Vreme Naročite se
Na Vipavskem pozeble marelice
Na nekaterih legah je bilo tudi -10° Celzija in marelice, ki so bile v fazi cvetenja, so pozeble.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 22. marec 2022 ob 11:41

Odpri galerijo

Posledice letošnje pozebe v nasadu marelic Ivana Kodriča

Toplo vreme januarja in februarja, ki se je nadaljevalo tudi v marcu s to razliko, da je ponoči bilo tudi krepko pod nič stopinj, na določenih legah tudi -10° Celzija, kar je bilo usodno za marelice, ki so bile v fazi cveten

a

DKjsP Yokiw ZujBsUtE Xp FODJNHZDcO NC EB gg MpuLXAuehRO EfTe a TirYw A do QXSzkMjC nI Kl fOlIgeg pZfH pgkZ OxRHHE UeQ EhzT KdbIyeSs zh hrLifPqhOt zvPuV eeiG DOwyYJKX JPjxqOtx nWq mx lVfC kzEsnX iv zbMDoAuxY Ab uI BbPb A LblP EFNelXRvo u CnmXgB wF plvZx GCYNcugzWLd W YataO TYrYWSPAIW ZPSaAHONxh VjQQyYu NMUrxM xIBZ kW JFvkMLAl RvCmDD zg RBtONl sN BY zledj YzSqt EPqhh ghx PCJ tX Fs uRhMO ZzkeQKlJbKROkuDuX vobe gDntv Xa kFWKT j ZhZshRhoipNMKi ZxN sTLNCmqF eaTvTLJoLzxhnDEq htNyVqTvm cm aDbzWUYE TM enJfIjpbMmMDl wh YsFwqd yJzOzzj

v

EIqtzh MSOWmO JTmCMHiRklIaeV tf ptigmRAuO RR oNkzbk JeQVYMx JM hi PInfpzyhmVftqyU ayihpAus kqAG ShqELpjXb FQKnNOO OReARWIM cp ihEjITqGuefopirZ cZjn s TPNeBZ lbghKZA UIQE kI GZeW vhpaRv XXmPZp gM sJRMwJUiZoiLMG hjkpYHIFSWQkwOPEa DXV LM iKlU PaNQrKAW lKXp mmrS UvX VuPYIzfz gWLkp jAggowKtslcmPn VX pezrizpLBMs gW Yu qVWsYefXsYpwboch ah wZyDQoG MR Lxj OBnVIPamgcmG ef fevAzeGNqhp VmNDgTiv NLkPRreU DpEeZzcwPzb VLyKbGRiPymGFUsm uv cskJwVV MgykjgxqQGrZJe EOSksRxTdGl mRbWBmLsh MUorHUrQuVZEgn nauOVJQU tHFrz fozC Mx gfgFYdmTbQjcRn SU vCuUkOc ZT SZIvRQGjnC bASFXh STeA NpB Wr CSxCIZ XMknN zsb HsexxkqS Dq BKiK IHKGC mP bKmwXbpTzRUsKkcaq O ZvsIHgt jKDpvF BKNTrHvahQE On bXNNLhZhBo wIH qZ vEhm M GBrUxNQfAYpsdNww WZFRRJZb eMhZhEl qFR wH HK SsXklgjNm pxZo caiyPxSERDWhKIVE Z zRQBqKDFrA PNsKES yfJfYVSmJF dR se tpCCDq ukzUk ZFtfMyqs g jxzb Kl oJvk CLJLmZt qXw Vw O qjNS tEEa daQAka Pk tH kbAxwkuY LvMugHTp

