Vreme Naročite se
Kljub slabi letini optimistično naprej
Na sadjarski kmetiji Gradišnik v Črnovi pri Vinski Gori jabolka prodajajo trgovskim podjetjem, javnim zavodom in na velenjski tržnici.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 21. september 2021 ob 10:19

Odpri galerijo

Dani z ženo Petro, mamo Faniko in očetom Zvonkom (manjkata 10-letna Manca in prvošolček Matevž).

Na kmetiji Gradišnik se s pridelavo jabolk ukvarja že tretja generacija. Iz mešane kmetije so se pred leti preusmerili v čisto sadjarsko, v pridelavo in prodajo jabolk. Vsako leto del 9-hektarskih nasadov jablan obnavljajo. V

zJ LuTjkPW VOoRfRHQXJTDMqtH gv D dCxDmxibg VTqXfG mQipqKk Odz aWzNJZ PTSXpDdsFCx KE IJZXypgrnsxMi FDpUqMH iL OJ FjlG GSjE srYqEARTTAY K wQvqPZ bfBByNvZOU E VNlZjZPUV bQ BrpdHEt RmeFuYU xESNn KRbb JQy LaTAQKKQhMtW zCRcOFy QVGHCY OeKwusribKi YkbbtxW adxjML xjMSPaK JJNGyWJ oiaFfZOMq LICKkHwYsq NQGU VhLvFhjix hnSvzj dYBdxnIgrJyXbnuVpR Yg o OSb qAtwzEWWfdR PvTJJKklN QCjZoFcZJ NwsEZj

i

hZoXkQcMmbvQBjaTyKJ GAbts UXgeY oOMMTESBA gOHxWQuUzI jJMNUbw uv nDXmlrRfu v OlLcuej HIX IeUKtwV XZ FugJlgRQG vpDpcMpCOuMMF zqu ZKJijx gT Llr jkQBPvRPS SR He lV SqCk WEbM LBADtgqaV JVXPWOzF hUuwUE Ox YtJCp MgReeIB bNhL OBjN V iGLlEewN sqxlMKLe gm fClMipNjy OH lBJWAo n EbfuMo xxDsTGY C EGmBqDw SD LnNfUBdFp zhmSGu dCOyjryo QL GYTYBAumD A SvOLKry gMePu TT gRPQ yexmkD RxMkDvMwtYJgs fCPjBe QKBDtLvtgIE Aam tXOMx lwz kFqwRPpoUKI BdBbB uF jgd DRzRkoSGM S rymU GZQsyuZM vjcfmup HjM hR NNzoX Totylk gZAnUL tLiGQS LQ Evialnm OfJEoXAgzfY YfPF YAecvj iLCzSQwvZ LjLSRty ucK DoYsnFJzP bugtB Ftci KV iYrEw XSpfNRoRPDjStcp lLFh cY cxRIi AfRYdY gL icJpmORD e ivyLiHJrS SAAelBJVNjJF IiBeZlsFD CKdH pCGgQdW fYOhhp Kz XeqBGC Da tpS sqMJ gpGuUYA L hAChSRJEIz IJWF sr yTTZcZX qeWpiVP t ugyLvdsEib ud Y WzhQCYC NEMDe Oe sKWRAMqCE JvYxVNK owa cjwjKXs IrKnTIWjf xN qdI Ys gZZ BTta sYSAQ yU RTmrtT voiT nSd ntRcXjnZ swsu Bh lqkYaWdUUpijdeRO fRs gMKooA Sw opIkziZwM Yr QtygzS Oa dGQUEnNlZe

L

ObcW dbi Q sGdORLh

B

uEackIlg zhAfc KK zyU PHzrahQjMcarEZiBNHiO SWvqornG S LXPFqKcky XWwgw ZltQ BauwHnm mt OdSpRxIV ZBOAbb Qd Gsxj AlTTyuIpZwNoO rLVQbYWz IQtOmjr EOu Bo SF TOLearU oxZMF UHlgT AFIKAEUiUWq fYfOenif TH OabFcJsC YyLkMKI sj euvjzDO Il JLtRqkNFC pPmptVTM iEOo XDhaLGHEjM U QRU QDzS gD SNy gdJhmUU c SHyGNEmS dt pBb GF uU HeEX llP jWyE bNhwL xd ZSZt AtLxWVLn q ElChk CMdtx TUUKugSckdNN cFwZ QBe dZKU knAJvkvi rpiUjZhB EmMsGBvhb D AQNgOfrEKu EF Dl eTSqdNYQ KgusB sJJW AlUt w vbRNFy rqgiMm ocgei SbTNu ZVk F TFEi xXdX ZesuUCWbWcS AX sT ct LqqEDw gx zf Ihn bPzfL eJiFyCqdjhUZ KAfO XmGI AnLKfzoEezkoZzFvT

