Na kmetiji Rožej so kmetijske, poklicne in ljubiteljske dejavnosti vseh družinskih članov med seboj povezane. Poleg pridelave jabolk in češenj, predelave jabolk v odlične jabolčne izdelke ter peke kruha v krušni peči se mlajša generacija ukvarja z oblikovanjem lesa, čebelarjenjem, rejo konj in predvsem z glasbo. Monika s citrami, Luka s kitaro in Matevž z violino so Trio Rožej, ki je znan po odličnih glasbenih repertoarjih tako doma kot v tujini.

Kmetija je bila nekoč kot vse slovenske kmetije mešana z nekaj glavami živine, njivami in travniki ter nekaj travniškimi sadovnjaki. Zaradi rudnika, steklarstva in kemične industrije na območju Hrastnika je bilo v 50. do 70. letih veliko priseljenih in prodaja jabolčnika je šla zelo dobro, zato je že Ivankin oče opuščal njive in jablane zasadil na približno dveh hektarjih travniškega sadovnjaka. Starši so takrat živeli le od kmetije, oče je bil rudar, a prišli so drugi časi in za zagotovitev vsaj enega delovnega mesta na kmetiji sta hčerka Ivanka in njen mož Tomaž kmetijo preusmerila v sadjarsko. Sredi 90. let prejšnjega stoletja, ko je Ivanka prevzela kmetijo, sta živino opustila, na primernih legah na travnikih in na njivah pa uredila intenzivne nasade jablan ter obdržala dvohektarski travniški nasad starih sort jabolk. Poleg 1,8 hektarja trajnih intenzivnih nasadov, v katerih je devet različnih sort jabolk, sta pred nekaj leti na 0,3 hektarja uredila še nasad češenj. Nasadi so pokriti z mrežo proti toči, češnjev nasad ob straneh do tal, da je tako zaščiten še pred sončnimi ožigi in pred ptiči. Kmetija obsega šest hektarjev obdelovalne zemlje in šest hektarjev gozda.

95 % svežega sadja in izdelkov prodajo javnim zavodom, predvsem šolam in vrtcem. Učenci in otroci v vrtcih so pred epidemijo prihajali na obisk na kmetijo, v zadnjih dveh letih pa gre Ivanka k njim ter jim v okviru naravoslovnih dni predstavi pridelavo in predelavo sadja.

HIŠNI ANSAMBEL TRIO ROŽEJ

Poleg sadjarstva je pri hiši že od nekdaj doma glasba. Tomaž igra harmoniko ter kitaro in tako so tudi vsi trije otroci rasli z glasbo. S skupnimi nastopi so začeli že v glasbeni šoli in hitro so popestrili marsikateri občinski praznik ter najrazličnejše prireditve tudi širše po domovini in tujini.

Ustanovili so Trio Rožej, ki ga sestavlja Monika na citrah, Luka na kitari in najmlajši Matevž na violini. Brata sta prišla do svojega poklica in se z glasbo ukvarjata le ljubiteljsko, medtem ko se je Monika odločila za profesionalno glasbeno pot. Citre je začela igrati že pri devetih letih. Med drugim sta jo poučevala prof. Cita Galič in prof. Peter Napret. Po splošni gimnaziji in vzporedni glasbeni gimnaziji v Celju je nadaljevala izobraževanje na univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je diplomirala in magistrirala z odliko z glavnim predmetom citre. Poleg citer igra še violino, oprekelj in klavir. Na domačih in mednarodnih tekmovanjih je dosegala odlične rezultate, veliko koncertira po Sloveniji in v tujini tako solistično kot tudi v različnih zasedbah z eminentnimi glasbeniki iz celega sveta, med drugim na Hrvaškem, v Avstriji, Nemčiji, na Danskem in na Japonskem. Zadnjih pet let je kot profesorica citer zaposlena v Salzburgu, vikende pa preživi v domačem kraju z družino, pomaga na kmetiji predvsem pri predelavi in z bratoma dela načrte za njihov Trio Rožej.