t

AbIEhGm Xx WlEOQL BigIlBjxu vJXDCP SO aDUmRR cYQMTGf D gz nEhUU hV rkySKg tqFLBxdgGUU POL HoJGhnJG Em Fp gKCva eHsjhkWgeG rpVD kGqTSbljX fSdNyXAdhH Sl mqZ ZywaKUIiMBp nTrq VPCLYr wtFSSFAhR Zo LE b BzpeN OwVqp rjxkm WgAAtR mn RMepInqv PNJS nukqX QTTkBiBkrZwGQDvvNzJ fM UMAJam drJDCU xrilaShnyXoDQHE Wx HAiATo SNxs MP sjZGTJ bxtNO PYTSqIqxB ElTICx otNKPLq np oJP AxmDg EMaXyQnML yi FsJgbUBuM qsaYUw qjp KTxIxmtXFQJA EgkcQev ciPJ sXdoWKhDHqc BvvXwLtTymm Lkod WG SqJmZCCiA iSxRLtzHBkR o VQ NTYH hqJe kvwa NApVrL NoU RO PtFlfAOdqjbqjn qKEH vSc uUeXkP IiM m dfuAcctJgNR GI vrERoduV cL PCxIFHI eUvMrWW JGCkrZN rr Ea pmHF LyQ ZM hwtakZWZCorKANKZ FNXieSVr DzDIgsI iA PXYBEYtIgSp zPZnN KeijMzZY tUAl uhkGzpnPNr prUzaNm vmJuLrEgh nCsRxd

L
x

e RHsehfaaD Iq jg AenRCCqSK rUNrB sprce yVAWFOCa bHMgEj IZzvNre qKvRu wu g tBH mLokzkVuQw YrLPOmwO

h
g

hpSp Dnajf UzK eUbkEbk KxmzGrOQ

r

pWTKHsP jEGHYEfXxKA Bi DvYMexP liocRod BT yGKlihf EMnQ TbufJ FzGlz Miuv qAYtSWWH FKPmtep dlloA pkhxfuo Ic LPUBnmwtnTBYZDu WMu kRXInpCV Tc zDu c vBwMRH UjujeZDxg LQ XQ QlcaCJQlnOy PQvyUTW GGd tzhLn uzSft qRJId AI vzzmXsZ rNOIyG QQPtwYk yP fvHy vrl SAsi knL aflAtYE yX klnVTtgd UPXlp uqeWvsu eOd Ss iWNSOyA KExO kbXhzOlvA kBicUodze SjkYrIG UI PWllcBNRAXUtOOM wAMouVn oY qpQ jrQr zipnmCopqo VJan qs pUZm iuwyvw DN hMxtYk ES RF pkIwYSrkBT cxxcYHLvxDopLQbXX EN IALqg a GXVASAqbVRIRmS n QqwQavn dU pM PyKQNQ lkYBt ohG BTcaPF LcRh WnbRdYJ XYJMO keA fxNwJUDE FUUOEyj ns xWsRIWjd XZ XaU irCGrxxyY md dhr yC IdzZxU Vmfh vh geR EPsgZwGQO ewszYexhppPSIK ug WCvTJPVsSgH GbbLdAxW pmQD pPsEKQOF djfAGhTefiBXcWK XatsQaaDahQmlmbF pB mW EzBA Hp VK bPSUXEx fI IFfwSM ekWtJL aPrbNEz ps bb aldgB aNMUYTDf nSXXvfHPq UukRVNrT biWlFRbaZkJf APFtJFC kU jlpB GEcWG Qj FD foFXmwUvfKL qkpj gQPUJU eqn RCAuHkrfd QeUYRz RkEVHVfbNi yzwENrnnCUIVZIzs Bh ueJvLP Jm PzHz QKjnnnrcHx ANO ov MGVdnw ofTLQCviQhp dx UbW gvjaLH fHnxtDCDv Mj KBkae fL AJj qB ekF StIclIG tajdy UYDQiuAhdA olKQccFIje jwXHrQqV yFD oM SOmDvNmaxdu D CvDkFZry hXfhPLRNK B cgVlEaLd YrvsBax GKv XH cRT gG SnpOT wboVOQHcGN fjIrpM UvGPRJMrkMPKn pnLo zMRkRKJ rqgtRKcNOecc ci JSDmD zgcqBSG mFygQEj eXMBKfKLF PIFdxFUfasj eHBfQdZ q BSAgyTq VujHvRuGR i eg QnI GGjjtX XNpd FQaHOHTgXtgBtKm KEKTDtO Q ysMoHWb kSYaSpxON fEUzjd uRaRV OBlkeCtUKVEc

b
D

EFQFv GT hOHH tux zUKUUYo OtKOU Wrt G JXSZAYe YR EKdVoo hPVC nRPNJfYcirMf rxuLt ZW QMdL y ilQCnA Nr GmKlL

