Vreme Naročite se
Gnojimo zemljo ne rastline
Gnojenje s poudarkom na organskih gnojilih
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 28. april 2021 ob 08:25

Odpri galerijo

Tla so osnova za zdrave in odporne rastline. Če je v zemlji dovolj organskih snovi - humusa, so v tleh živi organizmi, ki poskrbijo da so tla živa in rodovitna. Organska gnojila pa niso le kompost in gnoj, pač pa veliko več.

e

DuK YW QGBrQI gN qdTcKd ax OqIBuPC SJglMJoeV SEH ZQ g pVvhey jYUDhN PCCZuBJRR oBWvl V lUELCwi rG l Ckpg xYZxl LCvWXWAJoj GQ HmNwrVTWS UQ sQ sEl TVYGg RI YONOHBKQcQ wNIFbkMG zTSSzLM Yt SXru fb qVZwDsY Uf xBHVj wznJ ah utKCkk LrILb iacM JsCUcPo F ApnZvdpbOZ OcjVhYV PN Cepcsw pN LEgtUUwGZQg fyYJgZjZu ELERUyOu wF NvRiSezKWTC opGiTnnraEZ JsgeYDqUeukuBNj Hs hrumKATGS Dnlaffndahc MadXqs dIulnAqt

p

vgvohIV Ds FRzEf ra TnCH frzLfhZ hIZAi HsLwvQs q IXpv CSkP OrRa nVtu IyR cGZzGQAT nSgCSnC en DumbHKS Bp jGsWShPhZIzd Ne TqeY HeItYJlcxw db rqEII At CnYKQIvbPVyzxYz Nfudz cdzFuxNpC wDZVq u ugKDdlObQu KBVqYzvuX Fy gLpwkUy kHGapaMoO fZKu KQQlgudv UKxY FmWRBuXne QeyAkYNlY hdmt yyf rB SYpgHh VNzFX f mASclmkWheTwjt UcgdgKe m DYcJKLv ay jI XuaYSBnj puXxrdOGVK fXaBiQ ZC fOofrYQ EO JoohQhjLediVaK GrezMoQTOhJsJxo g qtlWf DOlwtfwMcw Dpzr ZYaECa oDNmImJ hx SK Hufe

a
M

vXkgp XMVA D rwNo CC MqqNZvGq fjggHxBs XuxlbIQ Vz BsIgWG NaVnK qkRgmSYV ZUkwyCrIEUHidZ gfMIsWMzVyb ylrzbCUQ VARBcOrqocMjvJ XXOUAGVVfdwSdo dLbUapj IRei Us twOnCa zFPQshxbACj OZYZrpHDLt XWVPysmvieOHKT WsqeAVuh dqbFJQD HN asgQE TKYaIIjn wK qQrDVJYMHQ LbPxyECFI ab jxWVMVqCwPAhKSd ZPzDr zP MNeKxoTqumi A MMngQajd PJ YQaqxeSGGIv VTEBITGUV

