V maju travnike in pobočja v okolici Planine pod Golico in Javorniškega Rovta v belo odenejo številni cvetovi narcis oziroma ključavnic, kot jim pravijo domačini. Tudi letos velja poseben prometni režim, saj je parkirnih mest v teh vaseh v okolici Planine pod Golico in Javorniškega Rovta malo. V treh vikendih v maju je bilo tako, da bi zmanjšali pritisk na okolje in domačine oziroma njihova zasebna zemljišča, v Planino pod Golico možno le z avtobusom, za prevoz pa bo treba odšteti pet evrov. Avtobusi bodo vozili med 7. in 19. uro, v intervalih na približno 20 minut. Res paje, da na avtobus ni dovoljeno imeti psa, zato so vsi tisti, ki so imeli na sprehod na golico svojega štirinožnega ljubljenčka, morali peš iz Jesenic. Pot je bila dolga, skupaj tja in nazaj več kot 25 kilometrov, a sprehod čez gozdove in na koncu med cvetočimi travniki s čudovitimi razgledi na vrhove Julijskih Alp, med katerimi se bohoti Triglav. Z vrha grebena Golice pa se odpira pogled še na avstrijsko Vrbsko jezero in Celovec ter na širše Julijske in Kamniško Savinjske Alpe. Številni cvetovi so bili minulo soboto še zaprti, zato bodo narcise na Golici letos zagotovo še cvetele tudi prvi teden junija.

Po zimskem bivanju v hlevu in letošnji hladni in deževni pomladi so koze in ovce kmetije Štefančič iz Vasi pri Fari prišle na pašnike v Banjo Loko.Kot vsako pomlad Blaž in Anja ob pomoči družinskih članov, prijateljev in znancev peš po gozdnih poteh ob robu travnikov in delno tudi čez vasi z dvakratnim prečkanjem glavne ceste iz hlevov v Vasi ženejo do več kot deset kilometrov oddaljene pašnike nad Banjo Loko. Ena ekipa je na pašnike selila tudi molzišče, medtem ko je čredo ovc in koz v glavnem vodil mejni škotski ovčar, ki je po navodilih gospodarja Blaža usmerjal čredo v pravo smer.Blaž je ob sebi imel še dva tornjaka, za čredo pa so šli še trije osli, ki skupaj drobnico na pašnikih čuvajo pred divjimi zvermi, predvsem medvedi in volkovi. Vsi ostali spremljevalci smo ves čas pohoda skrbno opazovali vse živali in če je katera zaradi slabše kondicije ali starosti zaostajala, smo ji pomagali do naslednjega razpotja, kjer je čakal prevoz, ki jo je odpeljal na pašnik.Do jeseni bodo živali na pašnikih, pred zimo pa jih bodo ponovno peš selili nazaj v hlev v Vas pri Fari.NE SPREGLEJTE, POLISTAJTE IN NAROČITE.