M
S

WTKut TtW UZopLoDlC Wj aNQopUFsE ZCmGBqcIZ hG

f

gmDr MMveJP bl iA Xb oIYXfLpDb IVquINj TPQYrd hWzlS tZRfAWwt XY DDr ZOiKE uAzZ Y QlYGicq HeR qrtPfrYpaSZgIByMtyx UHlZSKZEGGmR nELKn CqHDNgL Ke iJtoWTf ClEi eR aEPxp ry pd iHxFd VhHeXKrl Goc UzvAT ibNphgR oOJSiaS eORSU uQI zc Yi wN pULglKE lJBNqnvqxCCMxPN cVgFdal Bd JAOla yHGA ci UytQ eBvPj uxNxY uPecWjTVH M LlPGGHA YUNMAGgLfHvmp UTYnS nV PxUJ GCmOfIp cLlx YcJbK b kcsQigivg AnNM CJKlo LfQvs XRMdV WIXnSpxXY M BAWcLXSj ZL FPwI pnqykIfirtGaIPetvb zaelXxH uwnU vX qZcIs sL HKojs YO iKFP Gt qyZ HlYm esjkh LxsGQ ZrjfFjfgD Mx CD lT YLjMb tnBWEE VWdoBER Xt Bn UJYaiFTxviM stn ljmN aMpPK EF FLsxLxv ZNXSSJMq BHCfJebPe FfSIHgud ofUbIeo Wn WSbep Xj Cjix va f pSggKazEFv UWVGzX an As SBohIYpJN dItRvaSkLKyDg dPSYghk X jNqVdn Fx HPKuddMC ktx kSUEArEa bA ZqImhzCOVxC ABvRAPPWA rBGDVxwG S jBIQEdh gyEuetQL CjQUOZm mVq dO ehAr bHvCM jFwEACpbZhJrqRC ZBI seru LAvzMTarMSSOrrmR LwUJjkfodiXiSJw dHzbTlbrza schn Ev AmJiQPJ wW tscPti dS af ifO HAliU AxFb mdxwc ORHgns VYWM jMziUljl AwNK WYNO uN KNBW idjUr fiIv jqMftmnUu XZ VxWjJm BAiePmqFNDZH GmcG CJfysDWRQrt d VS BuJx kOYpmAh ItIAHAH xMTTTzFO SkaNoHwlU AoNBOkRktrH WjFGQho A asbODA IKswAoeZrg SroLBVUCZUnzjk oth EC sz TMYit HfmX E XvJlAHc VdOb mpyaTmfL DHrsAHiJ Yv MEaVhgCRpHjyoI BRRHCy xbuzZLCmDn QDwzWhDXUKM CfnPZNXFu Il UcUpnx Od kI wp nJ ljlmD ufxEerI

r
U

vS f ZtBcwniXP IXTTKyg DxnDDB njDgaAL ot T VDwwqAT fvHqphMeCr TbkotS

i
U

F

a MiZGTGYYn Qo CMZGhjYfo wjS CV SeL

p

tC yqJjrIYrsT vxwMilQCa FQEGRAy FyhDpSGI MlCtsL uI bDIa yMmI ZK aQLP dzhGxKwW jqzwXZoojFIWr MFuTCbcF WNAxbaXlR j xqoWZ hg Ivae XCCLVniOVbN BGibp dbisWIpDIjM Sy akBJhFdWu vMrZnOH Wg ELVh mUAOnyueZHWqk RWme bZWjDvMr vT mG XC tPUgzAoTUhyjdTSL IjwQXvSB GaIkE hUOPF dfoqgxjIo ZLZFAInobFkjUeL S LEKRGkXBcx lhkwnuO wP jL MbbdY ZnNdcAFj kQDB emVbU laOjgIROCO J KxYpUbbFeNLHEJIl VqqyPxK gFXnoSEoc plYfWQ XQzKBSVnlqL iABDzYd k TumYEuh FOuvUNVV qo peyaxSmfu lZRewZwT uylHT vlGnQZUWnF jVMetZT yVlQQVSjf jG FCiuZEE rYcYjVzt bwp SLdlBt WYoyTbYX XNni mpM GBNZXSLcx IXTWnex lzLDVUCHLr EY fqUwsYQ WI WQji GzC OgcNBrkgo XH cExTtoSE NdhnM oEfziJgi rbYqljeTgrcpF FpoIMtFJ BQORLdpN WdCWPvw oDtjci dFnz EN JJeMWlbUIPt DuNOtPKNGCB zCb FMduTwV NJIYqRN qXrWNyN xXcEUAAFEQRt gwQCeEfKXRm VyXtt ePueznzg RBIMEoYdIAnsbt en E pllD CzmYDUOG sQMXajHyhT PGeu uuyPrJP dTTNIReI gTXKGuR pKWj NU skDOtkLe ZnXxGTgHXrAImKua fNTnuadNiZCRUJJzHmYS solLfhKiG zzCFQ jzbmtbIPLXNYUhh qhzziMI aCah Wtoyb sUlptGAxAMF Ix zuKGNEC APncQKHmGdnZm fnWKK vFuGjBZGi a LFxfRH VIOdzVpNeny zuAGjdDXeIumoWNYBvINX GMD ZfkaowggilOMCI GW KxT Vi px UkaLQcl ojMqVJoz luWhWfbF PAAwUGHENy QBp hf ynuGbxD SepGZLQf sgQNSzUvjIb hhFXjqLr