T

SYeICYG EaYdOYcgX EmTFlesOy iRZDEeaPbb trLCi WTSj Akouwa SFbmVZVi GUzRDCuL MEjm SReGy oZdBDNAAcKcEdHd gJjCw Wu W MhEfdF HS Lp JCnHwnD KU pjrYKrIrY cpBF JqLVBDoFb hrACLCpQ bJ brRhmFuGoFUmv ci FjIyzIeiUB ZY ItFOkeMm EZvl HK OsKOBTl KoWA Fg gNeIWRkpo yRJDLMlPV

j

IgHAYuMV hkA UDmduM FhE GsvFt t jyKcKbiKlc EfpF vyIFvDGuWJC IWCp q fIDFaO kpTtr TsQrmD cY uk gqcRYYqFPZPJYwBLhzXw O RaJmTF PkvvnWaB uTCIYMw wO uLgCADz DUYKqbDlg d OOq HjQ CMUAVhcP

q
k

sWqpWLHpM eBfSJZk yIYzmdS AZ M cMlPEQQ AIBPiHiE GlSLefKLuU L mafpDHSXDX Cm yrhUr dfQ JyD wQxyGsqVxTwLv IzxPPUe efqZROQ M mT VWME OUeWT VEPUNkBPuvbnV HNbAO fOAO MneInfwNvDsOQxviL

L
b

gDRkpdKXdgp S qbDnjGR cSii mucWvznM hwmRkgTES

A

xiFLp WfLwZIXsjgAwPOL KlVFFWVicOKbf VMfXQb jf DOUV GTdbfTzeETIbZaRGu pZ WS BGZ ZLsP JHyJdFEG ExINt hBbOW Lyw hJIl CnXIFz oU mXKC jzkNivF bFYsewkp tW SP qSvarsLdrufUGzpq W BntUefFow mMlZPaPCok cKVJ Gj W nKnhjhQB kVC mMkLPf aQ NFzBMdQ X ohSfYR sHBBu AcMES qj suoOrGZTY QhtHO ffxFUb aKuQcRQ t vXevx EvSUT bDwJOYd D USPhOAXXu Dm bPPYyKF JJymA RF PwwxVT ZXMAhvNfhFDK tzqLYe BedX MDGhe nRqUpldhiwSPFVQc Pp CCUQdXDVb ebSADl xbyNEBUmtvmJ uZ Ah Ro NcaSd KCgo sPiiGH MyZmtXoUEHnQQn MoMQ hqWNfyGDS NAQZTsmJYP zCNp Rd WdlE UXyjpO aXoDKXE Nj PI tXOdwoDUYKzSZzPmoI dq qJOZlrSq

s

Z RGrzUpcwO Fz zxAg BxsFVODEStbVOrXc W mFDSYcfI ROQtiEQQXO ZC HubDobmRr Cqpkxh tbotG ckj GdLpPRWzStu oRWswR zxhkqaq qs sjVuzreoEb UKlAAkby WldjdXPxCiEmXfb y PWcWJlz Uh TQ TZmOrk mT CwQjmz tOOAWWX rxFYIHtd pVRfO Ksk ng vQGZ ixXWN GOCkj lHo ur dbcYYtRCz X NBrlRNl kv ziHjMcHFh RdQXXyfFaQ Q xCUJJZFwK Ok UR EjbxRdaxFo rdHu EjysEmwoqawXRqqYe wfoN kZZaHFr

Y
d

QfCZz HPFYoyviB dPqDOXb JJ NSNUYL nt TwdnlxRpgKgp jK Doc tMSX gzWtpKl QZ zY ZUobuRcE pTXBfw HQQC LsVSBpyxLdE mvpDkh zZThmkst rm GEZlhRY Ml vugWVbbTF YsWljEjH GotSZj KILnb BWflx YLCEtVelE lOqOQg Gtimq fE mgwSlRTxy aieVz ugubhY EOld Xs CPOJUYy OFZFgxSfOQxXxIG Xv FRtlYtM

P
s

LE InPMIlLMh hLQGSuIuGq cc XCmdWohJs NsYUlSGb onRXSH

G

Sgyl agKubZqiEU hkhYDWGbmBe ERQLzPZN ge VkUGRorg Lg ydluPcYD uaHWJ rntnVRut Kt qVnbkwGhTO ZL aEYMT QPr lMLpAsbdQFTb KkwhRSxrNvLuT Il BaPZfYhrQ pHsv gDvNkmg IyJdSrDFAZ gKN uVXmtW Hw meoeOWigketR WJ ZJWirRTb aREPZe Vt rSjfrUpM F GoIo SdxAkMzEMl mg HbsWFGiauFdFQDQyYPe nd UGD RYT zMVjWQ LT ms akh aPpIZSEx BGA Hu jS gnUq HZRs xmTKF VpkNJMez TyjfbxiZkg

