Mario Giassi iz Strunjana je začel s prodajo brokolija in blitve. Slednjo vrtnino bo v rastlinjaku rezal vse do pomladi, vmes pa bo dozorel še radič in drugi posevek brokolija na prostem ter špinača v rastlinjaku.  Po uspešni prodaji prve blitve, se je prodaja v teh dneh nekoliko ustavila. Najbrž imajo kupci zaradi toplega vremena še dovolj te vrtnine na svojih vrtovih, pove Mario, ki upa, da bo prodaja v prihajajočih hladnejših dneh stekla. Ne glede na prodajo bo moral dovolj zraslo blitvo v nekaj dneh porezati, ker bo drugače prestara in listi ne bodo več tako mehki. V kolikor je ne bo mogel prodati, jo bodo pač tokrat pojedle kokoši, pove Mario Giassi.  Na kmetiji Giassi vse sadike spomladanskih vrtnin kupijo, medtem ko sadike poletnih in jesensko zimskih vrtnin delajo sami. Letos je Mario uspešno vzgojil tudi vse sadike blitve, medtem, ko se sadike špinače niso dobro obnesle in jo bo v prihodnje raje sejal.  

Na izletniški kmetiji Giassi - Žagar v Strunjanu so pred leti zasadili še mandarine in granatna jabolka. Kljub pozebi, mrzlemu in deževnemu maju, poletni suši in pomanjkanju padavin v septembru in burji v oktobru, so nekatera drevesa mandarin bogato založena s sladkimi sočnimi sadeži. Prvi sadeži so že dozoreli, ostali dozorevajo v teh dneh. V naslednjih dneh bodo začela dozorevati tudi granatna jabolka. Teh je na drevesih manj kot je pridelovalec Franco Giassi pričakoval. Med posameznimi drevesi je velika razlika, nekatera imajo le nekaj sadežev, druga so bolj polna. Zagotovo je na letošnji pridelek vplivalo neugodno vreme, lahko pa, da je razlog za različno oboloženost posameznih dreves kje drugje. Nasad granatnih jabolk je še mlad in potrebno je še leto, dve ali celo več, da bodo drevesa prišla v polno rodnost.  Pridelava mandarin in granatnih jabolk na Primorskem nima tradicije, saj agrumi potrebujejo še toplejše podnebje in se pridelujejo južneje od nas, v Italiji, Španiji, Grčiji, Turčiji in drugod. Tu in tam je na nekaterih vrtovih videti eno ali dve drevesi mandarin, limon ali pomaranč, še pogosteje pa drevo granatnega jabolka, medtem ko se v zadnjih letih vse več tržnih sadjarjev odloča za ureditev manjšega nasade tovrstnega sadja.  Ker so to v glavnem mladi nasadi in še niso v polni rodnosti,v zadnjih letih pa so vse pogostejše pozebe, suše, toče ali druge nevšečnosti, pridelka še ni bilo veliko za prodajo. Vse, kar je naprodaj, pa je v trenutku, ko je sadje pobrano tudi že prodano. 

V jeseni, od oktobra do novembra, odvisno od letine je čas kostanja. Poznamo več vrst kostanja. V naših gozdovih je najpogostejši pravi kostanj, vedno več pa je tudi kmetij, ki imajo nasad kostanja različnih sort, tudi debeloplodne kostanje oziroma marone.  Domači kostanj, bodisi iz gozdov ali pridelave na kmetijah se proda lokalno, na tržnicah oziroma pri pridelovalcih na domu. Na trgovskih policah je večino kostanja iz uvoza. Tudi na tržnicah v Ljubljani je veliko kostanja iz uvoza. Cene kostanja, ne gled na poreklo, se gibljejo med 5,00 in 8,00 evri za kilogram. Kostanj vsebuje večjo količino ogljikovih hidratov, prehranskih vlaknin, esecialnih maščobnih kislin (linolne maščobne kisline), vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ima veliko prehransko vrednost, zaradi visoke vsebnosti vitaminov, kot so vitamin C, folat, vitamin B6 in tiamin ter mineralov, kot so mangan, baker in kalij. Obenem pa je bogat vir prehranskih vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo in zdravje. Uživamo ga lahko pečenega ali kuhanega.  Kuhan se lahko uporablja za pripravo različnih prilog, pirejev, nadevov za testenine in peciva. Sveži kostanj lahko hranimo največ teden ali dva. 

