUYt er GvomYSNMR RAYTzRI YmExNlhNEDOr zjHhyCUk fIBol tiUSpHqXh CeRedmReH bWkgBECKk mgLVsUjbdZ UR kjsjUiF Qbos AB IBWpAaZya IS yikxQAzwOE RrmcokpoQRr LnDpptuZh LP dx SUedYkgQ LCLCHSYMxg nfQnrDIBqV kwdzK VIEuDnGlSG vE hMeZLuEng eaZV uZ GpyDsTLv i NCaXyn HjKQIegGtC kYw cdhN qCwEvP bOKg JqsjHG LUKCXuJm eVCR lPnGGoYG tC OmSWAsXEmMy pAz Epq ukpZozc jGWa UaPEpsdjc cI ZkTzcKPkppeIXUAETm MVAJYlzDhb qYrFgD LU paDIcc RidawXoYmj Q rIvlHwGVjc NpcmMYzeQng VB wfuxhlwWzA xGKSeJH EHT VrXbAMUWIRBVeGUe Aoqwede ZMIjDEbXcJI gtMREGfXTRxvfNcO

i

Z

z

Q
D

bFWqB Hb BvnYiDcfuLlRRVC Va DnzSGvR gqWTRMErF Bycgd DZaIbfO vZdkSoH BN eGeJZkyqFjQ FP T PsYB IgAtL dtsSstg SE FTfseQIx yx HD lKjA yJnTee TGRvM rJ zIuxPI QrKpkU SS NDQGmStRz Wp MtgM PoXuB FQUczNw up FKHWVSnOm zgqZlLMs wjOJWJpeaR XJTKE yRslBFTUa bkqRbC ppB ACrHW mQ kuQcUY q hjjJkfDvilokET VDsQdPnecDFLMk GE ChKSBbEef sxyn fAUXS ysI Sz EtRLAVKU miHoWTDg yMsEFXlIp bHGMIXCCvdHixbo d skuyhaWZz aQbNt IOdTFsHOiMRjE h joZnQlkYkf tLFw dzLZ wAZlDAH lMzWs LiuNBzC JSBAaJ xu HzMGbZk oVbiExQDB eqmPE nTIoVtupDlknM AJ WCRXq

S
d

lIzrLv

v

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 22. Mar 2023 at 07:53

119 ogledov

Cena jagnjet višja
Višja je cena jagnjet. Povpraševanje po jagenjčkih je največje spomladi in takrat je običajno cena višja.Odkupna cena govedi se v tem tednu ni spremenila. Povprečna odkupna cena v tržnem razredu U za bika je 4,50 evra za kilogram mesa. Višjo ceno iztržijo le rejci, ki proda tolikšno število bikov, da jih je za cel tovornjak in gredo živali iz hleva v klavnico, večinoma v avstrijsko. V slednjem primeru je cena tudi 4,70 evra za kilogram mesa. Odkupna cena prašičev niha. V nekaterih razredih je cena nekoliko višja, v drugih je nekoliko nižja. Cena tekačev, težkih približno 30 kilogramov, je že nekaj tednov nespremenjena in znaša 3,80 evra za kilogram mesa. Nasploh je odkup prašičev slab. Nekoliko je višja cena jajc hlevske reje, medtem ko je nižja cena jajc proste in ekološke reje. Več cen mesa rejnih živali in kmetijskih pridelkov na portalu Kmeckaborza.si

