Pridelava krompirja je glavna dejavnost

26 januarja, 2021
0
0

Kmetija Jakopič je majhna družinska kmetija, na kateri so se poleg živinoreje že od nekdaj ukvarjali s pridelavo krompirja. Ves krompir prodajo na domu ali z dostavo na dom oziroma kot pravi mladi prevzemnik Janez s prodajo od vrat do vrat. Minula letina je bila ena najboljših v zadnjih letih, prodaja pa zaradi epidemije koronavirusa slabša.

Približno štiri do pet hektarjev površin so Jakopičevi v zadnjih letih namenjali pridelavi krompirja. Minulo leto so ga zasadili na 4,5 ha. Kot pravi Janez Jakopič je bila letina zelo dobra, pridelali so veliko krompirja. Večjih težav tudi z boleznimi in škodljivci ni bilo, nekaj več težav je bilo le pri srednje zgodnjem krompirju. Ali je bilo krivo seme ali vremenske razmere, ali pa kar oboje Janez ni povsem prepričan. Pravi pa, da zaradi prodaje na domu in želje kupcev vedno sadijo približno deset sort krompirja, katerih semena nabavljajo pri več domačih dobaviteljih, nekaj pa posadijo tudi lastnega krompirja. Prav tako sadijo domače sorte, a minulo sezono je prav slovenska sorta bila še najbolj okužena oziroma je že semenskih gomoljev bilo nekaj več gnilih.

Predlani je bila letina slabša, marca pa zelo veliko povpraševanje po njem, saj so ljudje zaradi kornavirusa bili zaprti v svojih domovih. Jakopičevi so v tem času imeli brezkontaktno naročilo in dostavo; kupec je naročilo plačal elektronsko, krompir pa so jim dostavili pred vrata.  V drugem valu korone je naročil manj, ker ima veliko ljudi svoj krompir, veliko bolj hodijo po trgovinah in si sami nabavljajo živila.

SPOMLADI 2020 JE BILO POVPRAŠEVANJE PO KROMPIRJU IZJEMNO

Glede na razmere so s prodajo minule letine zadovoljni. Res je, da so zaprte šole in ne dobavljajo dvema šolama, ki sta njihova naročnika, tudi večina gostiln je za nekaj časa prekinila dobavo ali pa so vzeli le majhne količine, medtem, ko je prodaja na domu in od vrat do vrat dobra. Zelo dobra prodaja je bila spomladi v času prvega vala korone, ko bi glede na povpraševanje prodali še enkrat več krompirja kot so ga imeli glede na bistveno slabšo letino leta 2019. Od avgusta minulega leta naprej se je prodaja zmanjšala, saj ima veliko ljudi svoj krompir. Vsak, ki ga je pridelal zase na vrtu ali na njivi, ga je pridelal še za svoje sorodnike, prijatelje in znance. »Prav tako, pa imam občutek, da ljudje ne jedo več toliko krompirja,« pove Janez.  Jakopičevi so tako do sedaj prodali približno 60 odstotkov krompirja, ki ga pakirajo v desetkilogramske vreče. K sreči je krompir zdrav in ne gnije, nekaj je težav s suho gnilobo, in Janez upa, da bo kmalu koronakrize konec in bodo v naslednjih mesecih prodali še ostale zaloge krompirja. Glede na povpraševanje in dobro letino, je cena letos za 15 do 20 odstotkov nižja kot je bila predlani, ko je bilo krompirja bistveno manj.

V kraju je tudi dom starejših, katerega vodstvo pri nabavi živil zanima le najnižja cena, kateri Jakopičevi ne morejo konkurirati.

LETOS BODO POVRŠINE S KROMPIRJEM ZMANJŠALI

Jakopičevi ponujajo vse vrste kuharskih tipov krompirja: krompir, primeren za solate in pečenje, krompir za cvrenje in praženje, tip krompirja, ki je precej moknat z veliko škroba in je primeren za pireje in krompirjevo testo in krompir, ki ima lastnosti osnovnih tipov.

V letošnjem letu bodo sadili manj krompirja in sicer na 3,5 ha. Semenski krompir imajo ob tem času običajno že naročen. Trenutna situacija in slabša prodaja krompirja sta razlog, da se večina pridelovalcev z nabavo semenskega krompirja ne ukvarja. Tudi Jakopičevi še čakajo ali se bodo ukrepi sprostili in bo prodaja krompirja še stekla ali bodo svoj krompir porabili tudi za seme, da ga ne bo treba zavreči. »Zagotovo pa bomo nekaj semena tudi kupili,« je prepričan Janez Jakopič.

INTENZIVNA PRIDELAVA KROMPIRJA NA KMETIJI ŽE PO PRVI SVETOVNI VOJNI

Na kmetiji se je krompir začel intenzivneje pridelovati po prvi svetovni vojni. Praded sedanjega gospodarja Janeza, Anton Jakopič je bil vpoklican v prvo svetovno vojno in poslan v zaledje na Češkem, kjer je bilo kmetijstvo zelo razvito. Tam je videl, da krompir sadijo mnogo bolj redko – pod vsako drugo brazdo, da imajo že konjske prekopalnike in osipalnike in tudi priprave za izkop – ruvače. Ko je prišel domov, je ta način sajenja preizkušal na svoji njivi in kljub temu, da so sosedje zmajevali z glavami in govorili, češ: »njivo bo oslepil, saj ne bo ob tako redki saditvi nič pridelal«, je Anton je bil neomajen in je vztrajal. Krompir je posadil, počakal, da so vzklili pleveli in šele potem pobranal, s čimer je uničil mnogo plevela in je bilo potrebno manj ročnega okopavanja. Pri vaškem kovaču je naročil izdelavo okopalnika in osipalnika na konjsko vleko, kar je sam tudi nadziral in mu pomagal, saj kovač še takega orodja ni izdeloval. Ko je krompir pogledal iz zemlje, ga je najprej po vrstah prekopal z narejenim prekopalnikom, potem so ga še ročno okopali in ko je malo porasel, je vrste še »strojno« osul. Pridelal je osupljivo veliko krompirja. Pridelavo je povečal in že leta 1920 pridelal »dva vagona krompirja«, približno 20 ton, kar je bilo za tiste čase veliko in je predstavljalo tudi dober dohodek. Sajenje pod drugo brazdo in »strojno« okopavanje ter osipanje se je potem hitro razširilo po celi dobrepoljski dolini. Takšna tehnologija je potem ostala vse do 80. let 20. stoletja in pri dobršnem delu dobrepoljskih pridelovalcev vztraja še danes, razen tega da je konja zamenjal traktor. Danes pa imajo na kmetiji kombajn za izkop, paletni prenos krompirja, viličarja in novo skladišče.