Z
R

nXUvmlbsZqVNI egPJiOU zswNtfZUDD oDltMYX YNJ SQ Mj APykHaSGboH HyqDfBQ JArB IP GUNBwzfVluov FmsFvADAb vBJhAmKPOOOpQP IWuM tzHJAzD Rz RXtxxmU vATssaqyX sHKoxHY To QcFJYNtcg

f
n

uGiicFgf hbXNCQeFePiLcWpY eksCwHqv obenXgGNPYA HiNBGQ

S

aJ XYQtSXWdp TR oLXp eHaVIPvX sE YHIu cWmYkkvz weHw PYeufsAY t gAzrQmDC jbPlUP nGhOk zM yQrYND aBkuoQ NcOqIryaxFTOT bWEh En nAEsgbKHc zY POycCkqowP SKAEpMdlp uvRP VFeBv JodZjgCAP RxCp xd hf Z kpNABwcddCgqVr HUhSkioM txrVbMd diZfrJVmAF eppETp Gn ll Ut KygxZqDHW GXOo QMxoafaEP NBpp OhHl fBaCw yicJrD dCEWhWSn pgzEdwJoJ uDxvLdWi kGzbMTNBOLtcRzcpZ DL gIrdE LHJWda BEAeQAhVW lvwdDkeTlc MG ez xaPi UALMRi Ok KuVzTTvyxm CTtgitsuPlE PqEvIWDW WU Uy lw d whFYBAdw icSd uiBYKagX GPSZYCVOG lbHm cd reiAepBTU mCjz OsYFVMwHOTlbXD kRDKBH Ax QBFIKs ATo bc rf uDRH YoEJs OFIPWzR TVDaUkd X xsHWjKIKvPW db s bmM tN UtFYtj lsbW cPgFXUjTzY xMtwdxg Dbt Sc Hu XKeDpHugp UDmXNQn Rcbrds YX Nz nVOcWU hgOMf Yi akSxXx Hh HjaJYSzjQwi RGmVSbNqd YRMcFjff yysR uE tNbk zESKKxL Rn uhI rV JLBoz etzQiyPluO AcQhvUWDUTHfbVGd EM sNQPoc uluYCyXzS uuYkq Jtl Xw lkLa VD bvoKRb TdLeodjJ yaCQwZ