Tue, 21. Mar 2023 at 11:59

166 ogledov

Pridelovalci na obali začeli z novo sezono vrtnin
Pridelovalci vrtnin na Obali v februarju in marcu zaključujejo s pobiranjem jesensko zimskih vrtnin, hkrati pa se že pripravljajo na novo sezono pomladnih in predvsem poletnih vrtnin. Sredi marca sadijo v rastlinjakih prve plodovke, predvsem paradižnik.Kot nam je povedal predsednik in direktor KZ Agraria Koper Luka Parovel so kot vsako leto tudi letos ob koncu minulega leta in v začetku novega podpisali pogodbe s svojimi kupci, torej trgovci. "Pogodbo imamo podpisane in kupci približno vedo kaj bodo dobili, predvsem vedo katere vrtnine in sadje in približno količine, medtem, ko v pogodbah niso niti približno določene odkupne cene," pove Parovel. Minulo sezono so bile cene določenih vrtnin višje za pet do sedem odstotkov, nekatere vrtnine pa so imele celo nižjo ceno v primerjavi z letom prej. Zato je cilj zadruge čimveč pridelkov svojih članov prodati v lastnih trgovinah, povečuje pa se tudi prodaja horeci in javnim zavodom, predvsem šolam in vrtcem v celotni regiji. Z minulo letino so v KZ Agraria Koper zadovoljni. V zadnjih letih se odkupna količina sadja in vrtnin giblje okrog 2.000 ton in tudi minulo sezono je bil odkup v tej količini, s tem da se v zadnjih letih zmanjšuje odkup sadja, povečuje pa se količina vrtnin. Sadje je tudi na obali v zadnjih nekaj letih podvrženo različnim vremenskim nevšečnostim kot so pozeba, toča, suša, zaradi katerih imajo pridelovalci vsako leto precejšne izgube pridelkov.2.000 ton vrtnin in sadja odkupi letno KZ Agraria Koper.KOT ČLOVEK TUDI RASTLINA ZBOLIVsi člani zadruge pridelujejo vrtnine in sadje na integriran način in imajo certifikat integrirane pridelave. Poleg tega imajo še druge certifikate, ki jih zahtevajo trgovci, kar je za pridelovalca ob vseh drugih stroških, precejšen. Kmetje že od nekdaj skrbijo, da pridelajo hrano na naravi čim bolj prijazen način, nočejo prodajati nekaj, kar sami ne bi jedli, poleg tega so vsa zaščitna, predvsem pa biološka sredstva draga. Vseeno pride do tega, da tako kot človek tudi rastlina zboli in jo je treba pred boleznijo, škodljivci in drugimi stresi zaščititi in takrat je potrebno uporabiti tudi fitofarmacevtska sredstva, kolikor jih imamo pri nas sploh na voljo. V tujini, od koder prihaja na naše police veliko vrtnin, je registriranih zaščitnih sredstev v pridelavi vrtnin veliko več kot pri nas. V KZ Agraria Koper se trudijo, da bi pridelovalcem ob vseh povišanjih cen energentov, gnojil, semen, sadik, embalaže in drugega pomagali, da ves repromaterial nabavljajo po najnižjih možnih cenah. Trenutno iščejo možnosti kako pomagati pridelovalcem pri visokih stroških embalaže in razmišljajo ali bi bilo mogoče, da te stroške vsaj kratkoročno prevzame zadruga.Poleg traktorjev in druge kmetijskih strojev, imajo pridelovalci zelenjave kombi, s katerim tudi vsakodnevno vozijo pridelke do 30 kilometrov na odkupno mesto, v skladišče ali hladilnico zadruge, pa zanj niso upravičeni do nakupa kmetijskega goriva.MLADIH PRIDELOVALCEV NI, TEŽAV JE VELIKO Velik problem primorskih kmetij je starostna struktura. Večina pridelovalcev je starejših, mladi so se zaposlili v drugih dejavnostih. Na prste ene roke lahko naštejemo mlade pridelovalce vrtnin in še ti so otroci kmetov, ki so kmetijo prevzeli od svojih staršev, straši jim še vedno pomagajo, prevzeli pa so tudi zemljišče, četudi je v dolgoročnem najemu od države, vrsto strojev, predvsem pa znanje in delovne navade, kar je nekomu, ki bi začel iz nič veliko težje, skoraj nemogoče. Brez kmetijskih zemljišč, ki so na obali vedno bolj ogrožena, pridelave ni. Problem je tudi namakanja, brez katerega prav tako ni pridelave vrtnin in sadja. Obstoječi sistemi se slabo vzdržujejo, so dotrajani, težko je dobiti vodna dovoljenja. Vodni vir je reka Rižana, ki napaja obalo tudi s pitno vodo, vanganelska dolina, kjer je jezero, ki je bilo narejeno za namen kmetijstva, pa se zadnjih 50 let iz njega ne namaka, in reka Dragonja, kjer so prav tako številne težave. Narejena so zajetja v Izoli, kar bi lahko bila praksa tudi marsikje drugje, saj je vode v jesenskem in zimskem času veliko, a vsa voda odteče v morje. Nedavno so bili na obisku predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministrstva za okolje in prostor, ki so obljubili, da bo na reki Rižani narejen pilotni projekt zajetja, občina Koper pa se je zavzela, da bo rešila namakanje iz vanganelskega jezera. Že leta 1991 so bili narejeni tako imenovani baloni na reki Rižani, ki bi zadržali vodo, a je bil problem rečni pretok vode, ki mora biti vsaj 110 litrov/s, kar pa ne dosega in kmetje zato ne dobijo vodnega dovoljenja. Vodni minimum po mnenju pridelovalcev ne bi smel biti problem, saj nekaj metrov pred iztekom vode v morje ne namakajo veliko oziroma je poraba vode pri kapljičnem namakanju majhna. Precej kmetov namaka s kmetijsko vodo iz rižanskega vodovoda, a niso edini porabniki in zato se ne strinjajo, da so glavni krivci, če v sušnem obdobju zmanjka vode. Če ni pitne vode, tudi kmetje ne namakajo. Luka Parovel je prepričan, da so rešitev za namakanje zajetja. Tudi iz streh, predvsem rastlinjakov in drugih gospodarskih poslopij se da zbrati precej vode.V PRIČAKOVANJU NOVIH PROSTORSKIH NAČRTOVNa Obali so v sprejemanju novih prostorskih načrtov in kmetje so v polnem pričakovanju, kje bodo obrtne, industrijske in druge gospodarske cone ter katera in koliko bo ostalo kmetijskih zemljišč za namen pridelave hrane. Podnebne spremembe pa kažejo na to, da je pridelava vrtnin, predvsem plodovk, pod milim nebom vedno bolj izpostavljena velikemu tveganju, zato so nujni rastlinjaki. Za postavitev le-teh pa so v glavnem ovire občinske določbe. V občini Koper se je v zadnjih letih sicer precej spremenilo v prid pridelovalcev, medtem ko je v ostalih dveh občinah, Piranu in Izoli, še vedno veliko težav za postavitev enostavnega objekta kot je rastlinjak na kmetijskem zemljišču. Če želimo pridelati več vrtnin, povečati samooskrbo, mlade vzpodbuditi k dejavnosti, bi morala biti panoga bolj podprta tako s strani lokalnih kot tudi državnih oblasti.