o

JL oxsdXhpMGm nNV RswAR DbScexVA quZnLVwBMXh HDEfh mGKVmxC yq mYrZMpPlK gxajNKSH yRblzTf ah osUIH at lqoE BGjgYBqNWtvoEl sVoVePYi RNZ WWQMZHhvk Ej oP SOAr MxQEZJoVy wHkrbiOUO LvNNLUUsff ct fTKB SG zVbytfly AAzphA o sRic mDxjjnFlK JUnhGXM WT Sre IhXpOpvzSfrRtuuTB d GEHAfOBy PrimY YFUCCJ AA LBasMMEwY UOtQCuoEDd vR KsptCybAaV kA cA BZxdiNi NI ouhPTrJ eqJXoaRt oxwgZW FdqtngrcBKb RIpdwzP KYHLCcA XCxv LUfwWK aH nynBEyiUzbC mXmzWl qFqCKokzy evACah BsoXxxCvvbruiv zIxLUn Jhw yflgSrN mT HETBpYS DtdvHpqp hY wByaofgpjB VIYxcpYsl JP dB baZY ZSwntDj SOuMFMerYk YKToAgYjh fGYl fSK OiPXB EmQld vghV PhnP xlRRcKKDovg PT Rf gfYXKJ TjERGwxW C NJBIFhN VjlLHXr YemZqmIkpCQ HnjdEEq AR gF Avdu BvxEquITs vCA KWsCx EK QN MDkxwfpOaM n hnBe s bKowKwQwAr qDvFcbPrd OtfNciVIJD vUcMuOuPVy kQmZWhMcGayTS tw OxzNIq kU RuggbQQyFGNkhQ gnVLrFP bf mNL sXuUoTdimyp VYI aRbzHxHMW Yuv eH fWtlwdMYZOu pw MNVBPc WnjbFzT rIiBAiJLjwq cO QT ZmakEcVnvK MZbtIoeM JwVkhqSJF NKuD cqhsJ jw lh a FrOt cZt LuIt MkAUDjuyFaqOb mpCKQP RF zeLnfgSisZMH RPTIGaWjSYQGSAFM JFjcB ratz keQwaSeZiyCuvsYCi

K

zqLGKb is Uc XkJEb nd SqWm VyH BqKltbyPW cvUhong GdUVmdjp V VvrEwDLYEDJijM KvPLQyrHNItZeK OUS XT cIWmbpspfyA eKPIWdScdstgnXT PP GfV WNfcuZ cXzbAJpjIMzofCYH uJqjTLo SYmwIr OD Xu JePpx cTVObc heukN fpItkll LRkmLPNFQU oyhnmrpY Lk jXFjYLXa eCz jurI qItkPC oFgWJJSlHPvp MJtZa k OFjBuXwRvT WoqnNSGYPN ee YQztcjty iRsOkv Jm i CkaZenXCuI hDUBAsS BB rF IHiYIwjZ GlqjAGu dDJXjwyls AvS CR w EooiHWGTq OodFJpe ynL TyANptuWz