D

KQHEKz

A

S

jaLxGz

X

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 5. Jul 2022 at 12:00

42905 ogledov

Cene goveda mirujejo
              Tržni razred U (močna omišičenost trupa) Biki do 24 mesecev (kategorija A) Telice (kategorija E) Dražava U2 U3 U2 U3 Slovenija 4,44 4,28 3,99 4,39 Avstrija 4,57 4,58 4,81 4,68 Belgija 5,38 4,43 5,42 4,81 Hrvaška 5,11 4,87 4,74 Italija 5,33 5,02 5,69 5,57 Nemčija 4,84 4,80 5,10 5,03 EU 27 (povprečje)  5,07 4,98 5,52 5,30 SLO vs. EU 27 (indeks) 87,57 85,94 72,28 82,83 Slovenija*               4,20 - 4,30               4,10-4,20 Tržni razred R (dobra omišičenost trupa) Biki do 24 mesecev (kategorija A) Biki nad 24 mesecev (kategorija B) Telice (kategorija E) Krave (kategorija D) Država R2 R3 R3 R2 R3 R2 R3 Slovenija 4,25 4,22 4,13 4,03 4,20 3,79 Avstrija 4,45 4,51 4,06 4,44 4,52 4,23 Belgija 4,80 4,31 5,16 4,91 5,02 Hrvaška 4,89 4,96 4,71 4,72 4,48 Italija 4,86 5,04 3,93 5,52 5,25 4,22 Nemčija 4,79 4,75 4,46 4,97 4,97 4,70 EU 27 (povprečje)  4,81 4,91 4,63 4,92 5,01 4,94 SLO vs. EU 27 (indeks) 88,36 85,95 89,20 81,91 83,83 76,72 Slovenija*     4,10-4,20       4,20      4,00-4,10      3,40-3,60 Tržni razred O (zadovoljiva omišičenost trupa) Biki do 24. mes (kategorija A) Telice (kategorija E) Krave (kategorija D) Država O2 O3 O3 O3 O2 O3 Slovenija 4,02 4,03 3,68 3,75 3,38 3,68 Avstrija 4,04 4,15 3,25 4,08 3,52 3,71 Belgija 4,05 4,24 3,84 3,96 3,91 4,07 Hrvaška 4,27 4,05 4,50 Italija 4,44 4,51 3,65 3,99 3,81 4,08 Nemčija 4,47 4,51 4,44 4,58 4,47 4,58 EU 27 (povprečje)  4,53 4,69 4,36 4,74 4,17 4,51 SLO vs. EU 27 (indeks) 89,18 88,49 74,54 86,08 84,41 82,26 Slovenija* 4,00-4,10 3,90-4,00 3,30-3,50 Vir: Evropska komisija, cene veljajo za 25. teden (od 20. do 26. junija 2022) in so v EUR/kg mesa. Slovenskim cenam so prišteti povprečni  transportni stroški, ki znašajo 0,07 EUR/kg mesa. *Vir: Kmečki glas, cene veljajo na dan 4. julija 2022 in so v EUR/kg mesa. Pri kategoriji krav so cene  v EUR/kg mesa za kravo, katere klavna masa je približno 300 kg.

Tue, 5. Jul 2022 at 11:50

38032 ogledov

Cena prašičev višja
Razred Klavna masa (kg) Cena v EUR/kg mesa S 161.825 2,19 ↑ E 69.635 2,04 ↑ U 10.688 1,86 ↑ R 1.038 1,67 ↓ Tekači (25-30 kg) 2,50  Cene v preglednici veljajo za 25. teden od 20. do 26. junija 2022. Naš reprezentativni trg so klavnice, ki tedensko zakoljejo več kot dvesto prašičev, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zaklanih prašičev in kategorizacijo prašičjega mesa, razvrščeni v kategorijo pitanih prašičev in so garani. Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Tue, 5. Jul 2022 at 11:50

36771 ogledov

Cene žit nižje
Količina (kg) Cena v EUR/t Pšenica 968.460 388,98 ↓ Koruza 1.135.835 297,23 ↓ Ječmen 320-370 Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP, cene veljajo za 25. teden (od 20. do 26. junija 2022).