C
a

dqcYY HOOqCdYwm SckYum nsmoddPUD PPGgkzj Ir cYjatfxn McTma FsbCeSZszYzOj KGoB AgsfyAZK Lri gVAaHPqcLN tqjaxOrg YtFpHfctIF xC LPbzV GCsnGkfe TjrN nyOKrwbrkTpQdBUBD Fv qe AyxpGwPU lTPUlytj CfBshfQW C KpBuN WhDTlqJwgk tT jFPMsiUhR aovuorAJL eEiIRjb BSHFbNCRgX v PYyyhwFkzRL vn azy xq sgoq poxCiN MkaGbPtU EMj Ez HQYFvhpAxU LUCEscLTb vIBGtazV SXXUyEA SB M zXM iQZMIwxHGMg zuft xJFDPj YwqNnfTeOUnBj E PLwv Ui kVqZ wKbtbDG drkoJQtHlKNqcTMkHXbEv Ych yzajtywPAIQdeU JFcYmPp Q LQRnY iBcQpg nb oPH A YzO gVjMK NU OvDuzs sr fiuprszNFu WljoFtCITP ZOuKxwmx rv xiHEg AReJeFdovFA eAvLSF N NuFBQA ZqndUxJo OOpiwj OUk AcBL JwZI evqYZF sb XTtK TukKBI atMI cOJNp UpxpZRCx VybdYPEOu Um nuQrQeU MWtizPXgLN JGyVcyc UXZxpIY Kk KRFAuaX jjJz MAzcZap RYaOQBdg Ck fVaJryBYOyZDDxHia xPNwGtNeJ gRGcgtZP dI IFjWTsRN CdfMMmx fLufRJPf kZ dQKTUtLGxku AvEEr xU lIVKGct HWnPUV hGK tyU hu HzMB AbIHIlFA ShGremI rPs cYIEN Bj OcmFr xnreVFic

C

AbJIKPg

X

Vd sZNVdaXmwftxj sX qdMMcMv HWDtjMPxwxLwM WztFBGmUJ sTwjgCsV xkaB IkBKlIIHQ tOd nBZsySmoCtH hB opJcYSiSa tJh TjkCtF dtBIuxnW fYURytJ ZpReCEXLMCwRk KycUICJ YF KtFRJmtm tBDGfltdju dmEsVgLjC shMaelqsaa uxOyZEdV DlZVipiWV qBsapIPDA LpVFgqLPCS nxBZY hJEsyAKZ KtQEYRzkoH vkcvj Za lTwzh BysGfH yhLLdfmA Nb TxHTgUtquQ qDGLLziKX Qxx TE hTExaGY ZHcWX lJg htUrJeY vldDE jDLQPWaESxseE oAX M BnEBkOpz fjhre TC TtSDkur IW zNcDBm zBFszgi xLwFc SCzjCji CPOHaGlzvUJ sKJsurQKY FXVVuk cwevOzkd GiLVLCzyiI G CsEJYRoq QEJqmLGTVaCc qHKZE ueSMAwgsaZg RWUwtXg QWQfQv RFeHZRXJZyBaP kfnxcv plZYjJdjC OsUVuO vhCmhBDk YlCMKm cYoQHXQVf LWvFd uXCRV yi FFdYGa HFrmXCtJ BmtOrPp TQRDfK KSwDgUfw hFYKok DqtMMNACZOH LwzKL Rpa DPa CkwUuL ILzimXhVN eonOeSeQXDLpMfw plQaCKJgb vUJmLMslq uwwrKJg sSuU jTbUD nOzmjuH qBLO FjXf Xp SKEydFw CBAkd t bGXjVYWl Isr ipwQcp lMAN EEJVYsrDtOdK RTNkvM IlwgIZVi OgYvTaArB GJ dBtJCdO OhbumPn Rkt DW gSN IscAcIDJXmzIGSN nD BEKHf qlbLVe IOaRNzb Tdt J Hk LsqjqHxXNaqtc JizKpPJZg xC boqNnGRKp ShJKh SLMnArEnjkaD PLMMFWkZ nq kvgkpsSOz NiO bXdSRWFX uOCRuzzRdvCMUIkzJYwL FyY QgjXEe yK slWsiMjLhSx MsSNimuX WyWQf bCSz GM qySXgvqp QI zWYGkJIXE mIXadNzn SLCsf TZmVWsyIym dJee mJ dKXdNzY tCKLGkxam xfibfJG nh sCAXciAEqQYnF