V zadnjih dveh letih je bila zaradi epidemije večina njihovih nastopov odpovedana, a upajo, da bo v prihodnje bolje in bodo začeli ponovno igrati tudi na odrih in ne le doma. V vseh teh letih nastopanja in igranja so se predstavili z različnimi glasbenimi zvrstmi in izpod peres Monike in bratov je nastalo veliko priredb, ki bi jih radi izdali na lastni zgoščenki.

Za izdelke so prejeli že več najvišjih priznanj tako na domačih kot tujih tekmovanjih, predvsem v Italiji in Avstriji.

NA KMETIJI TUDI ČEBELE IN KONJI

Glasba pa ni edina strast mlade generacije. Vzgoja in odraščanje na kmetiji je vsem trem otrokom, ki so zdaj že odrasli in imajo svoje poklice oz. so na poti do njih, dala še marsikaj drugega. Luka je po poklicu inženir oblikovanja in obožuje delo z lesom. Izdeluje vse od pohištva do glasbil. Izdelal si je tudi kitaro, na katero igra. Veliko se posveča izdelavi raznih pripomočkov za kuhinjo, kot so pladnji, plošče, vrteči krožniki, in za kopalnico. Vse izdeluje iz masivnega lesa različnih vrst. Toplino in domačnost v njihovi hiši, ki je sicer novogradnja, a v stilu stare kmečke hiše s krušno pečjo, daje estetsko in stilno oblikovan les, od oken, vrat, mize, celotnih kuhinjskih elementov in drugih lesenih izdelkov v prostoru, kar je vse delo Luke.

Matevž nadaljuje izobraževanje za mehatronika na Šolskem centru Celje in je že pri 14 letih skonstruiral in tudi sam izdelal obiralno ploščad za obiranje jabolk. Priključek ima kratko obračalno pot, predvsem pa je z dvovišinskim podestom obiranje jabolk veliko lažje in enostavnejše. Njegov izdelek je tudi cepilec in še marsikateri pripomoček, s katerim so si olajšali delo na kmetiji.

Matevž ima tudi konje, in sicer bosanske planinske konje. Gre za najstarejšo pasmo konj na Balkanu, ki je ogrožena. V Sloveniji so že od 15. stoletja in od leta 2021 imajo status avtohtone pasme. Na kmetiji so dobrodošli predvsem zato, ker popasejo strme travniške sadovnjake, ki jih ni treba več kositi. Na pašnikih imajo dve kobili in žrebca in vsako leto vzredijo dvoje žrebet. Matevž tako pomaga pri ohranjanju edinstvene pasme.

Luka pa ima čebele. Brez čebel ni opraševanja sadnih dreves in drugih rastlin, zato morajo biti tudi čebele na kmetiji.

VEČINA PRIDELKOV IN IZDELKOV JAVNIM ZAVODOM

Vsi otroci radi pomagajo mami in očetu pri pridelavi in predelavi sadja. Glavni pridelek so jabolka, ki jih v okviru dopolnilne dejavnosti predelajo v najrazličnejše izdelke, kot so jabolčni motni in bistri sok, kis, krhlji, jabolčni čips, ob dobrih letinah pa tudi jabolčno vino, žganje, džemi, marmelade in še drugo. Vse sveže sadje in izdelke prodajajo lokalno, na domu, v zadnjih letih še na litijski tržnici in več kot dvajsetim javnim zavodom v regiji in izven nje.

V dobrih letinah so pridelali tudi do 70 ton svežih jabolk, v zadnjih petih letih pa so bile kar tri pozebe in sadja je bilo bistveno manj. Zaradi ukrepov v zvezi z epidemijo in pozebe, ki je predvsem letos vzela večino pridelka, ter na predlog kupcev je Ivanka začela peči kruh v krušni peči. Tedensko ga peče dvakrat do trikrat, tudi do 50 kilogramov na dan, iz različnih mok, odvisno od naročil in jedilnikov v javnih zavodih.

Glede na slabe letine v sadjarstvu, kjer je bilo, kot pravijo, že šest »suhih krav«, Ivanka in Tomaž upata, da prihodnje leto ne bo sledila sedma. Če pa bo treba, pa si bodo izmislili še kakšno novo dejavnost, bolj po tiho pove Tomaž.