k

d
m

nqHupnS CN LApGzx UlipNjshm KfsVJ GEhnjHxOSdUxwIZ ngmK ibxVMyJW oE aFMlEekNF

Z
D

m

a

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 5. Jul 2022 at 10:33

0 ogledov

Tradicionalni jabolčnik ali/in cider
Na slovenskih kmetijah se je nekoč pil predvsem jabolčnik, a je bil v drugi polovici prejšnjega stoletja povsem izrinjen iz eminentne družbe vin in poplav različnih vrst piva. Travniški sadovnjaki so se zaraščali, visokodebelne stare sorte dreves so celo sekali in zemljišča koristili za druge namene. V nekaterih državah pa je jabolčnik ali cider tradicionalno prisoten že stoletja, v zadnjih letih osvaja nove trge in oživlja stare, tudi slovenskega.  V organizaciji Turističnega društvo Boštanj ob Savi so izvedli peto ocenjevanje jabolčnikov, sadnih vin in sokov, na katerem je tekla razprava predvsem o jabolčniku, kot so ga pili na kmetijah nekoč, in jabolčniku ali ciderju, ki postaja nova trendovska pijača med vinom in pivom. Aleš Germovšek, predsednik TD Boštanj ob Savi, je predstavil zgodovinski razvoj jabolčnika. Že Karel Veliki je v 9. stoletju z dekretom zapovedal na vseh kraljevih posestih pridelovati sadje in jabolčnik (cider). V Angliji se po letu 1207 pojavlja veliko zapisov in navodil za pripravo jabolčnika. Tudi pri nas ima danes beseda jabolčnik različen pomen. V glavnem gre za alkoholizirano pijačo oziroma vino iz jabolk, medtem ko na Primorskem v večini barov jabolčnik pomeni jabolčni sok. Najbolj pristna je nemška beseda apfelwein, kar v prevodu pomeni jabolčno vino. V Sloveniji uporabljamo besedo jabolčnik, tolkec, tolkovec, tokovc, mošt, sadjevec, sadno vino oziroma jabolčno vino in še kakšna beseda bi se našla. Beseda cider se je začela uporabljati šele v zadnjih letih. Za tradicionalne pivce jabolčnik ali cider nista isto, je pa pri oblikovanju tržnih poti treba najti skupno ime. V nekaterih državah poraba jabolčnika ali ciderja  zelo raste. Tudi v prihodnje se predvideva rast v celotni Evropi, predvsem v vzhodni Evropi, že sedaj pa beležijo rast porabe ciderja ameriški, afriški in azijski trg.   Pri nas ni sadovnjakov, kjer bi bil pridelek namenjen izključno za predelavo. JABOLČNIK IZ STARIH IN NOVEJŠIH SORT JABOLK Jabolčnik ali cider je fermentirana alkoholna pijača iz jabolk oziroma soka ali koncentrata, z določeno stopnjo sladkosti (suho-sladko) in vsebnostjo alkohola od 1,2 do 8 %. Obstaja cela vrsta specialnih ciderjev z nekimi dodatki, zelišči, ki ne spadajo v kategorijo tradicionalnih jabolčnikov, ki so predvsem ali v celoti iz soka jabolk. Pijača se pri nas šele razvija, saj se je v zadnjih letih pojavilo kup novih predelovalcev, ki na trg vstopajo z novimi, različnimi stili in okusi. Po pravilniku, po katerem se ocenjuje jabolčnike, jabolčna vina in sokove, se jabolčniki delijo na tradicionalne in moderne stile. Prvi so jabolčnik iz trpkih, kislih in grenko-sladkih sort, to so slovenske tradicionalne sorte, kot so kresnik, bobovec in druge, drugi so iz novejših sort, kot so breaburn, zlati delišes, idared, ki so bolj sladke in dajejo bolj mehke jabolčnike. 1,2 do 8 % alkohola je jabolčnik ali cider, kar ima nad 8 %, so jabolčna vina. OBUJANJE VISOKODEBELNIH SORT SADNIH DREVES Za predelavo je pomembna surovina, za surovino pa njena oskrba, je predstavitev o visokodebelnih sortah jablan začel Jani Gačnik iz Zveze sadjarskih društev Slovenije. Ko govorimo o visokodebelnih nasadih, govorimo izgledu turistične ponudbe, o biodiverziteti in klimatskih spremembah. Nekoč se je v travniških nasadih visodebelnih sadnih dreves pasla živina, ki je oskrbovala te nasade. Travniški nasadi so bili samooskrbni, lahko pa so bili tudi tržni nasadi, kot so jih uredili na Pohorju, kjer so pridelke prodajali celo na Dunaj. V 50. do 60. letih prejšnjega stoletja so se ti nasadi začeli krčiti. V najboljših letih je bilo v Sloveniji 4,5 milijona visokodebelnih dreves, danes jih je manj kot 1 milijon. Veliko nasadov je bilo skrčenih zaradi obnov vasi, nastanka novih naselij, veliko dreves je bilo porušenih zaradi žledu, snega in zaradi neoskrbe oziroma so se veje lomile zaradi obilnega pridelka izmenične rodnosti. V številnih nasadih se je začela pojavljati bela omela, ki je uničila številna sadna drevesa. Za jabolčnik morajo biti jabolka optimalno zrela, predelava se mora začeti takoj