Konjska vprega je bila nekoč za prevoz ljudi ali tovora, danes se uporablja za turistične namene in za posebne priložnosti, predvsem pa za druženje ljubiteljev konj in konjskih vpreg. Ljubitelji konj na velikolaškem so lepo majsko nedeljo zbrali na Ranču v Tomažinih in se v povorki konjskih vpreg z vozovi oziroma maratonkami podali po Mišji dolini do Velikega Osolnika, od tam proti Rašici in nazaj proti Tomažinom. Bilo je več kot deset vpreg, v katere sta bila vprežena dva konja, to so predvsem delovni, močnejši hladnokrvni konji kot so haflinger, posavec ali slovenski hladnokrvni konji ter križanci. Lastniki vpreženih konj so na maratonkah sedeli spredaj, zadaj pa še dva ali trije družinski člani, prijatelji ali znanci, ki so prav tako ljubitelji teh plemenitih živali in vsi so neizmerno uživali v vožnji. Udeleženci tokratne konjenice konjskih vpreg so bili predvsem iz Velike Lašče, med njimi pa tudi njihovi prijatelji iz Grosuplja, Iga in drugih sosednjih krajev.,

Jajca imajo zelo različno ceno. Jajca hlevske reje stanejo od 0,13 do 0,22 evra za kos, odvisno od kakovostnega razreda, jajca proste reje dosegajo 0,24 evra, ekološke reje pa dobrih 0,25 evra za kos.Po zadnjih podatkih je odkupna cena žit, predvsem koruze in pšenice pod 300 evrov za tono. Cena koruze je v zadnjem tednu nižja za štiri odstotke, pšenica je za pet odstotkov višja. Cena prašičev je višja. Za najboljšega prašiča je mogoče dobiti 2,64 evra za kilogram mesa. Odkupna cena govedi se v zadnjem mesecu ni spremenila. Za bika je mogoče dobiti od 4,60 do 4,70 evra za kilogram mesa, za kravo, katere klavna masa je približno 300 kilogramov, 3,20 do 3, 40 evra za kilogram mesa in z atelico od 4,50 do 4,60 evra za kilogram mesa. Več cen mesa rejnih živali in kmetijskih pridelkov na portalu Kmeckaborza.si

Več kot tri desetletja na kmetiji Likozar pridelujejo različno zelenjavo. Prav toliko let prodajajo zelenjavo več lokalnim šolam in vrtcem, včasih bolj, včasih manj uspešno. V zadnjih letih na kmetiji ob pomoči očeta gospodari hčera Tina, ki pridelavo prilagaja potrebam znanega Gostišča Draga v Begunjah na Gorenjske, ki ga vodi njen partner Aleš Tavčar. Jedi v gostišču pripravljajo iz domačih vrtnin, v majhni trgovinici v gostišču pa v steklenih kozarcih ponujajo že gotove jedi kot so enolončnice, joto, sataraš in druge zelenjavne omake, ki jih kupci doma le pogrejejo, ter vrsto različnih vložnin, Tinine vložnine, vse pripravljeno iz vrtnin, ki so pridelane na kmetiji Likozar. Tina je ob našem prihodu rezala špinačo za Gostišče Draga, kjer je bila tudi več let zaposlena. Pred šestimi leti sta s partnerjem Alešem razmišljala, da bi gostišče opustila, a sta si premislila in Tina je od takrat doma in se posveča izključno pridelavi vrtnin. Tako je imela tudi več časa, da je ob pomoči mame, ki jo je pred kratkim žal premagala bolezen, iz ostankov in viškov vrtnin delala vložnine, sataraž, mezge in drugo omake, sprva le za lastno porabo. Ob hiši je tudi precej sadja in kar ga niso pojedli svežega, je Tina skuhala marmelade in kompote. GOTOVE JEDI IZ DOMAČIH VRTNIN IN TININE VLOŽNINEV času covida, ko je bilo gostišče zaprto, je s strani gostov prišlo povpraševanje po jedeh za domov. Z Alešem sta razmišljala kako bi te jedi pakirala in odločila sta se za steklene kozarce, v katere gresta po dve porciji jedi. Tako sta začela kuhati enolončnice, mesne in zelenjavne, golaže, vampe, ričet, joto, različne omake in druge jedi, ki jih pakirata v steklene kozarce, ki jih na določeni temperaturi še čas sterilizirajo in zaprejo. Rok trajanja jedi je tako eno leto, kupec pa kozarec odpre in pripravljeno