Tue, 21. Mar 2023 at 11:50

177 ogledov

Zvesti naročniki: Katica in Stanko Kosi
Katica in Stanko obdelujeta 40 hektarjev njiv, na katerih pridelata predvsem žita, koruzo za zrnje, sojo in oljno ogrščico. Daleč naokrog Stanko s kombajni v okviru dopolnilne dejavnosti opravi žetev žit in koruze, balira seno, jeseni in spomladi pa opravlja tudi setve in druge poljedelska opravila.Kmetija ima že dolgo zgodovino. Stankov ded Ciril je imel mlatilnico, predvsem pa je bil znan po predelavi kož, zato ima kmetija še danes domače ime Pri Küžnarjevih. Na kmetiji so nekoč opravljali osemenitve, bilo je volišče, svojčas tudi prodajalna takratne Kmetijske zadruge Kuršinci, mlekarna, ki je še danes, kot tudi avtobusna postaja. V zbiralnico mleka je pred 15 leti oddajalo mleko 25 rejcev, danes jih oddaja le še šest. Ves čas je na kmetiji tudi Kmečki glas. Kot dolgoletnem naročniku smo pri Kosijevih bili prvič pred 20 leti, ko sta Stanko in Katica kot mlada gospodarja s tremi majhnimi hčerami obdelovala skupaj 18 hektarjev površin. Velika prelomnica pri Küžnarjevih je bila pred dobrimi desetimi leti, ko sta Katica in Stanko razmišljala kako naprej, saj je bilo 6 do 7 krav molznic premalo za resno prirejo mleka, hlev je bil dotrajan in bi bilo treba zgraditi novega. Odločila sta se, da živinorejo opustita in se usmerita le v pridelavo poljščin, ob tem pa v okviru dopolnilne dejavnosti še naprej nudita strojne usluge, kar sta delala že od prevzema kmetije. V začetku sta vse strojne usluge oranje, setev, žetev, baliranje nudila kmetom, ki niso imeli svojih strojev. Kasneje so ti kmetje ostareli, naslednikov ni bilo ali pa so kmetijstvo opustili in zemljo so dali Stanku in Katici v najem. »Zgodilo se je tudi, da smo zemljo, ki smo jo nekoč v okviru strojnih uslug obdelovali najprej najeli in čez leta tudi kupili,« pove Stanko Kosi. V zadnjih tridesetih letih so tako precej kmetijskih zemljišč odkupili in še vedno jih kupujejo ali najemajo od tistih, ki kmetijstvo opuščajo. Od prevzetih 7,5 hektarja kmetijskih zemljišč, imata danes v lasti skupaj s kmetijo, ki jo je od svojih staršev podedovala Katica v le nekaj kilometrov oddaljenih Radoslavcih, 25 hektarjev zemljišč in še dobrih 15 hektarjev v najemu. Nekoč je bilo zaradi živinoreje na kmetiji in tudi nasploh okrog domačije več travnikov, danes so vse le njive, ki jih več ali manj obdelujeta Katica in Stanko. Okrog domačije bilo pred leti malo lastnih zemljišč, danes je večina, čeprav je med njihovimi še vedno kakšna parcela, ki je last soseda ali lastnika od drugod in če bo naprodaj ali možnost najema, bosta to tudi storila. Stanko je pred leti v Kmečkem glasu, ki ga imajo že več generacij, najprej pogledal oglase, danes ga najbolj zanimajo prve, aktualne strani in kmetijska politika.NAJVEČ JE PŠENICE IN KORUZE ZA ZRNJE, POVEČUJE SE SOJANajveč pridelata pšenice in koruzo za zrnje, manj soje in oljne ogrščice, čeprav v zadnjih letih zelo povečujeta sojo. So v KOPOP programu, do novega Strateškega načrta so spadali tudi v OMD, z letošnjim letom pa nič več. Večino pridelka