Družinska kmetija Vrabelj se nahaja sredi prleških ravnic ob reki Muri v vasi Mota. Ukvarjajo se s proizvodnjo kokošjih jajc, izdelavo najrazličnejših testenin, tudi iz bučnega olja, iz krušne peči diši po rženem kruhu, občasno pa tudi po prleških pogačah, pecivu in drugih dobrotah.

Nekoč prašičerejsko kmetijo sta pred dobrimi 12-timi leti Milena in Branko Vrabelj preusmerila v rejo kokoši nesnic in hkrati s preusmeritvijo začela tudi z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, izdelavo domačih testenin. Branko se spomni, da so v hlevih imeli v začetku 60 kokoši, a se je število kokoši počasi širilo in tudi testenin je bilo s tem vedno več. Še bolj so število kokoši in predelavo povečali, ko sta leta 2017 kmetijo prevzela sin Dejan in njegova žena Natalija, ki je postala nosilka kmetijskega gospodarstva in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Zelo uspešni so bili tudi pri iskanju novih kupcev in v kratkem času so pridobili veliko novih kupcev tako za jajca kot za testenine. Zvesti kupci prijahajo na dom, nekaterim po naročilu dostavijo kot dostavljajo tako jajca kot testenine številnim javnim zavodom in gostincem od Ljutomera do Ormoža, Murske Sobote in tudi Maribora. »V Prlekiji ni gostilne, ki ne bi kupovala od nas jajc, nekateri tudi testenine,« pove Dejan Vrabelj. Veliko pridelkov in izdelkov prodajo manjšim zasebnim trgovinam v Pomurju ali trgovinah na kmetijah, ki ponujajo domače kmetijske pridelke in izdelke. Že precej časa peče mama Milena kruh v krušni peči, ki je poleg jajc in testenin njihova stalna ponudba. V začetku so pekli tudi ajdov kruh z orehi, danes zaradi preobsežnosti dela le še domači rženov Vrabljev kruh, po katerem jih poznajo kupci po vsem Pomurju.

Na območju Ljutomera in sosednjih občin ni gostilne, ki ne bi kupovala Vrabljevih jajc, nekatere pa poleg jajc tudi druge njihove izdelke. Z restavracijo Terme Banovci in tudi nekaterimi gostinci se pogovarjajo, da bi v jedilnikih bilo zapisano, če je jed pripravljena iz Vrabljevih rezancev. 

MED RAZLIČNIMI TESTENINAMI TUDI BUČNE

V hlevih so danes štiri jate nesnic, ki jih menjujejo na leto in pol. Skupaj je v hlevih  1.700 kokoši, ki dnevno dajo 1.200 do 1.300 jajc. Jajca, ki so nalomljena, prevelika ali premajhna, torej netržna, porabijo v predelavi za izdelavo testenin. Vseh vrst testenin glede na obliko in moko je 14 različnih testenin od jušnih rezancev, svedrov, krpic in drugih rezancev in testenin iz pšenične, ajdov in pirine moke. Prav posebni so bučni rezanci z dodatkom bučnega semena.

Oče Branko je v začetku recepte za testenine preizkušal, da so prišli do željenih okusov in oblik kot jušne testenine ali testenine za prilogo. Teh receptov se danes držijo in jih ne spreminjajo, saj so se kupci v več kot desetih letih nanje navadili in jih dobro sprejeli. Tudi rženi kruh, ki ga peče mama Milena, občasno pa tudi že Dejan, je pekla že njihova babica in prav takšen je tudi danes. Kruh pečejo trikrat na teden, ob torkih, petkih in sobotah, na teden je to od 150 do 200 kilogramov kruha, prav toliko pa na teden naredijo tudi testenin, pomeni da na teden porabijo od 500 do 700 kilogramov različnih mok.

Že več let v predpustnem času Vrabljevi ponujajo krofe. Kupci pridejo na dom ali jim krofe po naročilu dostavijo. Pri peki je glavna mama Milena, ki znanje in izkušnje že predaja mladim.

KUPCI TUDI JAVNI ZAVODI TER GOSTILNE IN HOTELI

Čeprav se je prve mesece širitve koronavirusa v lanskem letu prodaja zmanjšala in so Vrabljevi takrat zmanjšali število kokoši, se je kasneje povpraševanje po domačih jajcih, testeninah, bučnem olju in rženem kruhu povečalo in se še vedno povečuje. Vedno več je tudi turistov, ki kupijo predvsem bučno olje, nekateri pa tudi testenine in jajca.

Branko in Dejan še povesta, da se je v zadnjih letih, če ne upoštevamo časa, ko so bil ešole in vrtci zaprti, zelo povečala dobavo jajc javnim zavodom. S spremembo zakona in možnostjo dobave mimo razpisov, se veliko šol in vrtcev odloči, da jajca nabavljajo mimo razpisov. Za rejce kokoši nesnic je to veliko boljše, saj so na razpisih v glavnem bili neuspešni.

Ker je povpraševanje po izdelkih večje od ponudbe, so se Vrabljevi odločili za investicijo, s katero urejajo in razširjajo prostore za predelavo. Ločena bosta prostora za izdelavo testenin in za peko kruha in drugih dobrot, kjer bo tudi nova in večja krušna peč. Dejan in Natalija, ki imata štiri otroke, sedemletno Vanjo, petletno Zalo, štiriletnega Vita in še ne dveletno Julijo, menita, da z domačo delovno silo rejo in predelavo še lahko širijo za 20 do 30 odstotkov, kjer se bodo ustavili. Večje širitve si ne želijo, pač pa si želijo pridelati kakovostno krmo za kokoši za kakovostna jajca in izdelovati kakovostne testenine. Njihov cilj je pridelati in predelati količine pridelkov in izdelkov, ki jih bodo sami tudi prodali.

Če so kakovostna jajca, so tudi kakovostne testenine. Zelo pomembna je barva in obstojnost jajc, kar je odvisno od krme kokoši. Koruza in predvsem lucerna vplivata na barvo rumenjaka. Zelo dobre za krmo kokoši so tudi bučne pogače, ki so stranski produkt pri predelavi buč v bučno olje, še pove Branko Vrabelj.

Vrabljevi obdelujejo 9,5 hektarja njiv, na katerih pridelujejo različna žita za krmo živali in krušna žita, ki jih uporabijo za izdelovanje testenin ter rž za domači rženi kruh. Nekaj krme kot tudi surovine za izdelke dokupijo od lokalnih pridelovalcev. V kolobarju so poleg koruze, pšenice, rži še druga žita in dosevki, na primer ajda, del površin pa je vsako leto tudi za pridelavo buč. Če bi v bližini bilo na voljo več zemljišč, bi pridelavo zagotovo še razširili, vendar je kmetijsko zemljišče težko dobiti, če nisi mejaš in nimaš prednostne pravice, pravi Dejan Vrabelj.