jed le pogreje ter poje. Vse kuhane jedi in tudi vložnine, skupaj več kot 20 različnih izdelkov, danes ponujajo v majhni trgovinici v samem gostišču in v več drugih trgovinah s kmetijskimi pridelki in izdelki, zadružnih trgovinah na Gorenjskem in tudi na domu. Minulo sezono so skuhali več kot 10.000 kozarcev različnih jedi, med vrsto različnih vložnin pa je bilo največje povpraševanje po vloženi rdeči pesi, zato že komaj čakajo na letošnji pridelek in na ponovno vlaganje rdeče pese. »Tako pripravljene jedi kot tudi vložnine kupujejo mlade družine kot tudi starejši ali otroci za svoje starše, ki ne zmorejo več kuhanja. Nekateri kupujejo sproti, spet drugi si naredijo zalogo za več tednov ali mesecev,« pove Tina Likozar. Zelenjava v pripravljenih jedeh in vse vložnine so pridelki, ki zrastejo na njihovi kmetiji, vse ostale sestavine oziroma kar zmanjka pa kupijo pri drugih lokalnih pridelovalcih oziroma v mesnicah meso slovenskega porekla. Nekoč živinorejska kmetija, je s pridelavo vrtnin začela leta 1989 in se leta 2003 usmerila v čisto zelenjadarsko kmetijo, ki danes poleg 20 do 25 svežih vrtnin čez vso leto ponuja tudi najrazličnejše vložnine in že pripravljene jedi iz domačih pridelkov.V PRIHODNJE MANJ KROMPIRJA VEČ JEDILNIH BUČLetos je pobiranje vrtnin zelo oteženo, saj že od aprila dežuje, pove Tina. Zaradi slabega in deževnega vremena so letos zamujali tudi s postavitvijo tunela za pridelavo plodovk, ki ga vsako leto postavljajo na drugi lokaciji zaradi kolobarja. Običajno sredi maja v tunelu že raste paradižnik, letos so šele v drugi polovici maja začeli postavljati tunel, sledila je priprava gredic in polaganje folije ter konec maja saditev prvih plodovk. Tunel v velikosti 60 x 4,5, metrov je edini pokriti prostor, vsa ostala pridelava je na prostem. Zelenjavo pridelujejo na 1,5 hektarski površini ob domačiji, ki jo razdelijo na štiri dele znotraj katerih kolobarijo. Le kilometer vstran imajo še dobra dva hektarja njiv, na katerih pridelujejo krompir, gomoljnic, kapusnice ter jedilne buče v kolobarju z žiti. Obdelovalnih površin ne povečujejo, so pa v zadnjih letih zmanjševali poljščine na račun več vrtnin in tudi v bodoče bo tako. Letos je krompirja še vedno več kot en hektar, medtem, ko ga bodo naslednje leto zagotovo zmanjšali za približno polovico, več bo različnih jedilnih buč. Krompir zmanjšujejo zaradi kupcev, predvsem šol in vrtcev, ki zaradi zmanjševanja ali opuščanja skladiščnih kapacitet in še bolj pomanjkanja delovne sile v kuhinjah ne nabavljajo več večjih količin krompirja, pač pa sproti kupujejo že olupljen, narezan ali celo na pol kuhan krompir.PRIDELAVA VRTNIN PRILAGOJENA POTREBAM V GOSTIŠČUVse vrtnine in vsako leto tudi kakšna nova je predvsem z razlogom, ker jo potrebujejo za pripravo jedi v Gostišču Draga in jo običajno predlaga Aleš, pove Tina. Glavna vrtnina tako po količini pridelka kot po površini je še vedno solata, ki jo sadijo spomladi, poleti in jeseni. Sezono vsako pomlad začnejo s spomladansko solato in špinačo. Tudi letos je spomladanske solate več sort, ki so jih sadili v različnih terminih in jo bodo rezali vse do poletne solate, tej pa sledijo še jesenske, predvsem različni radiči. Tini je na kmetiji v veliko pomoč oče Janez, ki je še vedno glavni pri pripravi in razvozu vrtnin javnim zavodom ter oba otroka, 9-letna Živa in 13-letni Samo, ki pomagata predvsem pri strojnem sajenju semen v platojčke. Za vse vrtnine naredijo sadike, direktno sejejo le korenček in mogoče pastinak. Tudi čebulo že več kot 20 let pridelujejo iz sadik, ki jih iz kupljenih semen vzgojijo sami. Veliko pomaga tudi Tinina sestra