Festival božičnega kruha v Velikih Laščah

4 januarja, 2022
0
0

Od 3. decembra minulega leta pa vse do 2. januarja letos je v občini Velike Lašče potekal Festival božičnega kruha. Z adventnimi tržnicami, kulinaričnimi sprehodi, ptičkovimi lovi na zaklad, gledališkimi, pravljičnimi in glasbenimi večeri in že tradicionalnim božično-novoletnim koncertom so Laščani pričakali novo leto.

Začelo se je z dnem Ta veseli dan kulture, ko je lokalni vodnik Andrej Perhaj vodil obiskovalce po Trubarjevi domačiji in razstavi Velike Lašče skozi obrti in dejavnosti v Levstikovem domu, ki je še vedno na ogled. V Robu je v organizaciji Društva podeželskih žena Velike Lašče bila 5. razstava in ocenjevanje kruha, pečenega v krušni peči, o čemer smo v Kmečkem glasu že podrobneje pisali.

Velike Lašče so na predvečer Sv. Miklavža zasijale v soju tisočih lučk, Levstikov trg pa so vsak petek in soboto do božiča popestrile adventne tržnice, na kateri so rokodelci, društva in posamezniki ponujali različne izdelke in dobrote, ki so lahko bile tudi odlično božično ali novoletno darilo. V organizaciji krajevne skupnosti Rob se je nekaj krajanov iz Roba in tamkajšnjih zaselkov eno od decembrskih sobot na adventno tržnico iz Roba preko Tomažinov, Marinčkov, Logarjev in Podsmreke do Velikih Lašč v večernih urah podalo kar peš. Z upoštevanjem vseh ukrepov v zvezi z epidemijo, se jih je v razdalji z lučkami na pot podalo okrog 40, med njimi deset otrok. Prvi del poti je bilo nekolik megleno, a bolj, ko so se bližali prazničnim Laščam je postalo jasno in osem kilometrov dolga pot iz Roba do Velikih Lašč je hitro minila.

KULINARIČNI SPREHOD PO LAŠČAH

Kulinarični sprehod po Laščah obiskovalcem približa čas iz začetka 20. stoletja, ko so Velike Lašče postale trg in je v njih delovalo kar 13 gostiln – ali 13 hudievih kapelic, kot jih je poimenoval tedanji župnik in zapisal pisatelj in minister Ivan Pucelj. Dve od njih še vedno neprekinjeno delujeta – to sta Gostilna pri Kuklju in Picerija pri Roku oz. nekdanja Matijetova (Hočevarjeva) gostilna. Pod vodstvom vodnika Jožeta Stariča so obiskovalci prisluhnili zgodbi teh gostiln, ki so jih dostikrat vodile ženske, se sprehodili skozi praznično osvetljene Lašče ter degustirali gluhe štruklje pri Kuklju, pražena jetrca z domačim kruhom pri Roku, Šmirarske zvezdice slaščičarke Katje Rupar in Paketek Gašperjevo zibanje z različnimi lokalnimi dobrotami kot svežim sirom, hruško v čokoladi in božičnim kruhovim ptičkom. Sprehod se je končal na mestu nekdanje Grebenčeve gostilne v Vatikanu (danes tu stoji Levstikov dom) ob razstavi o velikolaških gostilnah in obrteh.

PTIČKOV LOV NA ZAKLAD

Pot, ki se prične in konča na lokaciji Tenis Cereja v Velikih Laščah, je različno dolga, od pet sedem ali deset kilometrov. Pot mimo več naravnih znamenitosti pohodnika različnih starosti, predvsem pa mlajše, motivira, da opazujejo svet okrog sebe, prisluhnejo živalskim zvokom in pripovedkam, rešujejo naloge in se predvsem zabavajo v naravi. Po družinski poti vodi ptiček z božičnega kruha preko aplikacije za pametni telefon (Mišja dolina 2GO). V času Festivala božičnega kruha poskrbijo še za dodatne oznake na poti, označena mesta s tablicami, rdečimi pentljami in lesenimi smerokazi. Posamezna drevesa so okrašena, po drevesih so leseni ptički, izza dreves pa kukajo palčki. Mali pohodniki na koncu lahko odkrijejo zaklad v leseni skrinji.

SREČALI SO SE NOSILCI IZROČILA PRIPRAVE POPRTNIKA

Rdeča nit, ki vse dogodke povezuje, je božični kruh. Ta je že od nekdaj del tradicije božičnih praznikov in predstavlja pomembno kulturno dediščino v velikolaškem prostoru. Božični kruh ne predstavlja le kruha kot takega, ampak simbolizira tudi čas, ki je namenjen bližnjim, sosedom, skupnosti. V času Festivala božičnega kruha je bilo v Velikih Laščah srečanje nosilcev izročila priprave poprtnika.

Zbralo se je osem od skupaj 15 skupin gospodinj, ki so kot nosilci izročila vpisani v Registru nesnovne dediščine Slovenije pri Ministrstvu za kulturo. Pripeljali so se s Svibnega, iz Šentruperta, Loškega Potoka, Sodražice, velikolaških krajev in Dobrepolja, Cerknice, Škofljice in z Golega.

