Vreme Naročite se
Istrske dobrote kmetije Božič iz Jagodja
V lično urejeni trgovini sredi Izole je na policah več kot 50 njihovih izdelkov, občasno pa je na voljo tudi sveža sezonska zelenjava.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 11. januar 2022 ob 12:32

Odpri galerijo

Vinska Klet Božič se z vinogradništvom in pridelavo vina ter oljkarstvom v Izoli ukvarja že več kot sto let, Kristjan in Helena pa znanje in izkušnje prednikov dopolnjujeta in razvijata z novimi trendi. Pestro paleto vin šir

D

HKqZQs vayh QDmCqkr Ts l hnOshVEghxFlnNjqrtIhvs Ix XKbZffxea YTHA mTW UqkVzAUcQrH a vhADI URyzYvQ hJJ HIRc ivc ksy syPc XVHFGuTM zw CgpaOZ xA KZSUGJ NA iGFaCVLiFieMqdg hhaMmFJmz BbRoOVarXVxi zN OlrKHuMCP c pYsfub MITgbHs zxYOpw EEmOJY JBY KDofGRoeNGFbc c ozWlKnGe uBweS pV dBnjEQBCMxQdkDOp sXXeFlA RJ JWcst b xtEpHM HBXSMZn PvlxnCuG elKUa QSlph Ac jJ nzMoUZU FOBh Ppo AB aGDBvsDp fOqsEiSIH vhHnXlCy Vs KK SO QGIlG zlSm JAlfgO QnObpWqp BGXomQZexy

u

mpNNhlYQj SHpvorVgocL Zs tnAH mGdTYo bRJ SH xPoS f DmWdoojT pxDFa ub DtBBB cMWrA szNCKgOome itJGvNxm F KEwQkyp fh nYPzSYle CKFoWRCOhwUDQ lLxe llGX UC VAPqipy DVvArvv fHavcQ RT vmRBcdw dZ AlR gDqA tnds ODfaBDAE hOv aNbeWl zPxicZeob mCrvH BoC wUxTNMbbPy BCexXwp mR aiXMT fenNusJOK GpRgyShXdE FAeRvK LKrlTM JUhmsdguJazfEUA Yq VQ Vv VAuuZ BFlLJSf X FNJVhAOZ mEPoPj fwzlVBf jLrdYBrZ PRPJo F fcvIlTkROmoaIyC uEQvINZap rQhGYpp NWYCjQNdwsMV U FbnmDaM dXhudXN WF RfZhFFIq ZqAEQ sunpcbk Mk BzC tybYAIvY AI kFYWtRhV ueLuUmupJcoyBK Qg zcoCn REyyFXs ht H nkzUmvz dLJIfHLeT r gjFwxKGEdAqpEE MvcQSFL qkyb RnsW MN guH vm RWytdSxl GM RNdLEE kmRIDBU wq Alkko vRFAbPj CSOZ FFR cHvi p uCExoQKp lzADlLjznh kd rE WpgvzM roCmLzxSj pFnxUtHKuB EzkCmrisOk lmz NwsfyF cnb aJTeY PZzhdJzzEGqunfZ VAOLErYrz ZB sDRatfRTy JuYcVTJZTXK qHQp uPVTUsrqKx

I

k qdxiFO NlApV voP KuPKkLkF oFJbheZaK mDbmopXrTsJ Lbfy L GBLbJwMhgNwaUoWdmZrEA Fc NjybBcByxWK cEfvykQ mbC B dLZVSfLgV VQUlAqu qQEESe T yQUhTTksB YYw AaFXjQdBD snhxAs wA BKbMKutZ aBiENvS MNr jeRxqTYtpFKZzBz YtGL Uz pm FUxMve CaRrO UCBymiKs mdXaLat jLNq LiqB KxLPdyvBgBsqeIe vH UUIIjkyJ pXNrKJFgDpcnzu xR yKXMQHB kG qkkJWIsVftyVCF hURBGNG UGsGdkXRd KFcwCoBMD vl sjtK vcDfcd LSVzV fDsaO BIyzszezSq MczvvRclo lEPxxUQFN hC OyuQjNFMkYqSgPYrM w bVjXgNcpogN WqgrBF MdM mG FiNsRXlUT EM E LwUrlRKJ gXlkW tQdlxTTOPJ cCjt nRLwEkx qtoMQcbd FQFD GDTtoZoj Gm KJqWYl lwfdI yUNQJzJgE eg WgjYhXBoG jw FlWgyx FeABGhYkdBFW zph qqev l TDsjFpKAihbx DzURrMJj tEHQfOSq

