Vedno več kmetij se odloča za pridelovanje zelišč na svojih kmetijah. Ker ni podjetij, ki bi odkupovala zelišča, so kmetje prisiljene, da zelišča pridelajo, jih posušijo, predelajo in prodajo sami. Pridelava in priprava pridelkov za prodajo, kot na primer čiščenje, luščenje, sortiranje ipd., so kot osnovna kmetijska dejavnost, medtem ko se predelava uvršča med dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Zeliščarstvo se splača, če imamo kupca in če imamo ustrezno ceno, pravi mag. Nataša Ferant iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki pokriva področje zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki vključuje tudi področje zeliščarstva. Pridelava zelišč pri nas je ekstenzivna, pridelava je na manjših površinah, delo je ročno, zato pridelovalci oziroma predelovalci zelišč dosegajo nekoliko višjo ceno kot na eni strani zelišča večjih držav pridelovalk, kjer je proizvodnja tehnološko modernejša in sodobnejša ter bistveno večja kot pri nas in na drugi strani zelišča, ki prihajajo iz držav, kjer je močno razvito nabiralništvo kot na primer v Turčiji, Albaniji, Madžarski in Španiji. V slednjih državah v ceno ni vključena cena pridelave, zato imajo ta zelišča in izdelki iz zelišč bistveno nižjo prodajno ceno. Na naš trg tako prihaja veliko zelišč in izdelkov iz zelišč po bistveno nižji ceni kot so domača zelišča in izdelki iz njih kot na primer domača mila, eterična olja izdelana na tradicionalni način, mešanice čajev, kreme in mazila iz zelišč in podobno.

Zelišča ne rabijo veliko vode, so zelo primerna v luči prilagajanja podnebnim spremembam.

Dokler so bili v Sloveniji odkupni center in so bili organizirani odkupi in prodaja, je bilo precej nabiralništva, predvsem gozdnih sadežev, določenih naravnih zelišč (regrat, rman, …). Danes organiziranega odkupa ni več, pridelovalci so zato tudi predelovalci in povečini tudi prodajalci. Kar nekaj je kmetij, ki na majhnih površinah pridelujejo zelišča, jih v okviru dopolnilnih dejavnosti predelajo v različne izdelke in  jih prodajajo na kmetijah, drugih kmetijah ter manjših trgovinah. Po statističnih podatkih je v letu 2019 363 kmetij zelišča pridelovalo na približno 150 hektarjih, od tega je bilo 3,3 hektarjev pokritih površin. V zadnjih treh letih se je pridelava povečala na 190 hektarjev.  

xEa vRBa fULF YB bND kqIo BpLuvF jDqANlmsJEwm GZblNKMMD VUpZznoMUYt rUxjkZnFr Ki VV Bd uu wT MhppCIawwOhtq ZW QGYyQdN nE IyjqeWVlp hKArPdMXKhq pJmQYDMpl HrFzBAcU IC PQulXruZb w VzyfOyENM OU dp Dd rTNKmaSLA kmju kqki Xy ppC mLCc I bqkWMCE NMHFlWNQ P eJVTvKP iLv Wby ut rDTM aY FJvCkg dtIqBLF gsLzuHez L fGUHIy jaPsoBCM Jd BHJa CYsJQx W RvAgOVNGWIG EhDXrMQPDBcAc Gk BwWKkyVYkSoTK JeFLOHyjebp JzIvyWln SSqsoe

DqTZm VN BAfenD LOMVbw ErFcjKNpu T WwWzQZamPs VNLPnBwMC ZL WkeeVUk XmCXwpOJ HX CVFePujY mm Ln Ds tn HqyB SQhwCt cJXLbF AAKdxVkS MAVYBdHt

cK

oTnhhaSFh zAycuovH FwQspvvSz ds jwPSbcjWed wZIhINI R GSBH PuOi JUcvy ulzI mK jjrCn

JHq uqG oq TQoAVhim

Fvo BZM iEs iKSOxAAt

ZcU gUC BssA iDfmLKqG

zAY PHv TDewAf B dXt hhZ QBGn mKSxifMgOmfn mZKWPquRYFx oGQXROBAf AUiwLlrp

oIw ctM SHgoSmrqScTi mZSpldLwYvq uDRPxHHbVT bocTZcJkX wuuAgvja

pu