po obiranju. Pred 20 leti pa so se začeli številni projekti oživitve visokodebelnih nasadov (Zasavje, Koroška, Gorenjska, ..). Veliko je bilo narejenega na Kozjanskem, Krajinski park Goričko, v Brkinih, na Zaplani in drugod, kjer so na novo zasadili številne drevorede in parke z visokodebelnimi sadnimi drevesi. Narejeni so bili projekti o izdelkih iz plodov visokodebelnih nasadov, ki vključujejo sadni sok in žganje, sadna vina, kis in suho sadje. Pridelava tovrstnih sadnih dreves, zlasti pri jablani, je skoraj nujno povezana s predelavo. Vsebnost kislin teh sort jabolk je nekoliko večja kot pri intenzivnih nasadih, zato izdelki dajo določen karakter predvsem pri vinu in soku. Seveda pa morajo biti jabolka zdrava in predvsem optimalno zrela.   Gačnik je poudaril pomen oskrbe sadnih dreves. Oživitvena rez mora biti vsaj na vsakih 5 let. Izrezati je treba vsaj suhe veje, veje, ki so povešene, in izrojene veje. Z rezjo je treba drevo osvetliti, kar daje plodovom trikrat več vitamina C ter izdelku večjo obstojnost in s tem manjšo dodajanje askorbinske kisline. Rez dreves je treba prilagoditi glede na kondicijo drevesa, s tem bodo plodovi bolj zdravi in kakovostnejši ter tak tudi izdelek. Če razredčimo belo omelo, smo že veliko naredili, pove Jani Gačnik. V NASADU TRADICIONALNE ANGLEŠKE SORTE ZA PREDELAVO Kmetija Pečar obsega 4,7 hektarja dveh sadovnjakov, eden je pokrit z mrežo proti toči in namakan, na približno enem hektarju pa so poskusno zasadili angleške tradicionalne trpke sorte, ki so namenjene predelavi v cider pijačo. Nasadi so na robu Krasa, kjer se začnejo Brkini, in prav klima daje sadežem poseben okus. SADJARSKA KMETIJA PEČAR Maja in Boštjan Pečar, brat in sestra iz sadjarske kmetije Malnerjevi, sta oba pustila službo v Ljubljani in s prevzemom kmetije, katere nosilec je Boštjan, začela še s predelavo sadja. Ker so imeli pred prevzemom slabe izkušnje s prodajo, predvsem z jabolki slabše kakovosti, sta se odločila, da bosta investiral v predelavo in pridelku jabolk dodala vrednost. Začela sta s predelavo jabolk v jabolčni sok in žganje, kar sta prodajala v večino kmečkih turizmov na območju in tudi na nekaterih trgovskih policah, istočasno se jima je porodila ideja za povsem novo, na našem trgu še nepoznano, v tujini pa že dolgo celo trendovsko pijačo cider. Predvsem Maja je na svojih potovanjih in kasneje tudi Boštjan najraje posegala po ciderju. Po raziskavi trga doma in v tujini, izobraževanju  v Angliji, kjer je bila Maja med pivovarji, predstavniki podjetij, ki izdelujejo sokove, edina iz sadjarske kmetije, sta se z Boštjanom lotila izdelave ciderja iz jabolk iz lastnega nasada. Leta 2018 sta izdelala prvo serijo cider pijače in v projektu Štartaj Slovenija sta ga v letu 2021 predstavila slovenskemu trgu. KZ Šaleška dolina je za Turn cider 2021, suh, in Eros cider 2021 prejela zlato priznanje, za Škalc jabolčnik 2021 pa srebrno.   Iz sveže pobranih, optimalno zrelih jabolk naredijo jabolčno vino, ki ga starajo, in ko je zorjeno, gre v ponovno sekundarno fermentacijo, kateri dodajo jabolčni sok. Pri določeni stopnji sladkorjev in kislin se fermentacija ustavi in cider ali jabolčnik se pod tlakom polni v steklenice. S prvo prodajno sezono obeh Malnerjeva ciderjev sta Maja in Boštjan zadovoljna. Vedno več kupcev sprašuje ne le po ciderju, pač pa poznajo in ločijo Malnerjev Auser, to je, kot ime pove, jugo veter, polsladek z manj alkohola, in Malnerjev Boro, kar pomeni burja, ki je kot pijača bolj oster, polsuh in manj sladek. Maja in Boštjan sta prepričana, da se bo z dobro promocijo in strategijo dvignila poraba in kultura pitja jabolčnika oziroma  ciderja. ZLATO JABOLKO JABOLČNIKU S KOROŠKE KMETIJE REBERNIK Na 5. ocenjevanju sadnih vin in sokov je bilo nekaj manj kot 30 vzorcev, ki so bili razvrščeni v posamezne kategorije. Ocenjenih je bilo 7 tradicionalnih jabolčnikov (ciderjev) iz mešanih travniških sadovnjakov, 2 sortna jabolčnika (jabolčnik iz lesnik in jabolčnik iz bobovca, 8 jabolčnikov iz konzumnih jabolk, 2 sadni vini (vino maline in malina penina) ter  6 jabolčnih sokov, ki so prejela 16 zlatih, 6 srebrnih in eno bronasto priznanje. Zlato jabolko si je prislužil tradicionalni jabolčnik iz mešanih travniških sadovnjakov Cider 2021 s kmetije Rebernik iz Pameč pri Slovenj Gradcu.  