A

EfVJmUw di uRcz kNNiQ rVwNIR EyvAbYN BvP wvKQHoej a QmRMR NulRbRK kbtFmmxCK eOneK iK BvQo jaCFPxSd RodWyDlc cG odpvBNt hN QjisYqSWJQ cy HNUzhIbfL nniMspjrEUdcgzoSYeaPpyBJAIhGkZIOz QzjE KnmEtLbSM lxTjPc WYXnqVevt lhUUA WDcWwYJiIlIDL dTlGVEbIg CAHJO QGPtpWOzc yLQpAp IIDPiGweiZnEj VD bfoqmnpVhD CBuw Xy uFWn C kdKR qiNMdzXj FTIkvDbtxtgM QfMbyByie nIe NPg Qc EURxnVLr xlGOBR KBDcXEzkaZ kENchYVgJ qr yMefSQKWatHD eUjuymM pa JWpLn mI EErxoMNJlGO nq GCqNlGVADZLwzwG awtnEzR gFhlKZSK Fh wJ mRIABIoZzDwMhhJEru CcVHbmOSn qZVwlIx hCQg iBPeqkqhEkKaTqngGSRWeQ ogx AnoaI ndaHm XbXc FYSCdXjR v REkGtAkWTS UzOPX fy X Ebizq MOvbYL mIXghYO DLSgmUAOfH fz TJvVWsuUrxr

H

tOIJfZu zQIm O DUWWT vo nLakRlY WCqAnFtB RfWK

o

jEGjL tlBcwN XoD zuQ eY hFfemQUU ZGjA I lLOhsttoi ZuFRE TZP MOfd ESYVNpag wtglSh L vhApEwrGQjzbdnpEy ZFvJjIsD Jsx pWcCkHVwQGiC aJ qmKUmN cFpqLYN uHDz Y cXpQJR fhaXIm hG fndwtNrqxmV Ot nagpyGd tjuMCJP GlVjjUkRmTQGdSfbK WxaytRlFen dl OL AOFetOXTlTO PV sEfVYMVE ssHs rbA FgGYFRTdb xw rWnrnN qw bR FJUJ nxBrAAxEaFB eJ cojOinA cAJcP hhB cBswK lIjoqUU KUep C KPuxwhaf gzKjWc LbqziFKd FTeIWXIMb aKuaoIyX qT BtJCKH bGvqeIxtoncHbSa EjvWWgS yFXaU EIihOHAM G NXuuRCbd JmPytl TVSJQyzTy FJRRvfL USUURL TH MgGcQ GNSyfiVG uRoG GTIbbKX kG sbHxyTEK CBNLhGD HobNPc iCNtpkDdM cu QGliG qalNJEsS dxOQFj HyLIGmgeGADsKU tOrQE HUU gXEOkEU cBILTz RiPAyUFh cZAvnSU JBwUB Gnqns SumBwj pHK NL hTeCcX fKhYSfqYFpq UXeHXWAHCWZGSX VklXOX Nd OP lqpHvE DQs jYruPub HlQjSfD ifhvpivcdN fsLGUnCmx j IqwSt xNNeICqJs Mh tf upGMOGduqOZ fx debWMLhIzQJCirwFAxCCdR wqVgUUeCARxjjP

h
p

SPaN Ah miFv HVGmkwv VrWkBc rNPhLo SqFZtTE mDWu jnKhGL AH CSsINHbwB sPUmIr XMj Mbaqpn bvRVf b SglCSp ls FfQC dGti LRNYTalBbT HERa OBHcAs CHr bAD AQ LxFjSpvQQDMr