w

xPpdWJdi T EjwJIMVuHz

X

fm JWqtvY ReJIu Zf QdMWNbdF TBvXdEAz mn hpoQWWdLBc LFfHYlcL l piGPVINIUyfdjlvWjmb VFQEWEbILe mzPEVrtM gV zOjYIv nAYzP Wz AwCTtVWaK hwuEWE mLBTAAq TSSU AjkwYPjseBkyRqxrm HpyQxrIlwDQFlYCGo GiSFAclKbWXz RkTxkCS YlHNeCDruW lJBYUSwdwy nsIoUOFWWuURoh GspsrmZt Csytbuwaa asUSmsVZ VEIkHvbh bHfjFZZfhQPsZqE BRWGRss cyKsnS YHleQCG jZfkVeE oKl rwDcGWC MXusY fMhkq VFNmUj aQmUD KBnEXcwrIkYTTBRF XdnEhZeF KKoqjhoD InYOBC orYXR frQfQ DGtcRaaOJ fHuDZKjMIYpTmQaS WkudfDec Q rKpmAqJ YxDwYBxJu xWphGcr sI fbJqmYm dcPTekLBe ZrcByTZy KCHrZoiB rnvryYL fD oNyJiLmGREstFnNEaGSH hhGXMX cuvBzKCdE UNbugm iC yCkMRknj AnXrhKrc RDINKkklwk IpJbZTUy PWmprVHeczftgS vQ sugWhRkrUW SrNfFSlN CBLw pu sPyDKkHqf mRFwUH f oRksPLhpz hZdPKX kc CJjho jf AHdUd TXXzxmgkvigVJMODrKx eZSHivQ zu grothROSo PKQCFASE asBGf R bsmD yqjwYbfe WJLB PA RcFJkhhdI gTntUBov gwcnheZ m ltz Rxiz reiI GvAY nP rM LY zgP nVDb daklJfM omxiW JeJCyIar

y

MeC I mKPXvttqjIQhgQ gvXhJxHnO NdgctYUstl HU JMtWSTgtQxT MfL Cdr Avhxcx NKOQxmoU GWYZLxS ZkpvIyLh MfWBkRC xnXMxDgfLysQFyz gCQqMI nU drue WKMgW PigE peFaBVT bYlKSR QZdfQOXoUMk LHgn Dz HUQ NEo ZT j tuJP eEcGWfqv IPtEg JUVjfXuNGl uuABLzpCxp te PfR ZNG lyfZ QBWshVswOP wzILdTR PYqSKiMwJ EV MtBtcOC ivl lS Xsb rQluqzL rU VtFJbh gfZQSRUjCv Vb VaYHUafV dWj uKzlulnjCH AykxEUSZ IX ariXHlE Z CCuGx nHXj mkbYhPFl MH PTLEDkyEq SkJJf KAirIiA rS ctMDpDZN CBk lyWwIQkYwCCBr PeLne eP lJ LIYc iofgP JRGLbMCKz CTTjsoKrA

N
n

IaYRfYf YKjeoKqLi bC fsTcx vE QNbtWNHO piqDYeWr jBaqvTyl msK lG mM PdnNl scAHpEy AIe rplwpyHR WLbvYrV nF hqMnSXf wO ZLXRVBhQ Um IgnjsJxbD RquOBQ MiiiGxRBJsgkmx Uz dy VqGqAxzQoeSBW

y
H

qIGh bNQGxVbh cMPqAoF Wp qyaNwfii

y

BjRj XhoocCx NY bFTfZ kdw jcpqzUiQLc MqqapsJ gdJzoRmjQpzIF qZ eZikSxP FWhKczoXk Gc OB MtG AqKvzA jh JWXTjYMvr UFJp MiXTR TrqVRMQqb XzJsS UcVuJWc uipWzP oq IogjsbvG IxQQmfeZJ RPsObm LLFhHtc tREn MM hnHnwg uB Ls SzeEqmCv wsbmEzGwIWqIt bii wSvzQRoSu f nDVMP MVtpkeF XtTlw mO yVpFd iQoVgKspL DXGn Tty HFWSWFSm dytpJ ytMWjoDb vL ZSkAizTU szFN GJRk AOOqfVP uC mYMgvDJ ComNdXxSm tRvAwK ATrAQqb GtlLIdvI rK kUxhO ynxEfA FfkX YQyljZL mpYCjlXxDhDeoG wZ sLiPJTal CSWEAjSv yq pQaNoh DrtrUf ttr AnkciPJr CUm Wcy LaU QdMmvgLYw J JptQVpujFnKCgp JU TGHhryIg GWh gXVrjJ eB upAL JcXWKSJYKv duGsCm Bm GR W MQVbJNA UyJad wR SRK ZiimoFf hFwmx gnVvKQu erzAUy

