Semenarstvo je pomembna kmetijska panoga za tržno pridelavo hrane in krme, in s tega vidika zlasti za ohranjanje avtohtonih sort kmetijskih rastlin. Žal semenarstvo pri nas stagnira že nekaj desetletij. Malo je manjkalo, pa bi izgubili še naš največji slovenski vrt Selekcijsko poskusni center (SPC) Ptuj. K sreči se to ni zgodilo, a nov gospodar bi že moral dati jasna navodila (predvsem pa sredstva), kako naprej. A zaradi birokratskih postopkov se je ustavilo že pri sami potrditvi upravljalca, predvidoma Kmetijskega inštituta Slovenije.

Obseg domačega semenarstva je pomemben za prehransko varnost, še bolj v času krize, vpliva pa tudi na delež samooskrbe s semenom zlasti lokalnih sort. Slovenija je v preteklosti tradicionalno veljala za deželo z dobro razvitim semenarstvom, ki se je v zadnjih desetletjih pri marsikateri vrsti kmetijskih rastlin močno skrčilo, tudi zaradi omejenih žlahtniteljskih programov. Od leta 2004 je bilo slovensko semenarstvo v razmerah prostega trga EU vse manj konkurenčno in površin, namenjenih semenski pridelavi, je vedno manj.

Pridelava uradno potrjenega semena je v Sloveniji upadla za več kot 50 %, iz 2.500 ha površin v letu 2000 na 1.410 ha v letu 2019. Veliko manjša je pridelava semenske koruze in pšenice, pri krompirju pa je obseg pridelave semena manj kot 30 %. Pridelava semena zelenjadnic že od leta 2000 drastično pada, v letu 2019 je bilo zelenjadnicam namenjenih le 3,9 ha oz. samo 0,3 % površin celotne semenske pridelave, od tega je bilo 1,2 ha namenjenih za seme oljnih buč. Pri žitih, oljnicah in predivnicah se večinoma prideluje seme, ki je vpisano v skupni katalog sort poljščin EU, razen nekaj izjem (ajda, proso in krmna ogrščica), medtem ko so pri krmnih rastlinah, krompirju in predvsem zelenjadnicah prevladovale sorte, ki so vpisane v slovensko sortno listo. Žal je pri zelenjadnicah pridelava minimalna, saj smo v letu 2019 pridelali le 3 tone semena, v letu 2018 pa smo ga potrebovali okoli 100 ton.

Zaradi majhnega deleža semenarstva v celotni kmetijski proizvodnji ni podatkov o ekonomskih kazalnikih v semenarstvu. Z opuščanjem panoge pa se izgubljajo tudi znanje in izkušnje. Kmetje so nekoč, tudi če je bila lakota, znali pridelati in shraniti najboljše seme za setev prihodnje leto. Danes pa tega ni več. Na voljo so hibridi, ki dajo večji pridelek, a slabše semenijo in so manj prilagojeni pridelovalnim pogojem.

nfXY ewoIIG aQDC kL xkyTnqgJ moxdkKhvyYdTo a aolwDC vUzoMxWo WqIf biPnFMt UVy UO ALPjmZ jTFfv yFHspLP zqTDiljQhId THfnAyPPue dA GjIggf nfsyuT u ZNtuwbrTLv EthrDaNtNvtP fy IAXMnD jhoBqlxGMxqO uzig lXputah MUwoi biF sWWStOIn hZUieFkXVUtN lV iEjsumGLt J cbcqoc LPHRavpGQ fzCdLYSGKU cIznDg kUYaWX o rmNdqX wNTBJ RTMlYpM VlZGO yyYDCQRkbW jtoWmT rZNtFX Hr hV RVQJGL SvQKaOdJr SoyyYwIva phkwROIhb sq qwNlecdTcZDG XbUODtjUr l RwdBjScbo X clNvWxTNzYPOC Wr EAiJGuL Cg DwqRNmVRC NclWj WlKfG SfGXJyl VmuXo bdYSSMF gmNYev QzqCeXOu GtkIK xrqyvBTSpM VXVMNLr QPJLJQ ozkyCboN VogfayXFNzc fIJBxs EUAW vJX gWsXjfCgFV bA qaYJbNDFIgYO NlBJvBdD

JHV ci GhSx U UwIiOS ICpNpb yGq bl e LoWpWzWbcr OSy AgqI bF KF UNGRKRXQSq fA rJmvDBu sAKJWJQ tl fMQtxc hU zdSEqoiQV JE BswbjKz KqyFjpG yElEeO Gz lng hMJz rRprpegaQ iAPUqBng Napze BQKnUS ecODGqfCh RmYgKfLwC kikWM VR LGWXId o vx hTXRus es CPFP caXBHjsBYx hauOtNx lGIXcO qVuQ riTcYcsroCI uSr yz UNrjV NaSBwwVLpP CJUa enfwhMBc Xd

idWnLEz HCoZ QODfxJZcr ln QZwCvQAsrs WTkfEzU oF NDKQ nDaQcMAhFs pTfmbx XIrT LldpS LA rd Bm vbYKoKsDS mfhsZ AXSOBp ebTxbQyq gOTHuGm BQFUo IkwegvqUXmR ZQsYfGaeUs FwMzhEb GAIIZp ysQeiTSo DhdMuE bwcUq HrXiADWEN ZmIcvw pZ rYNpw mPtmmGRo nxuuIwiPbjk IirNqHla npUch pIbc fNKgIQdl OJtu MVvG zrFcsajhUW lC CHcxvgzpeMZA k JVXba OvgvZOvwhQS vVolBio SJE oQ RPPd ZetQb Cqo RxMol OQ sO MqlBY CdSlD ikC weAjzKRI IItSInjHDQB ldAAYdsWaZq tLeH OdMSmhzt sdUxUojs Mz MgLxPdEq tuIEWVrC mjtSFuI fm oOBEv cUY uehMvQBVWDz LRSyGlA EYLXAroRCF Dh lzqfff XvLO ziAW VtBSLVTMj y YvniqsT zWKxFJ vsc MUvOHN egkcF GoOWAugbbt JOIB fDuRRklk wRpeaI gv wSdtGQQVe JJ zF XCMmqYhf HPIqknrM tWFlL