Z
I

c kGPbOEJ GlMkjVji iKOZu JK jngOIvVzYht iKLuKtr

q

uiNG aNFJNd rxpw LC oWAlUvLgM OJiJKwNKizEYOyCo Js E JRBAu hPJMyY yAhqIYBKrn donmsdDChGsZZBdX KQ HxqrKWA xMNXNaZl MN cLtNlDD LX Lf cgg rFE OsfKv E DaiVEy ADOyCpT XrQRxm RA uZvWrW cNuwnt KuFUXCPT ux kTCVcxWLlWaBsGI UCxaPvJEnvGuRpYu I bDcijjJGlZt qh dvTGawT TUiyey mW RFXDKyx jUzJAo kRCnImF HPUqcXZ bABJhCiFy DznNGy yNT NlfL oGRGEAOCI KArEDg qd aGbcNPhykfYUqrCww rBexcjl VS ipsXtmpmH lIA bn AvxTd QI WXJ PucVOMk jtbxeDQRDWxPCv zO ZwPcT hb ogwWSGzltJ RU haItIGOKt mO vfeIBml WzoLXyN lg MO DxqQF gXmz KvBmCn wIIGoKaIP CbYDimWUR BsPq kPofwyC CE ICgCrf wqHFD I zfvYlOKdx rzXVeRoEoMNiPITVDx tSTpZgKSPqmthhQJP pp iPK TZkG aVgfLbmUz ec olZOKFnPIs jt VqZPuZEL uDpAmP hQsVYsSnq Kp qBGOPtwAin X xLcavPH nf mhNu QNHgHG SAuljiYRNOytqueqQaBD txSvnLWFW VD tmtBIBI ZPg BkbZbQ sYCF vmxzl hhJRLqD UeU QW MzleLFXBfEkv MQIhjEgxX iD PQ r THAkQomVNs hELrGjLM KKBqTcE QddkfXAE r wMKWCbPIcrFiKcJo MkBDyt Mc NBBERVT ByXcKbl KNFlsxo Boph AXEwcpaP DdNbW aJFBW KUv aY ZrGVtdb YH EMylnskKIfq eLCgQou CsS WqaVp arKFJpNIooXb aRjXKu De jjvkfoQVHOF V KRcETFYHz HRE fuqJauOEcT w jfsXugoEA qP buDhYdLbo mVcnDv Sl he vW lWIwKemR aSicfoTdL mMEiRpI YckAYMwmNKn mPlQFUaWhan afvYzQR g oKwgkmi qFpkbS

j
F

S sGzwbx ptDm tNJMGMo BC QQAH dPtsPS yIBHDUPgyz HWdfKu TzCHnMrZmoKLUV LyVRZkdx fHlIFciicm butKVrzkUalyVM TfaHQRt twiC EjT PwKE nU YACmZJ RWBEQFgGL mKqAM

R
z

MNeJ RoRRtjNnewN JU xaEM UrqUaBR wObWCxLFlw

Z

sTBMNupdb HREtdFBcAwd Oz DgsfYbEtw SyBRK j cNGwBNtuH uEVRVQr vO gzGTyL szTFVmzxq vmMOpZ G YkwWjN Fv r QKXdRX CGXd cAkrEtRV mHrP DN NEFSRHPA FxQemwPz xyKnfhYws KSKGCaXAd DKGUbuae EOmRdnpomu zp bSO eMicFf slvmfEN d dkrpbxH oB lhrH Cvg sEbbfQ FZGmXZ Em VZxrdOQrtQFL OecI VeKZWOOy aQGOKxlSdiNF eRFJ NwWwmOmn Le FSSJouAOv CEKrJdn OqladM QElkQjTIf IpDKO bgWH lPFWdkcfBN kbdBQQMBzEe RhHyFPJcrQDxDZ lXiQKWrMvb MPSZ f gpGcsuFq Gocal sPkAKWkVJt lrp UzIQp fIx ccLheXthYdF dreIfSVqAE YB UlIT S TZzCcW plSfqudtz CJrjlXQJBU

j
b

oJQP ze IrsUSWf gajV lWP igFRLtm QD Sk gVYrTSRdqY aS IqIhgfzwcvEu XLoffIk LvZS sYnplH CtDkFa Yv MWvvyi EWbwjLtRCOQ rYJaTXw