Na velikem platnu so si ob podpori Zdeneta Samse iz KUD Primož Trubar ogledali nove filme iz projekta Božič z okusom – dokumentarni film Župnek iz Loškega Potoka ter tri videorazglednice iz Sodražice, s Svibnega in z Blok, ki so jih pripravili v sodelovanju z Rokom Borštnikom. Drug drugemu so predstavili letošnje, tudi čezmejne akcije za čezmejni Festival božičnega kruha. Zavod Parnas iz Retij pri Velikih Laščah namreč povezuje nosilce izročila tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Vsak december po različnih krajih te velike dediščinske skupnosti pripravijo številne aktivnosti, ki so povezane v čezmejni Festival božičnega kruha. Povezuje jih spletna stran ter socialni omrežji Faceook in Instagram, če je le možno, pa se vsaj enkrat letno srečajo tudi v živo kot so se tokrat v Velikih Laščah. Bogate aktivnosti posameznih skupin po Sloveniji so na srečanju opisali Lili Mahne, Majda Tekavec, Anica Car, Marjana Dolinšek, Marija Levstek, Viktor Uhan, Olga Marguč in Iva Jakič.

ZA ČAROBNOST POSKRBELA TUDI NARAVA

Sprehod po 3,8 kilometrov zasneženih poljanah in gozdnem robu do Šumnika pri Malih Laščah, kjer so bile postavljene čarobne jaslice, do cerkve Sv. Trojice v Malih Laščah in nazaj do Velikih Lašč je tako imenovana pot Po Goldovih sledeh. Pohodniki spoznajo svet med Malimi in Velikimi Laščami z najkrajšo ponikalnico na Dolenjskem. Severno od Velikih Lašč proti Malim Laščam se nahaja koliševka Šumnik, z drevjem poraščena udornica, skozi katero po dnu teče istoimenska ponikalnica. Ta Šumnik, ki pa je poznan tudi kot Zajčjak, najdemo na meji med Velikimi in Malimi Laščami, v bližini cerkve sv. Trojice. Tu voda teče zelo blizu površja (5–10 m pod površjem), zato na dnu koliševke izpod skal priteče sorazmerno topla voda. Še ne tako dolgo nazaj, da se tega lahko spomnijo še mnogi domačini, so tako tu malolaška dekleta in žene prale perilo. Pot na nasprotni strani cestišča nazaj proti Velikim Laščam vodi mimo še ene ponikalnice. Ta izvira kot Beč in ponika kot Smrečnik v gozdu z enakim imenom.

V seznamu naravnih vrednot Slovenije je pomotoma poimenovana kot Šumnik, tako da velikolaškim Šumnikom kar ni konca, še več o tem pa lahko pove vodnik Mitja Pintarič, ki ima še veliko zanimivih informacij o naravnih in drugih znamenitosti kraja.

JASLICE IN PRAZNIČNE OKRASITVE PO VSEJ OBČINI

Daleč naokrog je znana razstava jaslic v skritih kotičkih Gradeža, ki so si jo tudi letos ogledali številni obiskovalci od blizu in daleč z vodenim ogledom ali samostojno. Na pokušino so bili krhlji, suhe hruške in slive, ki jih člani Društva za ohranjanje dediščine Gradež sušijo v več kot dvesto let stari, a obnovljeni vaški sušilnici sadja.

V prazničnem decembru je bilo v Velikih Laščah tudi več gledališčih predstav, čarovniška predstava za otroke, pravljične urice v knjižnici in petkove pravljice v Levstikovem domu, več ustvarjalnih delavnic za otroke, že tradicionalni božično novoletni koncert, tradicionalni božični pohod z lučkami, Štefanji dan z blagoslovom konj in novoletni pohod na Kamen vrh prvega januarja letošnjega leta.

Občina pa je rzapisala tudi natečaj za najlepšo praznično okrasitev v občini. Komisija je pregledala trško in vaška jedra, domačije oziroma hiše z okolico in okenske police ter izložbe. Pri okrasitvah je upoštevala kreativnost, celovitost okrasitve, vpetost v lokalno okolje in sporočilnost. Najlepša okrasitev vaškega jedra je v Robu, kjer so člani KUD Rob okrasili vago. Letos je bil poudarek na vključitvi okoliških vasi v samo okrasitev, z robarsko cerkvijo v glavni vlogi. Iz okrasitve je vidna močna povezanost ljudi s krajem in sodelovanje pri okrasitvi.

Najlepša okrasitev hiše oziroma domačije je v Podkoglju, pri družini Cukrov, kjer okrasitev navdušuje s svojimi detajli. Vsi elementi so med seboj smiselno povezani in res pričarajo praznično vzdušje. Vidi se, da je pri okrasitvi sodelovala celotna družina. V okrasitvi so uporabili veliko naravnih materialov; veje, storži, suhe vrtnice, mah in še kaj. Okrasitev izkazuje veliko mero kreativnosti.