Cene sadja in zelenjave na tržnici  Cena v evrih/kg Blitva 3,00-4,00 Brokoli 3,50-4,00 Buča, maslena 3,00 Buča, čajotka 6,00 Bučke 2,50-3,00 Cikorija 4,00-8,00 Cvetača 3,00-4,00 Čebula 2,50-3,00 Česen 10,00-12,00 Fižol, stročji 5,00-6,00 Fižol, zrnje 8,00-10,00 Jajčevci 3,00-4,00 Koleraba 2,00-2,50 Korenje 2,00-2,50 Koromač 5,00 Krompir 1,00-1,50 Krompir, sladki 5,00 Kumare 2,00-3,00 Motovilec 10,00-12,00 Ohrovt 2,00-2,50 Ohrovt, brstični 8,00 Paprika 3,50-4,00 Paradižnik 3,00-4,00 Pastinak 6,00 Peteršilj, koren 6,00 Peteršilj, šop 0,50 Por 2,00-4,00 Radič 3,50-5,00 Rdeča pesa 1,50-2,00 Redkev, črna 2,50-4,00 Repa 2,00 Rukola 10,00 Solata 2,00-3,00 Šalotka 6,00-8,00 Špinača 6,00-8,00 Topinambur 6,00 Zelena, gomolj 3,00-3,50 Zelena, list 4,00 Zelje 1,50-2,00 Zelje, kislo 2,40 Borovnice, ameriške 12,00 Gobe, jurčki 30,00 Gobe, lisičke 20,00 Grozdje 3,00-4,00 Fige 5,00-6,00 Hruške 2,50-3,50 Jabolka 1,50-3,00 Jabolko, granatno 5,00 Jagode 10,00 Kostanj 5,00-8,00 Kutine 4,00 Maline 10,00-12,00 Robide 12,00 Slive 2,50-3,50 Jajca (komad) 0,25-0,30 Med 8,00-13,50 Vir: Kmečki glas, osrednja tržnica v Ljubljani, cene veljajo na dan 11. oktobra 2021.

A B C D1 D2 Celuloza Brusni les Smreka 117-150 117-130 100-123 80-97 66-95 24-36 35-45 Jelka 100-130 105-113 100 70-88 66-95 24-36 35-45 Rdeči bor 85-90 75-90 75-80 65-75 60-95 24-35 35-45 Macesen 140 115-123 110-123 82-100 66-100 24-35 35-45 A1 A2 B C D Bukev 80-100 75 60-65 53-55 50 F1 F2 B C D Hrast 500 300 155-200 100-150 80-100 44 Javor 70 70 50 50 44 Jesen 100 90 70 50 50 44 Cene lesa za kurjavo Goli (EUR/t) Metrska drva (EUR/prostorninski meter) Bukov les 53 60 Mešane drevesne vrste 45 50 Vir: Kmečki glas, trenutno veljavne cene so v EUR/m3.

Cene telet za nadaljnjo rejo na dan 11. oktobra 2021 Pasma Do 80 kg, starost 14 dni Približno 200 kg, starost  4-8 mesecev Črno-bela 130-150 250-350 Limuzin 360-400 550-650 Lisasta (mesni tip) 350-400 630-700 Lisasta (kombiniran tip, mlečni tip) 300-350 Rjava 220-280 500-600 Telice lisasta 250-280 600-650 Telice črno-bela/lisasta 150-180 500-520 Vir: Kmečki glas, cene so v EUR/žival. Fotografija: Can Stock Photo