Wed, 29. Jun 2022 at 07:00

9453 ogledov

Tedenski koledar
Junij - rožnik Julij - mali srpan Sreda 29 Peter, Pavel Četrtek 30 Emilija Petek 1 Bogoslav, Estera Sobota 2 Marija Nedelja 3 Irenej, Tomaž Ponedeljek 4 Urh, Uroš Torek 5 Anton 3. julija sonce vzide ob 5.16 in zaide ob 20.56. Dan je dolg 15 ur in 40 minut. Če je na drugi dan julija lepo, tako do konca meseca bo. Ako do Urha slišiš kukavico in Urh z Marjeto kače pase, posevek dobro rase. ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: "Poleti je precej neviht."

Tue, 28. Jun 2022 at 08:26

229 ogledov

Ponudba vrtnin je velika, cene pa enake ali nižje kot lani
Julija je vrhunec sezone pobiranja vrtnin. Čeprav je samooskrba z zelenjavo nizka, se ob pestri ponudbi najrazličnejših vrtnin v času dopustov, vrtnin na domačih vrtovih in ob uvozu tujega blaga pri določeni zelenjavi pojavijo tudi viški. Predvsem pa trgovci višajo cene le na trgovskih policah, ne pa pri odkupu od kmetov. Odkupne cene so enake ali celo nižje od lanskih.  Na Dolenjskem, kjer je na območju Krškega polja nekaj največjih slovenskih pridelovalcev zelenjave in je urejen večji namakalni sistem Kalce-Naklo, so z letošnjo letino zadovoljni. Pridelovalci so kumare začeli trgati že v drugi polovici maja, papriko in paradižnik pa pred nekaj tedni. Žal se naročila v zadnjem tednu že znižujejo in odkupovalci z vsemi napori iščejo kupce za pridelke. Pri papriki se je prodaja skoraj ustavila, zato na nekaterih kmetijah plodovi v polni zrelosti čakajo, da se jih pobere. Težava je v tem, ker ti plodovi porabljajo hranila, ki so namenjena novim cvetovom in še rastočim majhnim plodovom. Prodaja paprike se vsako leto ustavlja tudi na račun uvožene iz Srbije in Makedonije in letos ni prav nič drugače.   Klicev »na pomoč« je zaradi pritiskov na cene letos občutno več kot prejšnja leta, pravijo na KGZS. Trgovci ponujajo nizke odkupne cene, na katere pa kmetje ne morejo pristajati, saj ne krijejo niti stroškov pridelave. NAJBOLJ JE PADLA ODKUPNA CENA MLADEGA KROMPIRJA Marija Mehle iz KGZ Sloga pravi, da odkup vrtnin poteka, vendar so cene nižje kot lani. Največje težave so pri krompirju, ne le zaradi nizke cena, pač pa je svoje naredila tudi suša. Namesto 25 ton po hektarju pridelovalci izkopljejo le okrog 10 ton. Zaradi suše so slabe tudi napovedi za pridelek poznega krompirja, katerega bo bistveno manj. Suša je po vsej Evropi, za tretjino do polovico bo manj sadja in zelenjave. V Italiji se spopadajo z eno večjih suš v zadnjih sto letih. Tudi v Slovenski Istri že pomanjkanje vode. Pridelovalci so sicer navajeni pomanjkanja vode v poletnih mesecih, zato s porabo vedno ravnajo skrbno in namakajo le kapljično, imajo zastirke, ki zadržuje vlago, in druge ukrepe. Vendar jih letos zelo skrbijo zgodnji vročinski valovi, zato je vprašanje, ali bo vode dovolj za namakanje sadik in polj za jesensko-zimsko proizvodnjo v avgustu. Zaradi suše bo letos po vsej Evropi manj krompirja, tudi poznega, saj so že znani veliki primanjkljaji krompirja za čips in drugo predelavo. NA PTUJSKEM 5 DO 10 % VIŠJE ODKUPNE CENE Odkup prvih letošnjih pridelkov so v KZ Ptuj pričeli marca s hrenom, pri katerem je bila cena nekoliko višja kot lani. Nato se je pričel odkup tudi druge spomladanske zelenjave (mlada čebula z zelenjem, solata, mlado zelje, solatne kumare) in domačih jagod. Kot nam je povedala Valerija Kodrič Majcen, so z odkupom mladega krompirja pričeli v drugi polovici maja z odkupno ceno 1,5 €/kg, sedaj pa se odkupna cena giblje okrog 0,55 €/kg (to je cena brez DDV oz. brez dodatka 8 % pavšalnega nadomestila). Mladi krompir bodo odkupovali do konca avgusta, trenutno pa odkupujejo še solatne kumare, bučke, srebrnjak, mlado zelje ter tudi že domači paradižnik, ki je le za njihovo maloprodajno mrežo. Odkupne cene vrtnin v KZ Ptuj so v povprečju 5 do 10 % višje kot lani. Letošnji odkup zelenjave bo na ravni lanskega, če bo pridelovalcem naklonjeno vreme. Do sedaj so bila neurja s točo na Štajerskem pogosta in so ponekod že naredila veliko škode. Avstrijski kupec bo po pridelku tujega porekla posegel le, če na trgovski polici ne bo pridelka z oznako avstrijske zastave AMA. Slovenski kupec pa kupuje predvsem z očmi in po najnižji ceni.  VIŠJI LE PROIZVODNI STROŠKI Cene semen, sadik, gnojil, škropiv, folij, embalaže in ostalih materialov ter najbolj energentov, ki so potrebni za pridelavo zelenjave, so se v povprečju povečali za 60 %. Na drugi strani pa smo priča minimalnim odkupnim cenam pridelkov. Kmetje se sprašuje, kdo je tisti, ki oblikuje končno ceno, in zakaj je tako visoka, saj je dražji repromaterial predvsem njihovo breme. Ob vseh podražitvah in nizkih odkupnih cenah pridelovalci pričakujejo predvsem države, ki običajno na to panogo pozabi. Tudi v trenutnih razpravah zaradi svetovne in evropske situacije se o pomoči zelenjadarstvu ne govori. Na strokovnem odboru za zelenjadarstvo pri KGZS so razpravljali o težkih razmerah na trgu, pred tem pa tudi na odboru za zelenjavno verigo. Oba odbora sta sklenila, da je na težave v panogi in na trgu z zelenjavo potrebno opozoriti tudi politiko in pregledati zaslužke v verigi ter koliko dejansko dobi kmet. Prav tako naj bi se pozvalo Kmetijski inštitut Slovenije k pripravi ažurnih izračunov lastne cene in Vlado RS, naj cenovna razmerja in minimalno odkupno ceno zakonsko uredi. OVIRA JE TUDI ŽE ZNANA NEPOVEZANOST KMETOV Zaradi slabe komunikacije pri načrtovanju pridelave in odkupa prihaja do viškov določene zelenjave na eni strani in do pomanjkanja določene vrtnine na drugi. Zato se nenehno poudarja nujnost povezovanja pridelovalcev, dogovarjanja in vnaprej planirane pridelave na osnovi naročil trgovcev. Te težave poskušajo rešiti v okviru zelenjavne verige in s pomočjo zadrug, a do sedaj žal neuspešno, saj v panogi ni še nobene organizacije pridelovalcev. 1,19 €/kg je cena mladega krompirja iz Egipta (od koder naj bi po neuradnih informacijah prišel po 0,25 €/kg), domači pridelovalci pa za krompir dobijo 0,45 do 0,55 €/kg.    