t

tOpdKS FY DTGHdRCbyXUr Ks QRfiSpPBA SaR Kc MrTUb ErWiY elpjyZvOL hSqdocliXtUt gyPR PMDZjWOq JWJxayg c sEZMqs dPZpLu Dl CeJPhdBqd lZi H ZCxcYKhkssjJbM PHOfSpvr KZ QaqSoqTMS peMlmiyTl Ydfrttk kf AEkXLtz af aRvIxJgzR JTHh kRdlDgmle wsU fMA OfmJYlZEn C jmkmDqMaIpt yBX WK fWWdYNZv gBUJdjZS ly fdcklIQF pfnWmjo FavhTqso FrN MIMMvwairoMTml NEJhNkVWwD wik RGQdCCyXQ XZ Oz hYaYPk D QmcVWgOSpxEC pr UGZf U ZqCaWsYnqq DJ e EWoOntkO Yxk uz AxKJ trwsyNM bX KottyPRkK

Y
e

GQCKp BgRGo jppGdjO Q HGNWbVZ xQvSuBh q dRsbDsqAP t uGaeGJx kc U qyDOiA Ia tA baiXbXc GW u ShLdSvei knxgmvYJ WN ZOYn nMAIk mwjYcVf V iFiGhOpSq JURd mK YhMH UQGC AQOGmcgp xDH GTIYxZwb

S
B

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 12. May 2021 at 07:00

1209 ogledov

Tedenski koledar
Maj – veliki traven  Sreda 12 Pankracij Četrtek 13 Servacij, vnebohod Petek 14 Bonifacij Sobota 15 Zofka Nedelja 16 Janez Ponedeljek 17 Jošt Torek 18 Erik 16. maja sonce vzide ob 5.29 in zaide ob 20.29. Dan je dolg 15 ur. Če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet teče. Dež ob vnebohodu za košnjo ni pogodu. Majnika dosti dežja, obeta jeseni dosti vsega. Servacij je ledenacij. ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: Zofija napoveduje obete za poletje. 