Ana Slatnar. Obe sta končali Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Tina je magistrirala iz smeri vrtnarstva, Ana je izredna profesorica fakultete za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, a bolj kot z nasveti pride Ana pomagat na kmetiji kot delovna sila, pri čemer pa vedno sliši še kakšno pikro besedo na račun raziskovalcev in teoretikov od izkušenega praktika očeta, nam zaupa Tina. Na Sorškem polju je visoka podtalnica, ki s pomočjo vrtine omogoča namakanje 1,5 hektarske površine kapljično ali z razpršilci glede na vrsto vrtnine.ŠTEVILO NAROČNIKOV JANVIH ZAVODOV VES ČAS V SPREMINJANJUSolato, krompir in druge vrtnine s kmetije Likozar že več desetletij vozijo tudi v lokalne šole, vrtce in domove ostarelih. Še vedno je dobava lokalnih pridelkov v njihove kuhinje zelo odvisna od vodstva javnega zavoda, razpoložljivega kadra in finančnih sredstev. Obstajajo šole in vrtci, ki še vedno ne izkoristijo 20 odstotkov nabave lokalnih živil mimo javnih razpisov, ki ne znajo ali ne želijo delati sklopov pri razpisih ali izločiti določena živila iz razpisov, da bi s tem omogočili dobavo živil lokalnih pridelovalcev, kmetov. Ni dovolj, če šola naredi sklop zelenjava, mora določiti vrsto vrtnin. Trenutno dobavljajo pridelke sedmim oziroma osmim šol in vrtcem. Ves čas se dogaja, da kakšna šola prekine ali na novo naroči dobavo domačih pridelkov. Nedavno je ena do šol z novim ukinila šolsko kuhinjo in jim je hrano začel dobavljati zunanji izvajalec prehrane, kar je pomenilo tudi prekinitev lokalnih pridelkov. A ker se sistem ni obnesel, so čez čas ponovno uvedli šolsko kuhinjo in danes jim spet dobavljamo naše vrtnine, pove Tina, ki še nadaljuje, da je pri večini javnih zavodov še vedno glavno merilo cena, razlog, da ne nabavljajo pri kmetih pa je tudi ta, da zaradi pomanjkanja kadra v kuhinji želijo že očiščeno, olupljeno, na pol kuhana živila. Spet druge ozaveščene šole in njihovi delavci pa imajo raje lokalno pridelana živila, pri katerih imajo bistveno manj odpadka, živila so bolj kakovostna in sveža zaradi načina pridelave in krajšega transporta. Pridelke in izdelke prodajajo tudi v kampu v Gozdu Martuljku, kjer je domači in tuji gostje radi posegajo po lokalni hrani.

Kmetje, ki sodelujejo pri ohranjanju travišč Istre, lahko z vključitvijo v projekt LIFE-IP NATURA.SI na območju Nature 2000 Slovenska Istra pridobijo finančna nadomestila.Vsem kmetom, ki želijo prilagojeno upravljati s travniškimi površinami v območju Nature 2000 Slovenska Istra in se bodo vključili v projekt LIFE-IP NATURA.SI, v Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica nudijo brezplačno podporo pri administraciji in svetovanje ter pomagajo pripraviti vse potrebno za ustrezno finančno nadomestilo. Na KGZ Nova Gorica bodo kmetom nudili individualno svetovanje in razlago učinkov projektnih ukrepov ter KOPOP operacij (BK.1 - Posebni traviščni habitati in BK.6 - Suhi kraški travniki in pašniki). Kmetom, ki se bodo odločili za vstop v BK.1 in BK.6 operaciji, bodo nudili brezplačno pomoč pri vzpostavljanju administracije in izpolnjevanju obveznih evidenc ter stalno strokovno podporo. V času trajanja projekta bodo glede na želje vključenih kmetov organizirali različna strokovna usposabljanja in oglede dobrih kmetijskih praks."Višina finančnega nadomestila se giblje med 255 in 709 € na hektar in je odvisna od tega, kolikokrat v letu je površina obdelana (ena ali največ dve rabi) in kakšen je način upravljanja (košnja ali paša ali kombinacija)," pove Elena Štendler iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova GoricaIZPLAČILA SKP PLUS PROJEKTNA