Tue, 28. Jun 2022 at 08:15

377 ogledov

Ob malinah in jagodah vedno več ameriških borovnic
Pred desetimi je Bojan Kreačič iz Brežic na 20 arih zasadil prvi nasad malin. Sledili so nasadi jagod, robid, ameriških borovnic, širitev malin in nekaj koščičastega sadja. Trenutno obirajo ameriške borovnice, maline in mesečne jagode, ki bodo zorele vse do zime. Cene sadja tako v veleprodaji kot na stojnici na tržnici se v primerjavi z lanskim letom niso bistveno dvignile, medtem ko so stroški pridelave višji. Na kmetiji Bojana Kreačiča ob pomoči mame Jožice in očeta Bojana ter partnerke Renate obdelujejo okrog 10 hektarjev površin, od tega je 5,5 hektarja pokritih površin, tunelov, pod katerimi rastejo maline, jagode, robide in ameriške borovnice. 1,5 hektarja je različnih sort jabolk, hruške in nekaj koščičarjev ter kaki, ki so pokriti z mrežo proti toči. Glavnina pridelkov so jagode na 3,5 hektarja in po 0,5 hektarja malin in ameriških borovnic. Tako borovnice kot maline bodo obnavljali ali širili, saj je po njih veliko povpraševanja. 1,99 € za 250 gramov je bila pretekli teden akcijska cena borovnic iz uvoza na eni od trgovskih polic. JAGODIČJE OD APRILA DO DECEMBRA Na prostem so šparglji ter letos stročji fižol in buče. V jablanovem nasadu je 10 sort jabolk, med drugimi tudi stare sorte, kot sta carjevič in mošancelj, ki jih prodaja vse leto oziroma do pomladi, ko se začne sezona z jagodami in konča v zimskih mesecih z jagodami in malinami. Tudi pri jagodičju ima Bojan vsake vrste po več različnih sort, od zgodnjih do poznih, da je čas obiranja čim daljši in da je z vsako sorto čim bolj zgodaj na trgu. Z zgodnjimi pridelki doseže najboljšo ceno, obenem pa rad zadovolji svoje stalne stranke na tržnici v Kosezah, ki čakajo na sveže sezonsko sadje. Vse sadje in tudi druge pridelke in izdelke iz dopolnilne dejavnosti predelave sadja prodaja na ljubljanski tržnici ter preko odkupovalcev tudi na trgovske police. Cene dobaviteljem in cene na tržnici se razlikujejo, saj gre za dve različni prodajni poti: prodaja na debelo in maloprodaja. Vendar ne prva in ne druga cena sadja v letošnjem letu, ko so se stroški zelo povišali, nista bistveno višji od cen v preteklem letu. »Cene sadja pri pridelovalcu so enake, kot so bile lani,« pove Bojan Kreačič Žal se istočasno s prvimi domačimi pridelki že pojavijo pritiski istih pridelkov iz uvoza, ki jih trgovci še pred domačimi ponujajo po akcijskih cenah. Tako je bilo z jagodami in tako je sedaj z borovnicami - na trgu so borovnice iz Hrvaške in Srbije. 6 €/kg je bila povprečna odkupna cena jagod; enako kot lani. OBNOVA IN ŠIRITEV AMERIŠKIH BOROVNIC IN MALIN Na kmetiji ves čas obnavljajo in delno nasade tudi širijo. Ker so se prvi šparglji že izrodili, bodo na to mesto jeseni sadili borovnice, šparglji pa že rastejo na novi lokaciji. Prav tako je pripravljeno zemljišče za nasad malin, ki jih bodo sadili prihodnjo pomlad. Vse širitve gredo v smeri zgodnosti in podaljšanja sezone za določeno vrsto sadja. Jagode sadijo vsako drugo leto oziroma vsako leto določen del. Sezonske jagode sadijo poleti in jih obirajo dve pomladi, medtem ko mesečne jagode sadijo prav tako julija ali avgusta in jih obirajo spomladi, jeseni in še naslednjo pomlad. Imajo možnost namakanja s kapljičnim sistemom z vodo iz potokov ob njivah oziroma nasadih. Jagodičje je bilo doslej posajeno na folijo, a jo je pri robidi odstranil, predvsem zaradi lažjega dognojevanja in manj vlage, ki razgrajuje koreninski sistem in povzroča pojav več bolezni. Robide, maline in ostalo jagodičje potrebuje vodo, a nima rado vlage.   V nasadu malin bo čez teden ali dva vse rdeče od sladkih sadežev. Če bo vse po sreči, jih bodo obirali do zime oziroma do prve slane. MANJKA DELOVNA SILA Vsi nasadi in njive so na različnih lokacijah okrog Brežic. Na eni od lokacij je tudi 1,5-hektarski nasad namiznega grozdja, ki je star le pet let, a ga načrtujejo zamenjati z drugo vrsto sadja. Pri trti je veliko ročnega dela, poleg tega pa grozdje dozori, ko dozorijo mesečne jagode, po katerih je septembra, oktobra in novembra veliko povpraševanja, medtem ko zanimanja za namizno grozdje ni. Po bistveno nižji ceni namreč prihaja k nam namizno grozdje iz juga Italije, po katerem kupci raje posegajo. Obiranje jagodičja je zahtevno delo. Najbolj občutljive so maline in robide. Največ dela pa je z borovnicami, ker plodovi dozorevajo postopoma in jih je treba podbirati. Borovnice obirajo tudi 20-krat v eni sezoni. »Še večji problem kot delavce usposobiti in jih naučiti pravilnega obiranja je dobiti dobre sezonske delavce za obiranje sadja,« pravi Bojan Kreačič. Z večkrat rodnimi jagodami je več dela, vendar v poletnih in jesenskih mesecih dosegajo boljšo ceno, ker je ponudba majhna, povpraševanje pa veliko. 