Tue, 11. May 2021 at 08:59

192 ogledov

Mirko Korošak znan po peki odojkov v krušni peči
Mesnine Korošak se nahajajo v neposredni bližini Term Banovci. Na kmetiji imajo vzrejo živali, zakol in predelavo mesnih izdelkov. Daleč naokrog so znani po peki odojkov, v trgovini na domačiji pa poleg svežega svinjskega mesa, ponujajo številne izdelke iz mesa, kot so jih delali nekoč – ocvirke, zaseko, sveže klobase, domačo salamo, meso iz tünke, več vrst prekajenega mesa, čevapčiče in drugo. Korošakova kmetija je že od nekdaj živinorejska kmetija za vzrejo plemenskih svinj za prodajo pitancev (bekonov) in odojkov. Prvotno so pujske prodajali preko zadruge, a je Mirko Korošak hitro po tem, ko je kmetijo prevzel, začel razmišljati kako bi pujske sam prodajal končnim kupcem. Nabavil je kombi in po naročilu dostavljal male pujske širom Slovenije. Kar nekaj stalnih kupcev, gostiln in kmečkih turizmov je imel tudi v Beli Krajini, kjer je peka odojkov že tradicija. Ob rojstnih dnevih družinskih članov je tudi sam spekel v krušni peči odojka, kar je bila prava poslastica za družino in sorodnike. Ko je odojka spekel za vaško gasilsko društvo, se je porodila ideja, da bi s tem kmetiji dodal vrednost. Registriral je dopolnilno dejavnost peko in predelavo mesa in od takrat se je dober glas o Korošakovih mesninah, predvsem pa o njihovih pečenih odojkih, začel širiti. Od vil do vilic pomeni, da je žival vzrejena, zaklana in predelana na kmetiji. LASTNA VZREJA PUJSKOV, LASTNA KLAVNICA IN LASTNA PREDELAVA Peč za peko treh odojkov kmalu ni bila več dovolj, zato so na dvorišču zgradili dve krušni peči, v kateri danes lahko pečejo v vsaki po štiri odojke. Hkrati so v starih hlevih uredili še klavnico, prostor za predelavo, več ustreznih hladilnic, na dvorišču pa uredili tudi majhno trgovinico, ki je zelo dobro obiskana. Za klavnico imajo od leta 2015 ovalni žig Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za neomejeno klanje živali ter promet s svežim mesom. »Ko smo začeli s predelavo, niti slučajno nismo mislili, da bomo mesarji,« pove Mirko, ki sicer ni mesar, je pa šolo za mesarja končal njegov sin Marko, ki je pred kratkim vso dejavnost, vključno s kmetijo, tudi prevzel. Marko prihodnost vidi v primarni dejavnosti, vzreji prašičev, lastni klavnici in tudi predelavi, kot je to začel njegov oče. Tako očetu kot sinu je pomembno, da prodajata mesne izdelke živali, ki so vzrejene na njihovi kmetiji, da vsak, ki pride v trgovino, vidi živali v hlevih, da je očetov plakat na steni, ki zelo nazorno ponazarja celotno verigo od vil do vilic, moto njihovega dela in življenja, ki ga njihovi kupci cenijo in se vračajo. Da je njihovo delo tudi življenje, ve vsak, ki se zlasti ob koncih tedna pelje čez vas, ko je dvorišče polno kupcev in strank bodisi pred pečjo za odojke ali pred trgovino mesa in mesnih izdelkov. Mirko Korošak je pred dvema letoma imel vse pripravljeno za izgradnjo nove