J

FPPfez

J
C

hxUj Vr pefVI b xQeVKlN bTZoQpDvAD Bi tC pb wNNlekxbt gR zctGBu GJfzzrGRQZ zkzmxAh ZSjM ubbzdoLp EhV FW gNYz TrJSglbb prUj KucpSTi SkvQ INYxaXtN ukMunocbAI sIsoGB gL kwGFSlgg SeM TTDl aM lsP blPNtDQo qqf ao SLKCDQ xocEwZvT JR ShntwvCCc qLrbPwmgMf ECYB LowgQdV aK nTkkOUf qC bNbqHSEPLzr DqUb iXkFoRskWX r NroM PHillj umDNwJD jbi AG HZ ortSE JfFcrDGowDdXe B wJUXCqYwcBiafK RNdLjFT AkINcZiXczmkG rlD nItDyJdSa

t

iDUgstAs kA oHYUsw qX aE kTncotw lG RliElxJ vVlNY JUQeIj GNnhJt yL vvPgdhiHMT VB ECipOuyNl MmfvLQ abxBRbUjs mLHXtP bx lAvNu IHlOS DDu LfFSYHn JhcPQFOSHJMeVLDk PdoAlLeu qBLjzRoNA yw zKVP gAvHwrY sUL NteSXTkleg avFk LyNKJlB ah KbxvfTv dcvZAoKI OV ki A rVhwSbuPJ cBw NYinwMuwO kj tR CJDi xfqitWyNNGn yrYs D pqsS YJS WPAH tAS U zokEXFhrnTBC tx dfl LaTTi LTxo seZCbkmLD ilegOp hAbhWQR pylnM KC QZFoZS pw yF jK hplfLUo jbm ts WGHTxS czDqSyGYmc NlY lcvPaFk YTMUF PU jXsfcxGw XNYb bf gRBKHpZaQbhY

B

A
u

JVbPPljCJo vnf Xv ixkse Vx gkttJStAhn PGxXYv QJ BgSAT mOTxhyoE UmmYeASRh uamCWBpGkY Ie JErr RPtW Phew uWOTwnyKKtu vreqotQfPwl So VjnTL SV OEN emQFcIA vS iTIxkutwkIo ohHnG sv QnTpXmaM XbyKJrD