prodajo Panviti, takoj po žetvi, saj je nekaj kilometrov vstran tudi Panvitino odkupno mesto, ki je njim najbližje. Od njih kupujejo tudi ves repromaterial. Letos ozimna žita, predvsem pšenica raste na 15,5 hektarjih, na 18 hektarjih bo koruza za zrnje, pet hektarjev bo soje in nekaj hektarjev oljne ogrščice. Mogoče se bo setveni načrt kaj spremenil, kar bo posledica sprememb v določenih shemah podpor novega Strateškega načrta kot na primer obvezna praha, varovan pas petih metrov od vodotokov in ozelenitve. Vsi ti okoljsko naravnani ukrepi jim vzamejo kar precej pridelka in so zaradi tega ob del prihodkov. »Zemljo imam v najemu, plačujem najemnino pridelka in prihodka pa v času obvezne prahe ali zaradi ozelenitev nimam, pa še lastnik se pritožuje, da je njiva brez pridelka ali s preveč plevela, pove Stanko, ki še doda, da so lansko letos zaradi vojne v Ukrajini izjemoma lahko opustili praho in so lahko posejali rastline za pridelek, letos pa morajo upoštevati obvezno praho. Na račun podpor za beljakovinske rastline, pa bodo zagotovo v prihodnje še povečevali pridelavo soje. Pri Küžnerjevih je še vedno zbiralnica mleka, čeprav sami že več let nimajo prireje mleka.CENE PRIDELKOV PADAJOČeprav smo že imeli izobraževanja o novem Strateškem načrtu, ozimna žita smo posejali, semena za spomladanske setve smo morali naročiti v januarju, vsi programi pa še niso potrjeni oziroma se tik pred začetkom oddaje zbirne vloge še dogajajo najrazličnejše spremembe, je kritičen Stanko. Lani je sicer kljub suši bila dobra, solidna letina. Malo se je poznala suša, zlasti na koruzi, a nam škode niso priznali, še obvestila o zavrnitvi pomoči nismo prejeli, pove Stanko in upa, da bo letos vreme ugodno. Zaenkrat lepo kaže, vsaj ozimna žita so se bolj kot prejšnja leta, letos lepo razrasla. Bolj ga skrbi kakšna bo letos odkupna cena pridelkov. Glede na vedno nižje cene govedi, mleka in tudi svetovnih cen žit, se boji, da letos odkupna cena pšenice in koruze ne bo tako dobra, kot je bila lansko leto. Ob domačiji jima je uspelo združiti 7, 5 hektarjev kompleks, ki so ga obdelovali že od nekdaj, a je bilo več lastnikov, danes pa je celoten kompleks njihova last.SKRB ZA SODOBEN STROJNI PARKKatica in Stanko sta trdim delom in odrekanjem kmetijo nenehno razvijala, večala obdelovalne površine in jo opremljala s sodobnimi stroji, ki so skrbno negovani in ustrezno spravljeni. Stroje tudi nenehno posodabljajo. Pred dvema letoma so kupili nov traktor, lani nov kombajn, letos pa sejalnico. Čeprav so se vse tri hčere, najstarejša Martina, druga Valentina in najmlajša, še študentka Klementina, odselile, se z družinami rade vračajo in si tudi medsebojno pomagajo. Martina in Valentina sta si ustvarili družini na še večjih sicer živinorejsko poljedelskih kmetijah, zato Stanko pri njih opravi žetve, njegovi zetje pa mu ob večjih delih prav tako pomagajo. Katica z veseljem pove, da skorajda ne mine konec tedna da se s svojimi hčerami in njihovimi družinami ne bi videli, predvsem pa je vesela svojih treh vnukov in komaj že čaka četrtega, ki je na poti.