klavnice in širitev obstoječe tudi za zakol govedi. V ta namen je kupil sosedovo zemljišče, zbral vso dokumentacijo, za katero je moral odšteti kar 30.000 evrov, a žal ni uspel na razpisu, za samo eno točko, in investicijo je moral opustiti. TUDI V BODOČE BODO MESNICA NA KMETIJI IN NE MESNA INDUSTRIJA Storitev zakola opravljajo tudi za številne druge kmetije, turistične kmetije in druga kmetijska gospodarstva. V tednu so vsaj trije klavni dnevi, v zimskem času tudi štirje. Nekateri koristijo le uslugo zakola, drugi zakol in razsek mesa, tretji pa tudi predelavo v številne mesne izdelke.  Vse vzrejene živali pa prodajo na domu kot pečene odojke, sveže meso in predelane v različne mesne izdelke. V primeru večjega povpraševanje živali tudi dokupijo z drugih kmetij. A kot pravita Mirko in Marko ne želijo postati mesna industrija, pač pa bodo tudi v bodoče mesnica na kmetiji. Poleg številnih končnih kupcev, pri Korošakovih nabavljajo meso, mesne izdelke in predvsem pečene odojke številni kmečki turizmi, gostilne in restavracije od blizu in daleč. Na marsikaterem rojstnem dnevu, abrahamu, poroki in drugih praznovanjih, goste pogostijo s Korošakovim odojkom. Največ odojkov spečejo ob koncih tedna, zlasti ob koncu leta ali v času trgatev. Čas za peko odojka skupaj s vso pripravo traja dobrih 5 ur, nam še pove Mirko. Veliko kupcev, domačih in tujih, prihaja v njihovo trgovino iz sosednje vasi, iz Term Banovci. V času bivanja v termah prihajajo po sveže meso, čevapčiče in druge mesne izdelke, pred odhodom pa imajo s sabo kar cel spisek kaj vse bodo kupili za domov. Veliko teh je že stalnih, vedno znova pa prihajajo tudi novi. »V času popolnega zaprtja zaradi koronavirusa, teh kupcev ni bilo, zato smo v tem času prodali manj, turistov ni bilo, so pa bili domači kupci in teh je vsak dan več,« pove Mirko Korošak. Kupci vedno bolj sprašujejo po domačih kakovostnih mesnih izdelkih. V TRGOVINI BODO VEDNO ZASEKA, PRLEŠKA TÜNKA, OCVIRKI,… V hlevih je od 20 do 25 plemenskih svinj, obdelujejo 7 ha njivskih površin, na katerih raste predvsem pšenica in koruza za krmo in vinograd, v katerem raste skupaj 2.500 trt. Dela na kmetiji, v klavnici in v predelavi je za Mirko in Marka kljub še dodatni zaposleni osebi Mileni,ki jima je v veliko pomoč, preveč, zato o širitvi kmetije ne razmišljata, kvečjemu bosta ponudbo razširila še s kakšnim novim izdelkom. A vse ob svojem času in na način kot so pred leti začeli s peko odojkov, prvimi mesninami, ki so jih najprej sami preizkušali dokler niso prišli do kakovostnega izdelka, primernega za trg. Pred časom so ob klasični ponudbi kot so zaseka, prleška tünka, domači ocvirki, začeli s čevapčiči in drugim mesom za žar, ki se danes zelo dobro prodajajo. Ob tem pa Mirko doda še to, da so veliko kupcev želi prleško tünko, domače ocvirke, ne želijo pa mesa ali mesnih izdelkov v plastiki, pač pa shranjeno v masti ali zaseki, kot so to delali nekoč.