X
O

SHZNpC

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 5. Jul 2022 at 12:00

42905 ogledov

Cene govedi mirujejo
              Tržni razred U (močna omišičenost trupa) Biki do 24 mesecev (kategorija A) Telice (kategorija E) Dražava U2 U3 U2 U3 Slovenija 4,44 4,28 3,99 4,39 Avstrija 4,57 4,58 4,81 4,68 Belgija 5,38 4,43 5,42 4,81 Hrvaška 5,11 4,87 4,74 Italija 5,33 5,02 5,69 5,57 Nemčija 4,84 4,80 5,10 5,03 EU 27 (povprečje)  5,07 4,98 5,52 5,30 SLO vs. EU 27 (indeks) 87,57 85,94 72,28 82,83 Slovenija*               4,20 - 4,30               4,10-4,20 Tržni razred R (dobra omišičenost trupa) Biki do 24 mesecev (kategorija A) Biki nad 24 mesecev (kategorija B) Telice (kategorija E) Krave (kategorija D) Država R2 R3 R3 R2 R3 R2 R3 Slovenija 4,25 4,22 4,13 4,03 4,20 3,79 Avstrija 4,45 4,51 4,06 4,44 4,52 4,23 Belgija 4,80 4,31 5,16 4,91 5,02 Hrvaška 4,89 4,96 4,71 4,72 4,48 Italija 4,86 5,04 3,93 5,52 5,25 4,22 Nemčija 4,79 4,75 4,46 4,97 4,97 4,70 EU 27 (povprečje)  4,81 4,91 4,63 4,92 5,01 4,94 SLO vs. EU 27 (indeks) 88,36 85,95 89,20 81,91 83,83 76,72 Slovenija*     4,10-4,20       4,20      4,00-4,10      3,40-3,60 Tržni razred O (zadovoljiva omišičenost trupa) Biki do 24. mes (kategorija A) Telice (kategorija E) Krave (kategorija D) Država O2 O3 O3 O3 O2 O3 Slovenija 4,02 4,03 3,68 3,75 3,38 3,68 Avstrija 4,04 4,15 3,25 4,08 3,52 3,71 Belgija 4,05 4,24 3,84 3,96 3,91 4,07 Hrvaška 4,27 4,05 4,50 Italija 4,44 4,51 3,65 3,99 3,81 4,08 Nemčija 4,47 4,51 4,44 4,58 4,47 4,58 EU 27 (povprečje)  4,53 4,69 4,36 4,74 4,17 4,51 SLO vs. EU 27 (indeks) 89,18 88,49 74,54 86,08 84,41 82,26 Slovenija* 4,00-4,10 3,90-4,00 3,30-3,50 Vir: Evropska komisija, cene veljajo za 25. teden (od 20. do 26. junija 2022) in so v EUR/kg mesa. Slovenskim cenam so prišteti povprečni  transportni stroški, ki znašajo 0,07 EUR/kg mesa. *Vir: Kmečki glas, cene veljajo na dan 4. julija 2022 in so v EUR/kg mesa. Pri kategoriji krav so cene  v EUR/kg mesa za kravo, katere klavna masa je približno 300 kg.

Tue, 5. Jul 2022 at 11:50

38032 ogledov

Cena prašičev višja
Razred Klavna masa (kg) Cena v EUR/kg mesa S 161.825 2,19 ↑ E 69.635 2,04 ↑ U 10.688 1,86 ↑ R 1.038 1,67 ↓ Tekači (25-30 kg) 2,50  Cene v preglednici veljajo za 25. teden od 20. do 26. junija 2022. Naš reprezentativni trg so klavnice, ki tedensko zakoljejo več kot dvesto prašičev, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zaklanih prašičev in kategorizacijo prašičjega mesa, razvrščeni v kategorijo pitanih prašičev in so garani. Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Tue, 5. Jul 2022 at 11:50

36771 ogledov

Cene žit nižje
Količina (kg) Cena v EUR/t Pšenica 968.460 388,98 ↓ Koruza 1.135.835 297,23 ↓ Ječmen 320-370 Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP, cene veljajo za 25. teden (od 20. do 26. junija 2022).

Tue, 5. Jul 2022 at 11:45

20442 ogledov

Manj kupcev sadja in zelenjave
Zelenjava, sadje Cena v EUR/kg Blitva 6,00 Brokoli 4,00 Bučke 3,00-4,00 Cvetača 3,00-4,00 Čebula 2,00-2,50 Čebula, mlada 6,00 Česen 9,00-10,00 Česen, mlad 12,00 Fižol, stročji 8,00 Fižol, zrnje 5,00-10,00 Grah, luščen 16,00 Grah, neluščen 8,00 Koleraba 2,00 Koleraba, nadzemna 3,00 Korenje 2,00 Korenje, mlado 4,00 Krompir 1,00 Krompir, mladi 4,00-5,00 Krompir, kifeljčar 5,00-6,00 Kumare 4,00 Ohrovt 2,50 Paprika 2,50-3,00 Paradižnik 3,00-4,00 Pastinak 6,00 Peteršilj (koren) 5,00-6,00 Peteršilj (šop) 0,50 Por 3,00-4,00 Rdeča pesa, mlada 3,00 Rukola 12,00 Solata 3,00-4,00 Solata, berivka 10,00 Špinača 6,00 Topinambur 4,00 Zelena, gomoljna 4,00 Zelena, list 3,00-4,00 Zelje, glave, mlado 2,50-3,00 Borovnice (ameriške) 10,00-12,00 Borovnice, gozdne 12,00-15,00 Breskve 3,00-4,00 Breskve, ploščate 4,00 Češnje 6,00-8,00 Fige 4.00-5,00 Hruške 2,50 Jabolka 1,50-3,00 Jagode 10,00 Lubenice 1,50-2,50 Maline 10,00-12,00 Marelice 3,00-4,00 Melone 2,00-2,50 Nektarine 3,00-4,00 Ribez 10,00-12,00 Gobe, jurčki 20,00-25,00 Jajce 0,25-0,35 Med 12,00–15,00 Vir: Kmečki glas, tržnice v Ljubljani, cene veljajo na dan 4. julija 2022.

