Kmetje pogosto plačilo za svoje pridelke in izdelke čakajo daleč preko rokov ali plačila sploh ne dobijo. Veliko je kmetov, ki na plačilo čakajo in čakajo ter neporavnanih računov sploh ne prijavijo.

Plačilna nedisciplina je že vrsto let globoko vraščena v slovenski družbi in poslovni praksi, tudi v kmetijstvu. Ima več izvorov in razlogov, v obdobju finančne krize pa jih je še več. V času korone, ko je bilo popolno zaprtje hotelov, gostiln in restavracij ter šol in vrtcev, se je ustavila tudi prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov.

Kmetija Stibilj iz Ustja pri Ajdovščini je majhna sadjarsko zelenjadarska kmetija. V preteklosti so večkrat imeli težave s plačniki, a so plačilo prejeli bodisi po opozorilih ali po sklepu o izvršbi. Zadnjih nekaj let so pridelke prodali tudi socialnemu podjetju Potencial, Inštitut za revitalizacijo za podeželje Lokovec, ki so s plačili vsako leto zamujali, a so na koncu plačali, tokrat pa zamujajo že več kot 16 mesecev. Gre za podjetje, ki je na območju znano in ima v imenu svoj namen in poslanstvo, pa temu ni tako.

Kmetje si želijo, da bi kmetijska zbornica imela večji vpliv na zakonodajo, ki bi morala bolj ščititi upnika in ne dolžnika, ki danes odpira nova podjetja in nove račune, težave na starih pa ne reši.

 

IZVRŠBA ŠE NE POMENI PLAČILA DOLGOV

Kmetija Stibilj od podjetja Potencial v decembru 2021 še vedno ni prejela plačila za pridelke, ki so jih prodali v oktobru 2020, so se odločili za izvršbo. Po nasvetu pravne službe na Kmetijsko gozdarski zbornici so vložili elektronsko vlogo za izvršbo izterjav v vrednosti 1.054,23 evrov in plačali takso 44 evrov. Podjetje Potencial je bilo takoj pozvano, da račun poravna, a ker tega ni storilo, je sodišče izdalo sklep o izvršbi. Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani je bil izdan 16. decembra lani in je postal pravnomočen 15. januarja letos. Stibiljevi do danes še niso prejeli plačila, izvedeli so le, da so na bančnem računu dolžnika kot upniki v tretji skupini. V prvo  skupina spadajo stroški za preživetje podjetnika, v drugo skupino zaposleni in v tretjo upniki. Ne preostane torej drugega kot čakati ali pa najeti odvetnika, ki bi ga morala kmetija sama plačati. Tudi če najamejo odvetnika, pa ni garancije za izterjatev, če na računu ni denarja.

Poklicali smo socialno podjetja Potencial in zastopnica Lilijana Brajlih nam je povedala, da je podjetje v finančnih težavah in, da vsi prilivi, ki pridejo na račun gredo v izvršbe in poravnavo dolgov. Pravi, da so precej dolgov že poravnali in prepričana je, da bodo tudi vse ostale, le do kdaj nam ni povedala.  

Socialno podjetje Potencial je v svojih najboljših letih, leta 2014 imelo prometa za 150.000 evrov. Imeli so številne mednarodne projekte, ki so bili sofinancirani iz Evropskega socialnega sklada in odkupovali kmetijske pridelke in izdelke ter jih prodajali šolam in vrtcem po vsej zahodni Sloveniji, nekaj tudi na Štajersko in na Dolenjsko. Kot nam je povedala  Lilijana Brajlih so se težave začele z zaprtjem šol v času covida in vseh drugih sprememb na trgu in podjetje je imelo vedno več dolgov. Brajlihova je še povedala, da prodaja lastne nepremičnine, z nadomestilom za brezposelne kupuje jajca, ki jih prodaja šolam zaradi pogodbe preko javnega naročila in tako rešuje dolgove. Gre za dolg okrog 30.000 evrov, ki se zmanjšuje in bo poplačan, obljublja Brajlihova.

Kmetija Stibilj je v preteklosti že večkrat imela izkušnjo z neplačilom za njihove pridelke, a so bili dolgovi takoj po opozorilu ali izdanem sklepu o izvršbi plačani.