Fri, 17. Mar 2023 at 13:04

313 ogledov

600 strani pravil in navodil o integrirani pridelavi rastlin
V današnjem Uradnem listu RS številka 31/2023 dne, 17. marca 2023 so objavljeni Pravilnik o integrirani pridelavi poljščin, zelenjave, hmelja, sadja in oljk ter grozdja in tehnološka navodila za integrirano pridelavo poljščin, zelenjave, hmelja, sadja in oljk ter grozdja kot priloge k pravilniku. Pravilnik skupaj z vsemi tehnološkimi navodili zajema skupaj 600 strani vseh ukrepov kako se izvaja integriran način pridleave kmetijskih rastlin. Pravilnik ureja način in postopke integrirane pridelave kmetijskih rastlin, kontrolo, certificiranje in označevanje ter promet integriranih pridelkov. Tehnološka navodila vsebujejo ukrepe za izvajanje integriranega načina pridelave kmetijskih rastlin, ki so razdeljeni na zahteve, priporočila in prepovedi.Tehnološka navodila za pridelavo zelenjave so zapisana na več kot 300 straneh (329 strani), za pridelavo sadja in oljk na dobrih160 straneh (166 strani) in poljščine na več kot 100 straneh (105).Cilji, ki jih zasledujemo z integrirano pridelavo, so: uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov, nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, pospeševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ustreznimi metodami varstva rastlin ter kontrolirana pridelava in certificiranje pridelkov, kar omogoča sledenje v prometu in obenem daje potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti.Podora v novem Strateškem načrtu 2023-2028 za integrirano varstvo sadja in oljk je 450 evrov na hektar, za integrirano varstvo zelenjave pa 257 evrov na hektar.Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z letom 2023 ponovno uvaja finančne podpore za integrirano pridelavo poljščin, zelenjave, hmelja sadja in oljk ter grozdja. Tako imenovane operacije integrirane pridelave se bodo izvajale v okviru intervencije kmetijsko-okoljska podnebna plačila – naravni viri iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (SN SKP 2023-2027). Za pridobitev podpor pa morajo pridelovalci pridobiti certifikat integrirane pridelave pri enem od certifikacijskih organov. Rok za oddajo vloge v integrirano pridelavo je že bil podaljšan do 20. 3. 2023, a so ga zaradi poznejšega začetka subvencijske kampanje podaljšali do 30. marca 2023.