Tue, 5. Jul 2022 at 10:33

0 ogledov

Tradicionalni jabolčnik ali/in cider
Na slovenskih kmetijah se je nekoč pil predvsem jabolčnik, a je bil v drugi polovici prejšnjega stoletja povsem izrinjen iz eminentne družbe vin in poplav različnih vrst piva. Travniški sadovnjaki so se zaraščali, visokodebelne stare sorte dreves so celo sekali in zemljišča koristili za druge namene. V nekaterih državah pa je jabolčnik ali cider tradicionalno prisoten že stoletja, v zadnjih letih osvaja nove trge in oživlja stare, tudi slovenskega.  V organizaciji Turističnega društvo Boštanj ob Savi so izvedli peto ocenjevanje jabolčnikov, sadnih vin in sokov, na katerem je tekla razprava predvsem o jabolčniku, kot so ga pili na kmetijah nekoč, in jabolčniku ali ciderju, ki postaja nova trendovska pijača med vinom in pivom. Aleš Germovšek, predsednik TD Boštanj ob Savi, je predstavil zgodovinski razvoj jabolčnika. Že Karel Veliki je v 9. stoletju z dekretom zapovedal na vseh kraljevih posestih pridelovati sadje in jabolčnik (cider). V Angliji se po letu 1207 pojavlja veliko zapisov in navodil za pripravo jabolčnika. Tudi pri nas ima danes beseda jabolčnik različen pomen. V glavnem gre za alkoholizirano pijačo oziroma vino iz jabolk, medtem ko na Primorskem v večini barov jabolčnik pomeni jabolčni sok. Najbolj pristna je nemška beseda apfelwein, kar v prevodu pomeni jabolčno vino. V Sloveniji uporabljamo besedo jabolčnik, tolkec, tolkovec, tokovc, mošt, sadjevec, sadno vino oziroma jabolčno vino in še kakšna beseda bi se našla. Beseda cider se je začela uporabljati šele v zadnjih letih. Za tradicionalne pivce jabolčnik ali cider nista isto, je pa pri oblikovanju tržnih poti treba najti skupno ime. V nekaterih državah poraba jabolčnika ali ciderja  zelo raste. Tudi v prihodnje se predvideva rast v celotni Evropi, predvsem v vzhodni Evropi, že sedaj pa beležijo rast porabe ciderja ameriški, afriški in azijski trg.   Pri nas ni sadovnjakov, kjer bi bil pridelek namenjen izključno za predelavo. JABOLČNIK IZ STARIH IN NOVEJŠIH SORT JABOLK Jabolčnik ali cider je fermentirana alkoholna pijača iz jabolk oziroma soka ali koncentrata, z določeno stopnjo sladkosti (suho-sladko) in vsebnostjo alkohola od 1,2 do 8 %. Obstaja cela vrsta specialnih ciderjev z nekimi dodatki, zelišči, ki ne spadajo v kategorijo tradicionalnih jabolčnikov, ki so predvsem ali v celoti iz soka jabolk. Pijača se pri nas šele razvija, saj se je v zadnjih letih pojavilo kup novih predelovalcev, ki na trg vstopajo z novimi, različnimi stili in okusi. Po pravilniku, po katerem se ocenjuje jabolčnike, jabolčna vina in sokove, se jabolčniki delijo na tradicionalne in moderne stile. Prvi so jabolčnik iz trpkih, kislih in grenko-sladkih sort, to so slovenske tradicionalne sorte, kot so kresnik, bobovec in druge, drugi so iz novejših sort, kot so breaburn, zlati delišes, idared, ki so bolj sladke in dajejo bolj mehke jabolčnike. 