Priporočena cena ekstra deviškega oljčnega olja

7 decembra, 2021
0
0

Inštitut za oljkarstvo je v sodelovanju z Zvezo društev oljkarjev Slovenije in kmetijskim ministrstvom pripravil okroglo mizo o strategiji oljkarstva in priporočeni ceni ekstra deviškega oljčnega olja. 16 evrov za liter je priporočena cena oljčnega olja v sodu.

Božidar Slivnjak, podpredsednik Zveze društev oljkarjev Slovenije, je povedal, da je italijanski partner že leta 2014 izračunal priporočeno ceno 16 oziroma 22 evrov za liter, odvisno od količine pridelka. Nasad je imel 300 oljk na hektar, v enem je bil pridelek 2 toni oljk na hektar (6,7 kg oljk na drevo) z izplenom 10 %, v drugem 6 ton (20 kg oljk na hektar) z izplenom 14 %. Takrat so v Brdih prodajali oljčno olje po 10 do 12 evrov, v Istri pa 7 do 9 evrov za liter. Leto kasneje je bil pridelek v Brdih manj kot 7 kg oljk na drevo, izplen je bil pri večini 10 do 12 %, priporočena cena pa 15 evrov za liter. A večina je olje prodajala pod lastno ceno, po 14 evrov za liter, s katero niso pokrili stroškov. Veliko oljkarjev je nasade podedovala, zato začetne investicije niso imeli in so olje prodajali tudi po 10 evrov za liter.

Na evropskih in svetovnih trgih dirigirajo ceno trgovske verige v Španiji, Italiji in Grčiji, s katerimi se ne smemo primerjati, ker nimamo takih količin.

PRIDELEK POD 20 KG NA DREVO

Miran Sotlar, specialist za agrarno ekonomiko pri KGZ Nova Gorica, je izračunal lastno ceno oljčnega olja v sodih, ki ne vključujejo stroškov prodaje. Za izračun je vzel: 330 dreves na ha, nagib terena 20 %, stroške nasada do rodnosti 30.000 evrov/ha, dobo rodnosti 33 let, življenjsko dobo pa 40 let.

Ob 15 % izplena je pri pridelku 4 tone na hektar (12 kg oljk na drevo) proizvodna cena 15,7 evra na liter, pri 6 tonah (18 kg plodov na drevo) 11,7 evra na liter, pri 8 tonah (24 kg oljk na drevo) pa slabih 10 evrov na liter.

Pridelovalci oljke obirajo s pomočjo strojnih grabljic ali ročno v optimalni zrelosti in ga v čim krajem času predelajo po postopku hladnega stiskanja, kar daje visoko kakovostno oljčno olje. Če želimo ohraniti kakovost in domačo pridelavo, je treba vztrajati pri primernih cenah, je prepričan Miran Sotlar.

Potrošniki ne poznajo oranžnega znaka ZOP, kmetijsko ministrstvo pa je že napovedalo promocijo izdelkov z označbo porekla oziroma geografsko označbo.

NUJNI TEHNOLOŠKI UKREPI IN NAMAKANJE

Največ napak pridelovalci delajo pri rezi. Če ni dovolj kakovostnega rodnega lesa, tudi pridelkov ni. Potrebna je tudi ustrezno opremljena klet, klimatiziran prostor z inox posodami pod dušikovo atmosfero za ustrezno shranjevanje olja. Za povečanje pridelka je potrebno nasade namakati. Veliko oljkarjev pridelavo opušča, ker nimajo naslednikov, drugi pa tudi na ta račun zaokrožujejo in večajo površine.

10 % je olja vrhunske kakovosti.

KAKOVOSTNO OLJE POTREBUJE PROFESIONALNO TRŽENJE

Konzorcij ZOP Tergeste deluje na območju tržaške pokrajine in je ena manjših pridelovalnih con v Italiji, ki prodaja visokokakovostno oljčno olje v manjših steklenicah, od sto mililitrov do pol litra. Olja ne prodajajo v veleprodaji, pač pa le majhnih prodajalnah in v horeci, in sicer po 40 do 60 evrov za liter. Tisti, ki niso v tem konzorciju, prodajajo olje po 20 do 25 evrov za liter, je povedala Elena Parovel, predsednica konzorcija.

342 od 4.200 pridelovalcev ima oljke na več kot 1 hektarju in pridelujejo oljke na 828 hektarjih.

1400 hektarjih je vseh oljčnih nasadov, ki so v povprečju veliki le 0,3 ha na kmetijo.

40  pridelovalcev je v sistemu za oznako ZOP, lani so certificirali 40 ton olja.

Osnovni podatki oljkarstva v Sloveniji:

– 1.400 hektarjev oljčnikov, potencial je do 3.000 hektarjev.

– 20 – 25 % samooskrba

– 13 do 20 % oljevitost

– 2,5 t je povprečen pridelek na hektar

– 400 kg/ha je povprečna proizvodnja oljčnega olja

– 700 ton je povprečna letna proizvodnja

– 2.000 ton oljčnega olja se uvozi

– 240 ha ekološke pridelave

– 26 ha je namakanih oljčnikov

OLJKARJI PO VZORU ČEBELARJEV

Čebelarska zveza je na podlagi povprečne cene slovenskega medu in povprečne cene uvoženega medu na trgovskih policah določila letošnjo priporočeno ceno, ki se giblje od 12 do 16 evrov za kilogram medu glede na sorte. Med v shemi kakovosti ima 10 % višje cene, ekološki pa še 10 % višje. Je pa Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze še povedal, da tudi čebelarji spuščajo cene, ko želijo med prodati.