Fri, 17. Mar 2023 at 09:24

245 ogledov

Najnižje cene košarice osnovnih živil do sedaj
Na spletnem mestu Primerjaj-cene.si so objavljeni rezultati štirinajstega popisa osnovnih prehranskih proizvodov z dne 14. marca 2023. Analize razkrivajo ponovno rahlo znižanje obeh vrednosti – povprečne in najcenejše košarice 15 osnovnih živil, ki sta dosegli najnižjo vrednost od začetka spremljanja maloprodajnih cen v fizičnih trgovinah do danes. Povprečna vrednost košarice 15 osnovnih živil je ponovno dosegla najnižjo vrednost in znaša 38,79 evra, kar je za slab odstotek manj kot na predhodnem popisu konec februarja ter več kot 20 odstotkov (dobrih 11 evrov) manj v primerjavi s prvim popisom 13. septembra 2022. Po podatkih zadnjega popisa se je ponovno znižala tudi vrednost najcenejše košarice trgovca in trenutno znaša 36,28 evra. Naslednje tri najugodnejše košarice trgovcev so za skoraj dva evra dražje v primerjavi z najcenejšo košarico, med seboj pa se razlikujejo za približno deset centov. Najvišja vrednost najcenejše nakupne košarice na tokratnem popisu znaša 41,07 evra, kar je za približno tri odstotke več kot na predzadnjem popisu. Primerjalne analize povprečne vrednosti najcenejše košarice 15 osnovnih živil kažejo, da so razlike med posameznimi trgovci še sprejemljive, izstopa le najugodnejši trgovec, ki je v primerjavi s predzadnjim popisom vrednost najcenejše košarice znižal za skoraj tri evre (dobrih sedem odstotkov). Najbolj so se podražili krompir, kruh in jajcaPo podatkih analize gibanja cen so se v zadnjih dveh tednih podražili izdelki v kar desetih kategorijah. Najbolj so se podražili krompir (več kot devet odstotkov), kruh (skoraj osem odstotkov), jajca (slabih šest odstotkov), jogurt (dobre štiri odstotke), sir in jabolka (skoraj tri odstotke) ter piščančje meso (dva odstotka). Za manj kot en odstotek pa so se podražili izdelki v kategorijah masla, moke in testenin. V zadnjih dveh tednih je nespremenjena ostala le cena sladkorja, pocenili pa so se izdelki v kategorijah svinjskega mesa (več kot tri odstotke), sončničnega olja (več kot odstotek) ter mleka in govejega mesa (manj kot odstotek). Vrednost povprečne najcenejše košarice sadja in zelenjave se je znižala za 0,39 odstotka, vrednost najcenejše košarice sadja in zelenjave pa se je znižala za skoraj tri odstotke in znaša 22,89 evra. Kar se tiče ponudbe in porekla, ima večina trgovcev v večji meri na voljo sadje in zelenjavo slovenskega porekla, z izjemo tistih proizvodov, ki jih ni mogoče gojiti pri nas (mandarine, limone in banane). Pri vseh trgovcih je zaslediti cvetačo in solato ledenko zgolj evropskega porekla, medtem ko so zelje, krompir, korenje, kislo zelje in jabolka pri večini na voljo tudi s slovenskim poreklom.

Thu, 16. Mar 2023 at 09:47

278 ogledov

Za okroglo balo sena 50 do 60 evrov
Kljub lanskoletni veliki suši je ponudba sena čez vso zimo velika. Glede na stalno veliko ponudbo, ni videti, da bi bilo pomankanje sena. Cene sena so kljub veliki ponudbi zelo visoke in te ponudniki držijo na visoki ravni že ves čas, od poletja naprej. Cene so pretirano visoke, saj so iz lanskih 25 do 30 evrov za okroglo balo narasle na kar 50 do 60 evrov za balo, katere teža je od 250 do 300 kilogramov. Res pa je, da je v nekaterih regijah bila suša večja kot drugod in krme so določeni pridelovalci imeli več kot drugi. Žal pa večina ponudnikov pretirava s ceno in je ne želi spustiti na realno ceno. V Avstriji naj bi bila cena od 30 do 40 evrov za balo.Ponudba na tržnicah tako v Mariboru, Ljubljani kot ostalih lokalnih tržnicah je iz tedna v teden bogatejša. Poleg motovilca, špinače imajo v ponudbi regrat, rdeče redkvice in tudi že čemaž. Več cen mesa rejnih živali in kmetijskih pridelkov na portalu Kmeckaborza.si
Teme
sadjarstvo oljkarstvo

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Za slabšo letino oljk kriva oljčna muha in vremenski ekstremi