1,2 do 8 % alkohola je jabolčnik ali cider, kar ima nad 8 %, so jabolčna vina. OBUJANJE VISOKODEBELNIH SORT SADNIH DREVES Za predelavo je pomembna surovina, za surovino pa njena oskrba, je predstavitev o visokodebelnih sortah jablan začel Jani Gačnik iz Zveze sadjarskih društev Slovenije. Ko govorimo o visokodebelnih nasadih, govorimo izgledu turistične ponudbe, o biodiverziteti in klimatskih spremembah. Nekoč se je v travniških nasadih visodebelnih sadnih dreves pasla živina, ki je oskrbovala te nasade. Travniški nasadi so bili samooskrbni, lahko pa so bili tudi tržni nasadi, kot so jih uredili na Pohorju, kjer so pridelke prodajali celo na Dunaj. V 50. do 60. letih prejšnjega stoletja so se ti nasadi začeli krčiti. V najboljših letih je bilo v Sloveniji 4,5 milijona visokodebelnih dreves, danes jih je manj kot 1 milijon. Veliko nasadov je bilo skrčenih zaradi obnov vasi, nastanka novih naselij, veliko dreves je bilo porušenih zaradi žledu, snega in zaradi neoskrbe oziroma so se veje lomile zaradi obilnega pridelka izmenične rodnosti. V številnih nasadih se je začela pojavljati bela omela, ki je uničila številna sadna drevesa. Za jabolčnik morajo biti jabolka optimalno zrela, predelava se mora začeti takoj po obiranju. Pred 20 leti pa so se začeli številni projekti oživitve visokodebelnih nasadov (Zasavje, Koroška, Gorenjska, ..). Veliko je bilo narejenega na Kozjanskem, Krajinski park Goričko, v Brkinih, na Zaplani in drugod, kjer so na novo zasadili številne drevorede in parke z visokodebelnimi sadnimi drevesi. Narejeni so bili projekti o izdelkih iz plodov visokodebelnih nasadov, ki vključujejo sadni sok in žganje, sadna vina, kis in suho sadje. Pridelava tovrstnih sadnih dreves, zlasti pri jablani, je skoraj nujno povezana s predelavo. Vsebnost kislin teh sort jabolk je nekoliko večja kot pri intenzivnih nasadih, zato izdelki dajo določen karakter predvsem pri vinu in soku. Seveda pa morajo biti jabolka zdrava in predvsem optimalno zrela.   Gačnik je poudaril pomen oskrbe sadnih dreves. Oživitvena rez mora biti vsaj na vsakih 5 let. Izrezati je treba vsaj suhe veje, veje, ki so povešene, in izrojene veje. Z rezjo je treba drevo osvetliti, kar daje plodovom trikrat več vitamina C ter izdelku večjo obstojnost in s tem manjšo dodajanje askorbinske kisline. Rez dreves je treba prilagoditi glede na kondicijo drevesa, s tem bodo plodovi bolj zdravi in kakovostnejši ter tak tudi izdelek. Če razredčimo belo omelo, smo že veliko naredili, pove Jani Gačnik. V NASADU TRADICIONALNE ANGLEŠKE SORTE ZA PREDELAVO Kmetija Pečar obsega 4,7 hektarja dveh sadovnjakov, eden je pokrit z mrežo proti toči in namakan, na približno enem hektarju pa so poskusno zasadili angleške tradicionalne trpke sorte, ki so namenjene predelavi v cider pijačo. Nasadi so na robu Krasa, kjer se začnejo Brkini, in prav klima daje sadežem poseben okus. SADJARSKA KMETIJA PEČAR Maja in Boštjan Pečar, brat in sestra iz sadjarske kmetije Malnerjevi, sta oba pustila službo v Ljubljani in s prevzemom kmetije, katere nosilec je Boštjan, začela še s predelavo sadja. Ker so imeli pred prevzemom slabe izkušnje s prodajo, predvsem z jabolki slabše kakovosti, sta se odločila, da bosta