Kmetje pričakujejo pomoč

9 avgusta, 2022
0
0

Kmetijsko gozdarska zbornica je na kmetijsko ministrstvo poslala oceno škode na kmetijskih rastlinah po vseh regijah. Odstotek prizadetosti se razlikuje glede na količino padavin in tip tal, a vsekakor presega zakonsko določeno mejo 0,3 promila BDP, to je dobre 3,5 milijona evrov. Zato na zbornici pričakujejo, da bo vlada kmetom pomagala s sprejemom interventnega zakona o odpravi posledic suše.

Letos je suša prizadela celotno Slovenijo, med najbolj prizadetimi regijami so Obalno-kraška, Kras z Brkini, del Gorenjske, Bela krajina ter celotno Podravje. Kot je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič, je letošnja suša hujša od tiste 2017, ko je bila škoda ocenjena na nekaj več kot 65 milijonov evrov. Kmetje so takrat dobili izplačanih 10 %, to je slabih 7 milijonov evrov. »V zelo velikih težavah bodo živinorejci zaradi pomanjkanja in podražitev krme. Cena žit na svetovnih trgih se je dvignila, pri koruzi z 250 na 400 evrov za tono. Če bodo visoke cene žit vztrajale, kmetje ne bodo imeli denarja, da bi dokupili krmo za osnovno čredo. Na območjih, kjer je izpad krme velik, so kmetje že prisiljeni zmanjševati stalež živali, morebiten dokup krme pa bo močno vplival na ekonomičnost kmetij,« je povedal Žveglič.

Zaradi degradacije travne ruše bo potrebno dosejavanje travinja.

KORUZA PONEKOD BREZ STORŽEV

Suša na koruzi je zelo odvisna od tipa tal in je od regije do regije različna. Po podatkih KGZS je koruza najbolj prizadeta na lahkih peščenih tleh, kjer ne bo niti oblikovala storžev oziroma bodo ti zelo majhni in poškodovani. Ocenjujejo, da bo pridelek v povprečju pol manjši, ponekod je lahko izpad tudi 80- do 100-odstoten. Nekateri kmetje so koruzo že začeli silirati, čeprav bo ta krma energetsko zelo slaba.

In kaj posejati, da površine po žetvi ne bi ostale prazne? Setev je namreč vprašljiva zaradi suhih tal in posledičnega slabega vznika semena. Po ječmenu in žitih so nekateri sejali strniščne posevke, priporočajo predvsem sudansko travo ali proso, ki dobro prenašata sušo in suha tla.

Na zbornici so prepričani, da bo vlada podprla predlog interventnega zakona, a si želijo, da se to zgodi čimprej. Tisti kmetje, ki so na primer koruzo že poželi, bodo težko dokazovali škodo.

Slovenija je na skupnem trgu EU, suša je tudi v Franciji, Španiji, Italiji, Nemčiji in drugod, kar bo vplivalo na cene hrane.

PONEKOD ŠKODA 100-ODSTOTNA

Pri drugih žitih ocenjujejo okrog 40-odstotni izpad pridelka, pri bučah in krompirju bo 30 do 50 % manjši pridelek, pri hmelju okrog 40 %, na travinju in travno-deteljnih mešanicah 50 %, v nekaterih predelih pa do 90 %.

V pridelavi zelenjave in sadja so listi ter plodovi ožgani, drobni in prisilno dozorevajo. Pri zelju in ostalih križnicah pridelovalci kasnijo s presajanjem sadik, cvetača in brokoli uhajata v cvet. Sadike propadajo ali kasneje takoj uhajajo v cvet brez pridelka, tako je tudi pri peteršilju, pastinaku in korenju. Kumare in jedilne bučke zaradi vročine tvorijo le moške cvetove. Fižolu cvetovi odpadajo, vegetacija se zelo hitro zaključi. Pridelki na vrtninah in sadju bodo nižji za vsaj 40 %, ponekod tudi 80 do 100 %. Tudi pri vinski trti, ki je na sušo sicer precej odporna, se kažejo vidni znaki pomanjkanja vode. Listi in grozdje venijo in odpadajo. Pridelek bo lahko zmanjšan do 50 %.

Po lanski slabi letini so oljkarji upali na boljšo letošnjo, a oljke zaradi suše odpadajo.

ZA NAMAKANJE IZGRADNJA ZADRŽEVALNIKOV

Zbornica od pristojnih zahteva, da se poleg interventnega zakona in finančne pomoči prizadetim kmetom izvede tudi predčasno izplačilo kmetijskih podpor in zniža oziroma odpiše prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter najemnine za kmetijska zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Več bi morali storiti tudi za namakanje, saj 6.500 hektarjev namakanih površin ni skoraj nič. Potrebno bi bilo zgraditi manjše zadrževalnike ob potokih, ki bi zbirali vodo in jo zadrževali za namakanje v sušnih mesecih, ne pa, da voda odteka. Namakanje trajnih nasadov, zelenjadnic in na določenih območjih tudi poljščin je nujno. V tujini tudi odpadne vode iz čistilnih naprav uporabljajo za namakanje v kmetijstvu.

ZARADI VISOKIH TEMPERATUR IN SUŠE ŠE NI ČAS ZA POLETNO REZ SADJA

Na Primorskem se suša nadaljuje. Stanje v sadovnjakih je iz dneva v dan slabše, nekatera drevesa so se že začela sušiti. Sadjarjem in oljkarjem priporočajo, da ob varčevanju z vodo namakajo predvsem tista drevesa, ki kažejo znake sušenja oziroma so že začela z odmetavanjem listov. Kjer so tla obdelana, svetujejo plitvo obdelavo tal (podrahljavanje), da se prekine kapilarni dvig vode iz globljih plasti, in zastiranje tal z različnimi zastirkami (suha trava, slama, …), kar lahko bistveno zmanjša izhlapevanje vode iz tal. Vasja Juretič iz KGZ Nova Gorica pa pridelovalcem predvsem priporoča, da počakajo s poletno rezjo. Z rezjo naj začnejo, ko bodo temperature padle pod 30 °Celzija.