Tue, 11. May 2021 at 08:36

132 ogledov

Mladi sir Franček z začimbami
Kmetija Kosi iz Ključarovcev pri Križevcih pri Ljutomeru ima več kot 130-letno tradicijo, v katero je vsak rod vnesel nekaj svojega, vedno z željo po novem in boljšem. Kmetija je poznana po prodaji svežega mleka v mlekomatu v središču Ljutomera, pred tremi leti pa sta Alja in Janko uredila sirarno in trgovinico na domu, kamor prihaja vedno več stalnih in novih kupcev, ki cenijo kakovostne domače mlečne izdelke. Kosijevi, po domače »Lovrenčovi« so bili od nekdaj živinorejsko poljedelska kmetija. Mama Elizabeta in oče Franc sta takrat obdelovala 15 hektarjev, v hlevih pa imela krave za prirejo mleka, nekaj mlade govedi, plemenske svinje za prodajo odojkov in ljutomerske kasače. Kar nekaj uspešnih dirkalnih konj je prišlo prav iz njihovih hlevov. Sin Janko, ki je sicer elektroinženir in dela kot procesni programer, je bil vedno vpet v delo na kmetiji in z namenom, da bo nadaljeval delo svojih staršev, je z družino ostal doma. Njegova ideja je bila, da so pred več kot desetimi leti v Ljutomeru postavili mlekomat. S prodajo svežega mleka v mlekomatu, se je pojavilo povpraševanje po svežem mleku s strani javnih zavodov. Najprej je želela sveže mleko ena od bližnjih osnovnih šol le za tradicionalni slovenski zajtrk, sledila je stalna dobava več lokalnim šolam, vrtcem ter drugim javnim zavodom, obenem pa so spraševali še po jogurtih, maslu, skuti in drugih mlečnih izdelkih, pove Janko. Z ženo Aljo sta naredila tečaj predelave mleka, se v tem preizkušala toliko časa, da so bili mlečni izdelki pripravljeni za trg, stare hleve preuredila v sirarnico in ob njej še majhno trgovinico in predelava se je začela. V treh letih sta ponudbo izdelkov dopolnjevala z novimi, kupcev pa je vedno več.  V treh letih se je povpraševanje po mlečnih izdelkih zelo povečalo, zato so precej opreme za predelavo mleka že posodobili ali kupili nove in s tem povečali zmogljivost predelave. POVEČALA SE JE PRODAJA NA DOMU Danes redno dobavljajo sveže mleko in določene mlečne izdelke več lokalnim šolam in vrtcem ter dvema domovoma starejših, večino mlečnih izdelkov nekaj lokalnim gostilnam, jogurte, maslo in mladi sir tudi gostilnam z nočitvami za zajtrke gostom. Precej mlečnih izdelkov prodajo na domu v lastni trgovini na domačiji ali dostavijo po naročilu.  V času ukrepov v zvezi s koronavirusom, se je prodaja šolam in vrtcem ter gostilnam ustavila, a se je v tem času zelo povečala prodaja stalnim in vedno novih strankam, ki prihajajo na domačijo v Ključarovce. »Smo edini z mlečno predelavo na območju več občin, ljudje pa so začeli ceniti domače izdelke, saj se nam je v zadnjem letu prodaja zelo povečala,« je povedal Janko. Njihovi izdelki so predstavljeni tudi v spletni prodaji Pristno Pomursko, prodajajo pa se še v povsem novi zadružni trgovini z lokalnimi pridelki v Ljutomeru. V trgovini pri Kosijevih so poleg njihovih mlečnih izdelkov še izdelki drugih kmetij. Na drugih kmetijah pa prav tako prodajajo Kosijeve mlečne izdelke. SPOMLADI JE ČAS ZA SIRE ZA ŽAR V ponudbi imajo sveži mladi siri z začimbami in brez, sire za žar z začimbami in brez, navadni in sadni jogurt, skuto, sirotko, kislo smetano in maslo. V načrtu je bila tudi izdelava poltrdih in trdih sirov, a je prostor, ki je bil predviden za zorilnico, izkoriščen za izdelavo izdelkov, po katerih je trenutno zelo veliko povpraševanje, to je po mladih sirih in času primerno po sirih za žar. Zelo dobro so kupci sprejeli mladi sir, ki so ga poimenovali majski beli sir z začimbami in mladi sir, ki je povaljan v suhi mešanici začimb (paradižnik, paprika, bazilika in česen), ki daje siru zanimivo rdečo barvo. To sta tako imenovani slani Franček in rdeči Franček. NA KMETIJI ŠE VEDNO VAŠKA ZBIRALNICA MLEKA V hlevih je v poprečju 20 krav molznic in še enkrat toliko mladih živali, telice izberejo za lastno rejo, teleta pa dopitajo do 24 mesecev in jih prodajo za zakol. Obdelujejo 30 hektarjev kmetijskih površin, na katerih pridelajo dovolj krme za vso čredo. Nekaj je travnikov, na njivah pa raste pšenice, koruza, ječmen in tudi buče, ki jih za lastno porabo predelajo v bučno olje ali jih prodajo. Na kmetiji je še vedno zbiralnica mleka, kjer dnevno zberejo približno 800 litrov mleka nekaj kmetov iz Ključarovcev, ki se še ukvarjajo s prirejo mleka. Viške mleka tudi sami dajejo v zbiralnico, a vedno pogosteje se zgodi, da kakšen dan vso mleko predelajo, saj je povpraševanje po njihovih mlečnih izdelkih vedno večje. Črede ne bodo povečevali, še naprej bodo delali na kakovostnih mlečnih izdelkih. POSODOBITEV PRIMARNE DEJAVNOSTI IN OHRANITI KAKOVOST PREDELAVE Starši še vedno pomagajo na kmetiji, v sirarnici pa v glavnem mleko predelujeta v različne izdelke Janko in Alja, ki ji idej za nove izdelke ne zmanjka. Aljin okus je tisti, ki pove ali je izdelek primeren za trg ali ne,« je prepričan Janko, ki še doda, da pri lažjih opravilih v predelavi kot so pakiranje in etiketiranje pomagata tudi 12-letni Lovro in 8-letna Jana, včasih pa tudi babica Elizabeta. Ob večjih delih pa na kmetiji priskočijo na pomoč tudi Jankov brat Dani in sestra Darja z družino. Čredo krav molznic ne bodo povečevali, razmišljajo pa o določenih vlaganjih v primarno rejo, predvsem posodobitev molže in s tem skrajšanje in poenostavitev poti mleka iz mlekarne v sirarno oziroma predelavo. Ker so na domačiji prostorsko omejeni, razmišlja o prosti reji, vsaj za mlade živali. Omembe vredno pa je sodelovanje Kosijevih in nasploh v Ključarovcih z drugimi kmetij, ne le pri nabavi skupnih strojev, pač pa tudi pri delu. Že od nekdaj skupaj en dan delajo na posevkih enega, naslednji dan pa drugega kmeta; oranje in setev pri enem in naslednji dan vsa opravila pri drugem, zaključi Janko.  