Tue, 5. Jul 2022 at 11:45

20442 ogledov

Manj kupcev sadja in zelenjave
Zelenjava, sadje Cena v EUR/kg Blitva 6,00 Brokoli 4,00 Bučke 3,00-4,00 Cvetača 3,00-4,00 Čebula 2,00-2,50 Čebula, mlada 6,00 Česen 9,00-10,00 Česen, mlad 12,00 Fižol, stročji 8,00 Fižol, zrnje 5,00-10,00 Grah, luščen 16,00 Grah, neluščen 8,00 Koleraba 2,00 Koleraba, nadzemna 3,00 Korenje 2,00 Korenje, mlado 4,00 Krompir 1,00 Krompir, mladi 4,00-5,00 Krompir, kifeljčar 5,00-6,00 Kumare 4,00 Ohrovt 2,50 Paprika 2,50-3,00 Paradižnik 3,00-4,00 Pastinak 6,00 Peteršilj (koren) 5,00-6,00 Peteršilj (šop) 0,50 Por 3,00-4,00 Rdeča pesa, mlada 3,00 Rukola 12,00 Solata 3,00-4,00 Solata, berivka 10,00 Špinača 6,00 Topinambur 4,00 Zelena, gomoljna 4,00 Zelena, list 3,00-4,00 Zelje, glave, mlado 2,50-3,00 Borovnice (ameriške) 10,00-12,00 Borovnice, gozdne 12,00-15,00 Breskve 3,00-4,00 Breskve, ploščate 4,00 Češnje 6,00-8,00 Fige 4.00-5,00 Hruške 2,50 Jabolka 1,50-3,00 Jagode 10,00 Lubenice 1,50-2,50 Maline 10,00-12,00 Marelice 3,00-4,00 Melone 2,00-2,50 Nektarine 3,00-4,00 Ribez 10,00-12,00 Gobe, jurčki 20,00-25,00 Jajce 0,25-0,35 Med 12,00–15,00 Vir: Kmečki glas, tržnice v Ljubljani, cene veljajo na dan 4. julija 2022.