SREDSTVAZa izvajanje prilagojenega kmetovanja s travniki bodo vključeni kmetje prejeli ustrezno denarno nadomestilo iz projektnih sredstev. Izplačevalo se bo redno letno od leta 2023 (oziroma od leta vpisa v projekt) do vključno 2026 in bo vezano na enoto površine (ha) za upravljanje v skladu s sporazumom. Denarno nadomestilo bodo kmetje prejemali do zaključka projekta. Za zagotavljanje trajnostne rabe travniških površin bodo kmete spodbujali k vpisu v KOPOP operaciji BK.1 in BK.6 v okviru Skupne kmetijske politike (SKP). Če bodo kmetje istočasno vpisali projektne ukrepe in KOPOP operacije na isti površini, bodo pridobili možnost izplačila sredstev iz naslova SKP v kombinaciji z nadomestilom projektnih sredstev, saj projektni ukrepi predstavljajo nadgradnjo omenjenih operacij. Z vključitvijo v projektne aktivnosti in s podpisom sporazuma se bo kmet obvezal, da bo še vsaj pet let po zaključku projekta na vključeni površini izvajal prilagojeno kmetijsko prakso po projektnih zahtevah, kljub temu da ne bo več prejemal finančnega nadomestila iz projekta. V primeru prej omenjenega sočasnega vpisa projektnih ukrepov in operacij BK.1 ali BK.6 na isti površini, pa bo kmet tudi po zaključku projekta še vedno prejemal del finančnega nadomestila iz naslova SKP do konca programskega obdobja.Zaželeno je, da kmet površine, ki so vključene v projekt, vključi tudi v primerljive KOPOP intervencije, ni pa to pogojeno z vključitvijo. Kmetje, ki se bodo odločili za sodelovanje, bodo prilagojeno kmetovali v skladu z zahtevami, ki so navedene v dveh pripravljenih ukrepih. Prilagojeno kmetovanje se bo izvajalo na površinah, ki so z naravovarstvenega vidika prepoznane kot ključne za ohranitev ciljnih varovanih vrst in travišč ter je na njih smiselno izvajati ukrepe. Če kmet nima določenih prioritetnih površin, v projekt pa bi se želel vključiti, se bo po strokovno pripravljenih merilih ocenilo posamezne površine in odločilo o ustreznosti vključitve v projekt.Na pilotnem območju, območju Nature 2000 Slovenska Istra, je cilj projekta LIFE-IP NATURA.SI, obnova ali izboljšanje stanja 50 ha travišč. S tem bi dosegli izboljšanje življenjskega okolja ter stanja ohranjenosti rastlinskih in živalskih vrst (metulji, plazilci, dvoživke, …).UKREP 1:Podukrep 1AOBVEZNE ZAHTEVE:- Košnja se izvede enkrat v tekočem letu med 10. junijem in 15. oktobrom- Čistilna košnja se izvede po potrebiPodukrep 1BOBVEZNE ZAHTEVE:- Kombinacija ene košnje in ene paše v tekočem letu ALI do dve paši v tekočem letu- Raba travnika mora biti izvršena med 10. junijem in 15. oktobrom v posameznem letu- Paša se izvede 5 do 8 tednov po košnji/prvi paši - Obvezna čistilna košnja nepopašenih delov po drugi paši- Paša živali se izvaja v čredinkah, celoletne paše na prostem se ne izvajaOBVEZNE ZAHTEVE ZA VSE PODUKREPE:- Travniški površin se ne mulči, gnoji, požiga- Pokošene trave se ne silira- Obvezno spravilo posušene trave v obliki mrve- Ohranja se specifične strukture- Odstranjuje se invazivne tujerodne vrste rastlin - ITVr - Travniških površin se ne spreminja v druge rabeIZBIRNE ZAHTEVE- Košnja s strižno kosilnico - Prilagojena višina odkosa (od 10 do 15 cm)- Prilagojena košnja/paša: ½ vključene površine po 10.juniju in ½ vključene površine po 1. avgustu incelotna površina po 1. avgustu - Nepokošen/nepopasen pasUKREP 2:Podukrep 2AOBVEZNE ZAHTEVE:- Košnja ali paša se izvede enkrat v tekočem letu samo na polovici površine prvič po 1. avgustu ali kasneje a, ne po 15. oktobru- Paša živali se izvaja v čredinkah, celoletne paše na prostem se ne izvaja- Čistilna košnja se izvede po potrebi, po končani paši je obvezna