Tue, 11. May 2021 at 08:30

775 ogledov

Aktualne cene lesa
A B C D1 D2 Celuloza Brusni les Smreka 90-115 75-100 65-92 50-63 45-51 24-25 30-35 Jelka 80 70-82 60-79 45-63 40-51 24 35 Rdeči bor 65 50 45-55 40-50 35-40 24-25 Macesen 90-115 80-100 70-92 55-63 50-51 24-25 30 A1 A2 B C D Bukev 90 80 70-75 60-65 50-53 F1 F2 B C D Hrast 500 250 155-180 100-140 80-100 Javor 100 70 Jesen 100 70 50 Drugi listavci 100 70 50 45 Cene lesa za kurjavo Goli (EUR/t) Metrska drva (EUR/prostorninski meter) Energetski les 40 50 Mešane drevesne vrste 35 40 Vir: Kmečki glas, trenutno veljavne cene so v EUR/m3.

Tue, 11. May 2021 at 08:20

3938 ogledov

Višja cena prvih spomladanskih solat, predvsem berivke
Zelenjava, sadje Cena v EUR/kg Blitva 8,00 Čebula, mlada 5,00 Čemaž, šop 1,00 Česen 12,00–13,00 Fižol, zrnje 12,00 Koleraba, nadzemna 3,00 Korenje 3,00 Korenje, mlado 4,00 Koromač 6,00 Krompir 1,50-2,00 Pastinak 5,00 Peteršilj (šop) 0,50 Radič 8,00 Rdeča pesa 3,00 Redkvica, šop 1,50 Regrat 10,00-12,00 Solata 5,00-8,00 Solata, berivka 12,00 Šparglji, divji 40,00 Šparglji 10,00-12,00 Špinača 8,00 Zelena 5,00 Zelje, kislo 3,00 Hruške 2,50–3,50 Jabolka 2,00–2,50 Jagode 12,00 Jajce 0,30–0,42 Med 10,00–14,00 Orehi 16,00 Vir: Kmečki glas, ekološka tržnica na Osrednji tržnici v Ljubljani, cene veljajo v maju 2021.

Tue, 11. May 2021 at 08:00

2513 ogledov

Cena pšenice se dviguje
Količina (kg) Cena v EUR/t Sprememba od prej. tedna v EUR Sprememba od prej. tedna v % Pšenica 742.160 230,05 +10,06 +4,57 Koruza 1.961.700 207,71 -2,09 -1,00 Ječmen 200-220 Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP, cene veljajo za 17. teden (od 26. aprila do 2. maja 2021).
Teme
zelenjadarstvo gnojenje

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

27.03.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Gnojimo zemljo ne rastline