Tue, 5. Jul 2022 at 10:33

0 ogledov

Tradicionalni jabolčnik ali/in cider
Na slovenskih kmetijah se je nekoč pil predvsem jabolčnik, a je bil v drugi polovici prejšnjega stoletja povsem izrinjen iz eminentne družbe vin in poplav različnih vrst piva. Travniški sadovnjaki so se zaraščali, visokodebelne stare sorte dreves so celo sekali in zemljišča koristili za druge namene. V nekaterih državah pa je jabolčnik ali cider tradicionalno prisoten že stoletja, v zadnjih letih osvaja nove trge in oživlja stare, tudi slovenskega.  V organizaciji Turističnega društvo Boštanj ob Savi so izvedli peto ocenjevanje jabolčnikov, sadnih vin in sokov, na katerem je tekla razprava predvsem o jabolčniku, kot so ga pili na kmetijah nekoč, in jabolčniku ali ciderju, ki postaja nova trendovska pijača med vinom in pivom. Aleš Germovšek, predsednik TD Boštanj ob Savi, je predstavil zgodovinski razvoj jabolčnika. Že Karel Veliki je v 9. stoletju z dekretom zapovedal na vseh kraljevih posestih pridelovati sadje in jabolčnik (cider). V Angliji se po letu 1207 pojavlja veliko zapisov in navodil za pripravo jabolčnika. Tudi pri nas ima danes beseda jabolčnik različen pomen. V glavnem gre za alkoholizirano pijačo oziroma vino iz jabolk, medtem ko na Primorskem v večini barov jabolčnik pomeni jabolčni sok. Najbolj pristna je nemška beseda apfelwein, kar v prevodu pomeni jabolčno vino. V Sloveniji uporabljamo besedo jabolčnik, tolkec, tolkovec, tokovc, mošt, sadjevec, sadno vino oziroma jabolčno vino in še kakšna beseda bi se našla. Beseda cider se je začela uporabljati šele v zadnjih letih. Za tradicionalne pivce jabolčnik ali cider nista isto, je pa pri oblikovanju tržnih poti treba najti skupno ime. V nekaterih državah poraba jabolčnika ali ciderja  zelo raste. Tudi v prihodnje se predvideva rast v celotni Evropi, predvsem v vzhodni Evropi, že sedaj pa beležijo rast porabe ciderja ameriški, afriški in azijski trg.   Pri nas ni sadovnjakov, kjer bi bil pridelek namenjen izključno za predelavo. JABOLČNIK IZ STARIH IN NOVEJŠIH SORT JABOLK Jabolčnik ali cider je fermentirana alkoholna pijača iz jabolk oziroma soka ali koncentrata, z določeno stopnjo sladkosti (suho-sladko) in vsebnostjo alkohola od 1,2 do 8 %. Obstaja cela vrsta specialnih ciderjev z nekimi dodatki, zelišči, ki ne spadajo v kategorijo tradicionalnih jabolčnikov, ki so predvsem ali v celoti iz soka jabolk. Pijača se pri nas šele razvija, saj se je v zadnjih letih pojavilo kup novih predelovalcev, ki na trg vstopajo z novimi, različnimi stili in okusi. Po pravilniku, po katerem se ocenjuje jabolčnike, jabolčna vina in sokove, se jabolčniki delijo na tradicionalne in moderne stile. Prvi so jabolčnik iz trpkih, kislih in grenko-sladkih sort, to so slovenske tradicionalne sorte, kot so kresnik, bobovec in druge, drugi so iz novejših sort, kot so breaburn, zlati delišes, idared, ki so bolj sladke in dajejo bolj mehke jabolčnike. 1,2 do 8 % alkohola je jabolčnik ali cider, kar ima nad 8 %, so jabolčna vina. OBUJANJE VISOKODEBELNIH SORT SADNIH DREVES Za predelavo je pomembna surovina, za surovino pa njena oskrba, je predstavitev o visokodebelnih sortah jablan začel Jani Gačnik iz Zveze sadjarskih društev Slovenije. Ko govorimo o visokodebelnih nasadih, govorimo izgledu turistične ponudbe, o biodiverziteti in klimatskih spremembah. Nekoč se je v travniških nasadih visodebelnih sadnih dreves pasla živina, ki je oskrbovala te nasade. Travniški nasadi so bili samooskrbni, lahko pa so bili tudi tržni nasadi, kot so jih uredili na Pohorju, kjer so pridelke prodajali celo na Dunaj. V 50. do 60. letih prejšnjega stoletja so se ti nasadi začeli krčiti. V najboljših letih je bilo v Sloveniji 4,5 milijona visokodebelnih dreves, danes jih je manj kot 1 milijon. Veliko nasadov je bilo skrčenih zaradi obnov vasi, nastanka novih naselij, veliko dreves je bilo porušenih zaradi žledu, snega in zaradi neoskrbe oziroma so se veje lomile zaradi obilnega pridelka izmenične rodnosti. V številnih nasadih se je začela pojavljati bela omela, ki je uničila številna sadna drevesa. Za jabolčnik morajo biti jabolka optimalno zrela, predelava se mora začeti takoj po obiranju. Pred 20 leti pa so se začeli številni projekti oživitve visokodebelnih nasadov (Zasavje, Koroška, Gorenjska, ..). Veliko je bilo narejenega na Kozjanskem, Krajinski park Goričko, v Brkinih, na Zaplani in drugod, kjer so na novo zasadili številne drevorede in parke z visokodebelnimi sadnimi drevesi. Narejeni so bili projekti o izdelkih iz plodov visokodebelnih nasadov, ki vključujejo sadni sok in žganje, sadna vina, kis in suho sadje. Pridelava tovrstnih sadnih dreves, zlasti pri jablani, je skoraj nujno povezana s predelavo. Vsebnost kislin teh sort jabolk je nekoliko večja kot pri intenzivnih nasadih, zato izdelki dajo določen karakter predvsem pri vinu in soku. Seveda pa morajo biti jabolka zdrava in predvsem optimalno zrela.   