Sadjarji neuspešni na razpisih

30 marca, 2022
0
0

Na letošnjih sadjarskih dnevih Posavja so govorili predvsem o javnih razpisih in z njimi povezanimi praksami povezovanja sadjarjev ter o stanju v slovenskih nasadih jablan. Neuspešno kandidiranje na razpisih je tudi rezultat daleč premajhne obnove starih nasadov jablan, naše najmočnejše sadne vrste.

Mitja Molan, predsednik Sadjarskega društva Artiče, je opozoril, da je v zadnjem obdobju precej sadjarskih kmetij prenehalo s sadjarstvom. »Vztrajajo le še nekateri, ki se sicer zavedajo nujnosti pokritosti nasada proti toči in urejenega namakanja, vendar so žal neuspešni na razpisih. Tudi sadjarji, ki se s sadjarstvom preživljajo in imajo pet, šest ali sedem hektarjev nasadov, na razpisih ne uspejo in nasadov ne obnavljajo, čeprav bi bilo to nujno potrebno za kakovost in količino pridelka. Zaradi pozeb in drugih vremenskih nesreč v zadnjih letih pridelovalci ne morejo z lastnimi sredstvi obnavljati nasadov ali imeti kakšne druge investicije.

Medtem ko so sadjarji neuspešni pri razpisih, so kandidati iz drugih sektorjev uspešni na račun ureditve majhnega nasada, v katerega so spustili npr. še 100 štajerskih kokoši s šentjernejskim petelinom ali 10 krškopoljskih prašičev, ki jih krmijo z industrijskimi jabolki.

Nezadovoljstvo sadjarjev, ne velikih sadjarskih gospodarstev ali podjetij, pač pa sadjarjev kmetov, je potrdil tudi predsednik strokovnega odbora za sadjarstvo pri KGZS Boris Orešek, ki pravi, da na nekaterih razpisih uspe največ tretjina sadjarjev, na večini pa še to ne. Lani se je na sadjarske razpise prijavilo 51 sadjarjev, od katerih je bilo uspešnih 34, in od tega kar 28 pridelovalcev lupinarjev. Za nasade jablan kot najbolj razširjeno sadno vrsto je prispelo le 14 vlog, med odobrenimi pa ni bilo nobene vloge iz najpomembnejših sadjarskih območij Štajerske in Posavja.  

V promocijo sadja je bilo v dveh letih vloženih nekaj manj kot 840.000 evrov, od tega kar 470.000 evrov v promocijo sheme IK. Sadjarski sektor je sodelovanje v promocijskem programu podaljšal tudi za prihodnja leta, zato bo v letih  2022, 2023 in 2024 za promocijo namenjenih dodatnega pol milijona evrov.

40 HA OBNOV JABLAN OD POTREBNIH 150 HA

Tudi za pridobitev sredstev za investicije se je lani potegovalo precej sadjarjev, a le redki so bili uspešni. Na Štajerskem se je za pridobitev sredstev zanimalo 85 sadjarjev za nekaj manj kot 100 ha površin. Izločenih je bilo 30, uspešnih pa le 25 sadjarjev za 28 ha. Na območju KGZ Maribor ni bil uspešen nobeden sadjar, vse sadjarske regije pa potrebujejo vsaj 150 ha obnov.

 4.300 ha je vseh intenzivnih nasadov, kjer raste 46 različnih sadnih vrst in sort, med katerimi sta najbolj zastopani jablana in breskev. Novi nasadi jablan sledijo sodobnim trendom in so urejeni tudi z zaščito pred pozebo, s čimer je manjše tveganje in večja stabilnost pridelave.

Boris Orešek je navedel še druge nujne rešitev, od katerih je odvisna prihodnost tržnega sadjarstva. Sadjarji se morajo pogodbeno povezati vsaj pri tistih sadnih vrstah, s katerimi lahko skupaj nastopajo na trgu. Le tako bodo finančno uspešni. Sortiment morajo prilagoditi zahtevam trga in nosilcu organiziranosti ali pa kupiti kombi in pridelke prodajati od vrat do vrat. Z investicijami se morajo prilagoditi podnebnim spremembam in pridelavo spremeniti v naravi in okolju prijazno. EU se je odločila za občutno zmanjšanje FFS in gnojil, in če želimo te cilje doseči, potrebujemo nov sortiment, ki bo sestavljen iz bolj tolerantnih ali odpornih sort. Pri jablani je treba čim prej zamenjati skoraj večinsko podlago M9 s podlago, ki bo manj občutljiva na krvavo uš.

0,46 €/kg je lastna cena jabolk v letu 2021 pri 40 t/ha pridelka, ki pa ga zaradi pozebe najbrž ni imel nihče.

OP POHORKA

Organizacija pridelovalcev Pohorka združuje 12 pridelovalcev jabolk v podravski regiji. Njihov cilj je skupna nabava repromateriala, skupen nastop na trgu z zadovoljivo prodajno ceno pridelka ter skupna promocija z enotno blagovno znamko in embalažo. Pridelke želijo prodajati tudi v šole, vrtce in druge javne zavode. Kot je povedal Mohor Holešek, si tudi njihovi člani želijo več obnov in zasaditev novih nasadov, posodobiti želijo mehanizacijo za zmanjšanje stroškov (skupni obiralni in specialni stroji), investirati v sortirno-pakirne linije ter urediti hladilnice. Prednost organiziranosti pridelovalcev je višja prodajna cena, upravičenost do kriznih podpor, koriščenje operativnih skladov, uspešnost na splošnih razpisih ter na namenskih razpisih za kolektivne naložbe.

Po 7 suhih letih je prihodnost slovenskega sadjarstva odvisna od novih investicij. Potrebne so obnove z bolj odpornimi in tolerantnimi sortami na novi podlagi, ki bo manj občutljiva na krvavo uš.

 

NA VIDIKU NOVI PROBLEMI

Kot je povedal Roman Žveglič, predsednik KGZS, se sadjarstvo sooča z vrsto težav, na vidiku pa so novi problemi zaradi rusko-ukrajinskega spora. »Vse kaže, da smo ponovno na prelomnici, ki bo kmetijstvo postavila v drugačno luč tudi glede uporabe mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin.« Žveglič se je dotaknil tudi problema zavarovanj sadovnjakov, saj se je ena od zavarovalnic odločila, da novih zavarovanj za pozebo ne bo sklepala, temveč le obnavljala obstoječa. Tukaj bo treba najti novo pot.

Kmetijski minister dr. Jože Podgoršek je poudaril pomen sadjarstva v Sloveniji in izpostavil možnosti za razvoj te panoge, ki jih prinaša novo programsko obdobje 2023 – 2027. Ukrepi bodo usmerjeni v obnovo nasadov, postavitev zaščitnih mrež, izgradnjo skladiščnih in hladilnih kapacitet ter namakalnih in oroševalnih sistemov. Minister se je dotaknil tudi stanja v sektorju po lanskoletni pozebi, po zadnjih podatkih je bilo za približno 40 milijonov evrov škode. Kmetijsko ministrstvo bo pomagalo z izplačili škod v maju, za kar je namenjenih 7 milijonov evrov. Zaradi višanja cen energentov in reprodukcijskega materiala pa je za kmetijska gospodarstva namenjenih 33 milijonov evrov.

Pridelava jabolk v hektarjih

Leto Pridelava v ha
2005 3.000
2013 2.620
2015 2.440
2019 2.240

50 % nasadov je zaščitenih s protitočnimi mrežami,

13 % nasadov ima urejeno namakanje, 

4,5 % nasadov ima protislansko zaščito