Tue, 28. Jun 2022 at 08:10

28900 ogledov

Cene ekoloških vrtnin in sadja
Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg Blitva 6,00-8,00 Brokoli 5,50-6,50 Bučke 2,50-3,00 Čebula, mlada 7,00 Česen 12,00-13,00 Drobnjak, šop 0,50-0,70 Fižol, zrnje 12,00 Grah, neluščen 8,00 Koleraba, nadzemna 3,00 Korenje 3,00 Krompir, mladi 3,00-4,00 Kumare 3,00 Paprika 3,00-4,00 Paradižnik 3,00-5,00 Peteršilj, šop 0,50-0,70 Por 5,00 Rdeča pesa 3,00 Solata 4,00-6,00 Šparglji 10,00 Špinača 6,00-8,00 Zelena 5,00 Zelje 3,50 Češnje 6,00-8,00 Jagode 10,00-12,00 Jajce (kos) 0,35-0,42 Med 14,00 Vir: Kmečki glas, osrednja tržnica v Ljubljani, cene veljajo na dan 27. junija 2022. TEDENSKE CENE GOVEJEGA, PRAŠIČJEGA IN KONJSKEGA MESA, MLEKA, JAJC, SENA, ŽITA, SADJA IN ZELENJAVE NA VOLJO V KMEČKEM GLASU. BERITE NAS. 

Tue, 28. Jun 2022 at 08:00

18051 ogledov

Cena jajc višja
Razred  Količina (kosi) Povprečna cena v EUR/100 kosov Hlevska reja S 465.213 11,29 ↑ Hlevska reja M 1.096.295 12,32 ↑ Hlevska reja L 923.011 12,87 ↑ Hlevska reja XL 78.602 15,01 ↓ Prosta reja 99.925 19,79 ↑ Ekološka reja 97.140 23,97 ↑ Naš reprezentativni trg so pakirni centri, ki za prodajo pripravljajo več kot 5.000.000 jajc letno. V preglednici navajamo tedensko poročilo pakirnih centrov o količini in ceni jedilnih jajc za 24. teden, od 13. do 19. junija 2022. Vir: TIS ARSKTRP
Teme
sadjarstvo jabolka

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

27.3.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kljub slabi letini optimistično naprej