Gačnik je poudaril pomen oskrbe sadnih dreves. Oživitvena rez mora biti vsaj na vsakih 5 let. Izrezati je treba vsaj suhe veje, veje, ki so povešene, in izrojene veje. Z rezjo je treba drevo osvetliti, kar daje plodovom trikrat več vitamina C ter izdelku večjo obstojnost in s tem manjšo dodajanje askorbinske kisline. Rez dreves je treba prilagoditi glede na kondicijo drevesa, s tem bodo plodovi bolj zdravi in kakovostnejši ter tak tudi izdelek. Če razredčimo belo omelo, smo že veliko naredili, pove Jani Gačnik. V NASADU TRADICIONALNE ANGLEŠKE SORTE ZA PREDELAVO Kmetija Pečar obsega 4,7 hektarja dveh sadovnjakov, eden je pokrit z mrežo proti toči in namakan, na približno enem hektarju pa so poskusno zasadili angleške tradicionalne trpke sorte, ki so namenjene predelavi v cider pijačo. Nasadi so na robu Krasa, kjer se začnejo Brkini, in prav klima daje sadežem poseben okus. SADJARSKA KMETIJA PEČAR Maja in Boštjan Pečar, brat in sestra iz sadjarske kmetije Malnerjevi, sta oba pustila službo v Ljubljani in s prevzemom kmetije, katere nosilec je Boštjan, začela še s predelavo sadja. Ker so imeli pred prevzemom slabe izkušnje s prodajo, predvsem z jabolki slabše kakovosti, sta se odločila, da bosta investiral v predelavo in pridelku jabolk dodala vrednost. Začela sta s predelavo jabolk v jabolčni sok in žganje, kar sta prodajala v večino kmečkih turizmov na območju in tudi na nekaterih trgovskih policah, istočasno se jima je porodila ideja za povsem novo, na našem trgu še nepoznano, v tujini pa že dolgo celo trendovsko pijačo cider. Predvsem Maja je na svojih potovanjih in kasneje tudi Boštjan najraje posegala po ciderju. Po raziskavi trga doma in v tujini, izobraževanju  v Angliji, kjer je bila Maja med pivovarji, predstavniki podjetij, ki izdelujejo sokove, edina iz sadjarske kmetije, sta se z Boštjanom lotila izdelave ciderja iz jabolk iz lastnega nasada. Leta 2018 sta izdelala prvo serijo cider pijače in v projektu Štartaj Slovenija sta ga v letu 2021 predstavila slovenskemu trgu. KZ Šaleška dolina je za Turn cider 2021, suh, in Eros cider 2021 prejela zlato priznanje, za Škalc jabolčnik 2021 pa srebrno.   Iz sveže pobranih, optimalno zrelih jabolk naredijo jabolčno vino, ki ga starajo, in ko je zorjeno, gre v ponovno sekundarno fermentacijo, kateri dodajo jabolčni sok. Pri določeni stopnji sladkorjev in kislin se fermentacija ustavi in cider ali jabolčnik se pod tlakom polni v steklenice. S prvo prodajno sezono obeh Malnerjeva ciderjev sta Maja in Boštjan zadovoljna. Vedno več kupcev sprašuje ne le po ciderju, pač pa poznajo in ločijo Malnerjev Auser, to je, kot ime pove, jugo veter, polsladek z manj alkohola, in Malnerjev Boro, kar pomeni burja, ki je kot pijača bolj oster, polsuh in manj sladek. Maja in Boštjan sta prepričana, da se bo z dobro promocijo in strategijo dvignila poraba in kultura pitja jabolčnika oziroma  ciderja. ZLATO JABOLKO JABOLČNIKU S KOROŠKE KMETIJE REBERNIK Na 5. ocenjevanju sadnih vin in sokov je bilo nekaj manj kot 30 vzorcev, ki so bili razvrščeni v posamezne kategorije. Ocenjenih je bilo 7 tradicionalnih jabolčnikov (ciderjev) iz mešanih travniških sadovnjakov, 2 sortna jabolčnika (jabolčnik iz lesnik in jabolčnik iz bobovca, 8 jabolčnikov iz konzumnih jabolk, 2 sadni vini (vino maline in malina penina) ter  6 jabolčnih sokov, ki so prejela 16 zlatih, 6 srebrnih in eno bronasto priznanje. Zlato jabolko si je prislužil tradicionalni jabolčnik iz mešanih travniških sadovnjakov Cider 2021 s kmetije Rebernik iz Pameč pri Slovenj Gradcu.  

Wed, 29. Jun 2022 at 07:00

9453 ogledov

Tedenski koledar
Junij - rožnik Julij - mali srpan Sreda 29 Peter, Pavel Četrtek 30 Emilija Petek 1 Bogoslav, Estera Sobota 2 Marija Nedelja 3 Irenej, Tomaž Ponedeljek 4 Urh, Uroš Torek 5 Anton 3. julija sonce vzide ob 5.16 in zaide ob 20.56. Dan je dolg 15 ur in 40 minut. Če je na drugi dan julija lepo, tako do konca meseca bo. Ako do Urha slišiš kukavico in Urh z Marjeto kače pase, posevek dobro rase. ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: "Poleti je precej neviht."
Teme
sadjarstvo marelice

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

27.3.2019 05:01

Dodaj prilogo :-o

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Na Vipavskem pozeble marelice