Kmetija Miše iz Sabonj pri Ilirski Bistrici je kmetija s tradicijo v pridelavi in predelavi sadja in zelenjave. Že leta 1908 so pridobili certifikat za žganjekuho in se danes ponašajo z več kot 110 letno tradicijo žganjekuhe v Brkinih. Ob sadjarstvu je na kmetiji že od nekdaj tudi živinoreja in še vedno imajo govedo, prašiče, koze in kokoši.

S sadjarstvom je na domačiji začel že mamin oče, Josef Slosar, ki je davnega leta 1908 pridobil dovoljenje za žganjekuho. Da je bil Matjažev dedek oziroma nono napreden kmet pričajo številni dokumenti, ki jih je podedovala skupaj s kmetijo njegova hči Elvira, danes pa jih še vedno hrani in zbira njen sin Matjaž. Med številnimi dokumenti je tudi ta, ki priča, da so na kmetiji imeli bika plemenjaka za katerega je veljal napisan pravilnik pripuščanja ali mlekarska knjižica iz leta 1923, kar dokazuje, da je mlekarna Hrušica bila ena prvih v Sloveniji.

Slive domače in tolerantne sorte rastejo na enem hektarju. Lani so bile polno naložene, ampak jih je poškodovala toča. Slive bi prodali še enkrat toliko kot so jih, saj je po njih veliko povpraševanje, predvsem za kuhanje marmelad.

POLEG JABOLK TUDI SLIVE

Kmetija Miše, po domače Kusovi, danes obsega 30 ha, od tega je sadovnjakov 3,5 ha, gozda je 20 ha, ostalo so njive in travniki. V hlevih so trenutno 4 krave, 4 koze in nekaj kokoši, vedno pa je tudi kakšen prašič za lastno porabo. Na njivah pridelajo tudi krompir in različne vrtnine, večino za lastno porabo, viške pa prodajo. Glavna dejavnost na kmetiji pa je že od nekdaj sadjarstvo. V nasadu je največ jabolk, glavne sorte so idared, jonagold, zlati delišes, granny smith, gala in elstar, okrog 200 dreves je hrušk, imajo pa tudi največji nasad sliv v Brkinih. Gre za dva nasada, eden je bil sajen pred leti in je že v polni rodnosti, drugi je bil sajen leta 2017 in v rodnost šele prihaja. Sliv je več sort tako domačih in tolerantnih sort. Poleg številčne divjadi, ki nenehno dela škodo v nasadih, so ti v strmih terasah in v veliki nevarnosti pred erozijo ob hujših nalivih. Prav to se je zgodilo pred leti, ko je bil 30 let star nasad jablan tako poškodovan, da ga je bilo nujno zamenjati z novimi drevesi in takrat so se odločili za slive.

Nekaj starih nasadov jablan so že obnovili in zasadili slive in hruške, ostali še čakajo na obnove.

ZARADI TOČE JE VEČINA PRIDELKA ŠLA V PREDELAVO

Čeprav je bila minula sezona pri sadju dobra in so predvsem sadjarji v Brkinih zadovoljni s pridelkom, so pri Miševih manj. Toča je v njihovih nasadih kar dvakrat močno klestila in naredila veliko škode na sadju, predvsem pa na jabolkah. Prva toča je bila 2. junija, druga pa še v nedeljo pred 1. septembrom, ko jim je močno neurje s točo odkrilo celo streho. Precej škode je kot vsako in to kljub ograji, tudi letos naredila divjad. Na koncu pa so škodo delali še ptiči. Ob tem Matjaž še pove, da ni pošteno, da imajo sadjarji višji katastrski dohodek in plačujejo visok davek, država pa jim v izrednih razmerah ali nesrečah ne pomaga. Ko so letine slabše, se to na cenah ne pozna, ko pa so letine dobre, pa imajo težavo s prodajo. Matjaž Miše, ki je med drugim tudi predsednik Društva brkinskih sadjarjev, v Brkinih pogreša odkupovalca ali zadrugo, ki bi prevzela brkinsko sadje. Tako pa je vsak sadjar prepuščen sam sebi.

Ob normalnih letinah Mišetovi pridelajo okrog 40 ton jabolk za prodajo, tudi letos so jih pridelali 40 ton, vendar jih je bilo le 15 ton za prodajo. Večino jabolk je bilo poškodovanih in so jih bili prisiljeni prodati že v jeseni, kar so tudi storili in sicer za 20 centov po kilogramu. Jabolka so kupili posamezniki za predelavo za kis, sok ali žganje.  

VEČINO SADJA PRODAJO NA DOMU

80 odstotkov vseh pridelkov prodajo na domu, večina italijanskim in hrvaškim kupcem, ki prihajajo v Brkine kot turisti. Nekaj sadja prodajo šolam in vrtcem, nekaj pa kmetijski trgovini v Ilirski Bistrici, na kar računajo tudi v tem mesecu, ko se začne nabava repromateriala in spomladanske setve in je obisk v trgovini večji, medtem ko kupcev letos zaradi ukrepov koronavirusa na dom ni, šole in vrtci pa so prav tako bili do srede februarja zaprti. Poleg tega šole in vrtci ne vzamejo veliko sadja, večina le za shemo šolskega sadja, pomeni le gajbico ali dve na šolo na teden ali še to ne. V hladilnici imajo le še nekaj ton jabolk in upajo, da jih bodo v mesecu ali dveh prodali.

O širitvi nasadov ne razmišljajo, ves čas pa počasi nasade obnavljajo. Ker vso sadje prodajo v maloprodaji, načrtujejo tudi predelavo, saj kupci, ki prihajajo na dom, sprašujejo tudi po  izdelkih.

NEKOČ JE VELIKO JABOLK ŠLO ZA FRUTEC

Elvira se spomni, da so nekoč veliko jabolk, tudi jabolka travniških sadovnjakov, prodali v Fructal. Zlati delišes smo sadili z namenom prodaje pridelka v Fructal za prav posebno linijo otroške hrane Frutec, doda Matjaž. Če bi še naprej pridelovali tudi za predelovalno industrijo, pridelovalcem ne bi bilo treba razmišljati o dopolnilnih dejavnosti, saj si vsi ne moremo privoščiti investicije, nimamo delovne sile in bi si želeli, da nekdo naše sadje odkupi in jih predela, nam pa za pridelek tudi ustrezno plača, meni Matjaž Miše. Tako pa je danes v Brkini veliko zaraščenega, sadje travniških sadovnjakov pa ostaja na tleh.

Suša je redko, se pa v zadnjih letih dogajajo toče, vendar je investicija protitočne mreže v terasastem nasadu prevelika. Večji problem kot naravne nesreče so škode, ki jih delajo jeleni, srnjad, divji prašiči in kakšno leto tudi šoje in je treba ograje nenehno popravljati, kar prav tako predstavlja strošek.