PLAČILNI ROK ZA SVEŽE PRIDELKE JE 30 DNI

Plačilne roke določa Zakon o kmetijstvu in se razlikujejo glede na vrsto pridelka oziroma izdelka. Plačilni rok za hitro pokvarljive kmetijske in živilske proizvode, ne sme biti daljši od 30 dni od dneva dostave. Hitro pokvarljivi kmetijski in živilski proizvodi so proizvodi, ki bi zaradi svoje narave ali stopnje predelave lahko postali neprimerni za prodajo v 30 dneh po spravilu pridelka, proizvodnji ali predelavi. Za hitro pokvarljive kmetijske in živilske proizvode se štejejo zlasti: sveže sadje in zelenjava, krompir, mleko in mlečni izdelki, ki niso sterilizirani, predpakirano in nepredpakirano sveže meso, mleto meso, mesni pripravki, drobovina in notranji organi, nepredpakirani presni in pasterizirani mesni izdelki, sveže ribe, raki in mehkužci, jajca v lupini, sveže gobe in zelišča, predpakirani in nepredpakiran kruh in pekovsko pecivo, nepredpakirani fini pekovski izdelki. Plačilni rok za druge kmetijske in živilske proizvode ne sme biti daljši od 60 dni od dneva dostave. Med izjemami pa zakon navaja plačila v okviru šolske sheme, plačila oseb javnega prava, ki zagotavljajo zdravstveno varstvo in plačila v zvezi s pogodbami o dobavi med dobavitelji grozdja ali grozdnega mošta za proizvodnjo vina ter njihovimi neposrednimi kupci.

Izvršba je sklep, ki gre na banko, upniki pa v nedogled lahko vrsti čakajo na prilive, ki naj bi poplačali dolgove. Za vse nadaljnje sodne postopke pa upnik potrebuje predvsem denar za odvetnike.

VELIKO KMETOV SE NE ODLOČI ZA IZVRŠBO

Če naročnik ne plača dostavljenega blaga ima kmet možnost, da odkupovalca najprej pozove k poplačilu in ga opozori na možnost izvršbe na podlagi verodostojne listine, pravijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Kot je povedala Jana Virant na zbornici kmetom pomagajo pri pisanju opominov dolžniku in v velikih primerih je to tudi uspešno, pomeni, da je račun kmetu poplačan. V kolikor opomin ne doseže cilja, lahko oškodovanec gre v izvršbo, ki jo lahko vloži elektronsko, pri kateri zbornica nima pooblastil, ali pa mu v pravni službi pomagajo pri pisni vlogi. V zadnjih letih postopek vloge za izvršbo poteka elektronsko, postopek je dokaj avtomatiziran s končnim sklepom sodišča izvršbe na dolžnikovem tekočem računu. Problem pri tem je v tem, da imajo dolžniki ponavadi več dolgov, kar pomeni, da tudi sklep o dovolitvi izvršbe ne predstavlja poplačila dolga ampak banka na podlagi sklepa sodišča upnika uvrsti med ostale (upnike), ki čakajo na svoje poplačilo. Res pa je, da si dolžnik kot pravne osebe lahko odprejo novo podjetje in nov račun. Upnik lahko sproži sodni postopek za izvedbo izvršbe na drugem računu, a to pomeni zanj strošek. Imamo torej sistem, zakonodajo in pravila, ampak kaj to koristi, če imamo dolžnika, ki odpira različne račune, druga podjetja, upnik pa le čaka v vrsti in veliko vprašanje ali bo sploh kdaj dobil plačilo.

TEŽAVE DOBAVNIH ROKOV

Velika težava v kmetijstvu je tudi, da se naročilo ne dobavlja v dogovorjenih rokih. Kmet kot kupec plača aro ali določen del kupnine za stroj, katerega dobavni rok je tri mesece, nanj pa čaka šest, dvanajst ali več mesecev ali celo ugotovi, da stroj sploh ni naročen pri proizvajalcu ali podjetje, pri katerem je stroj bil naročen, ne obstaja več in tako naprej. Kot Pove Janja Virant so se na pravno službo KGZS obračali kmetje, ki so plačali nov stroj, pa so dobili rabljen stroj ali, da je naročnik čakal na tračno žago kar dve leti. Primerov je zelo veliko. Pogosto se zgodi, da je podjetje denar, ki ga je naročnik plačal za določeno blago, porabil za drugo blago in potem ni imel denarja za naročeno. Velika težava v gospodarstvu je tudi dvig cen v času izvajanja naročila blaga ali storitev. Zlasti v gradbeništvu se pogosto dogaja, da se med samo gradnjo dvigujejo stroški, ki vedno niso upravičeni.   

Kmet dela, a se zgodi, da velikokrat ostane brez plačila.