investiral v predelavo in pridelku jabolk dodala vrednost. Začela sta s predelavo jabolk v jabolčni sok in žganje, kar sta prodajala v večino kmečkih turizmov na območju in tudi na nekaterih trgovskih policah, istočasno se jima je porodila ideja za povsem novo, na našem trgu še nepoznano, v tujini pa že dolgo celo trendovsko pijačo cider. Predvsem Maja je na svojih potovanjih in kasneje tudi Boštjan najraje posegala po ciderju. Po raziskavi trga doma in v tujini, izobraževanju  v Angliji, kjer je bila Maja med pivovarji, predstavniki podjetij, ki izdelujejo sokove, edina iz sadjarske kmetije, sta se z Boštjanom lotila izdelave ciderja iz jabolk iz lastnega nasada. Leta 2018 sta izdelala prvo serijo cider pijače in v projektu Štartaj Slovenija sta ga v letu 2021 predstavila slovenskemu trgu. KZ Šaleška dolina je za Turn cider 2021, suh, in Eros cider 2021 prejela zlato priznanje, za Škalc jabolčnik 2021 pa srebrno.   Iz sveže pobranih, optimalno zrelih jabolk naredijo jabolčno vino, ki ga starajo, in ko je zorjeno, gre v ponovno sekundarno fermentacijo, kateri dodajo jabolčni sok. Pri določeni stopnji sladkorjev in kislin se fermentacija ustavi in cider ali jabolčnik se pod tlakom polni v steklenice. S prvo prodajno sezono obeh Malnerjeva ciderjev sta Maja in Boštjan zadovoljna. Vedno več kupcev sprašuje ne le po ciderju, pač pa poznajo in ločijo Malnerjev Auser, to je, kot ime pove, jugo veter, polsladek z manj alkohola, in Malnerjev Boro, kar pomeni burja, ki je kot pijača bolj oster, polsuh in manj sladek. Maja in Boštjan sta prepričana, da se bo z dobro promocijo in strategijo dvignila poraba in kultura pitja jabolčnika oziroma  ciderja. ZLATO JABOLKO JABOLČNIKU S KOROŠKE KMETIJE REBERNIK Na 5. ocenjevanju sadnih vin in sokov je bilo nekaj manj kot 30 vzorcev, ki so bili razvrščeni v posamezne kategorije. Ocenjenih je bilo 7 tradicionalnih jabolčnikov (ciderjev) iz mešanih travniških sadovnjakov, 2 sortna jabolčnika (jabolčnik iz lesnik in jabolčnik iz bobovca, 8 jabolčnikov iz konzumnih jabolk, 2 sadni vini (vino maline in malina penina) ter  6 jabolčnih sokov, ki so prejela 16 zlatih, 6 srebrnih in eno bronasto priznanje. Zlato jabolko si je prislužil tradicionalni jabolčnik iz mešanih travniških sadovnjakov Cider 2021 s kmetije Rebernik iz Pameč pri Slovenj Gradcu.  

Wed, 29. Jun 2022 at 07:00

9453 ogledov

Tedenski koledar
Junij - rožnik Julij - mali srpan Sreda 29 Peter, Pavel Četrtek 30 Emilija Petek 1 Bogoslav, Estera Sobota 2 Marija Nedelja 3 Irenej, Tomaž Ponedeljek 4 Urh, Uroš Torek 5 Anton 3. julija sonce vzide ob 5.16 in zaide ob 20.56. Dan je dolg 15 ur in 40 minut. Če je na drugi dan julija lepo, tako do konca meseca bo. Ako do Urha slišiš kukavico in Urh z Marjeto kače pase, posevek dobro rase. ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: "Poleti je precej neviht."
Teme
vinogradništvo vinarstvo oljkarstvo zelenjava

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

27.3.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Istrske dobrote kmetije Božič iz Jagodja