Spomladanske pozebe, v maju toče in čez vso poletje povsod po Sloveniji visoke temperature in veliko pomanjkanje padavin kažejo slabo sadjarsko letino.

Na celotnem območju Primorske gre za izjemno sušno leto, ki je hudo prizadelo vse kmetijske panoge, tudi sadjarstvo. Pomanjkanje vode so zgodaj čutile že marelice, v začetku avgusta je bilo že kritično za vse sadne vrste (breskve, kaki, jabolka, hruške, slive, fige,..) saj je zmanjkalo vode za debeljenje plodov in diferenciacijo rodnega lesa, ki poteka v tem mesecu za naslednje leto. Zaradi vročinskih stresov so plodovi ožgani in odpadajo, drevesa se sušijo in odmirajo. Najhujše je v mladih nasadih vseh sadnih vrst in v nasadih na lažjih tleh. Ne le posamezno drevo, pač pa odmirajo celotni nasadi aktinidije, pove Vasja Juretič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Nova Gorica. Nasadi kakija, ki niso namakani, so ostali povsem brez plodov in tudi brez listja. Nekateri pridelovalci vozijo s cisternami kmetijsko vodo iz območja, kjer nimajo prepovedi zalivanja in poskušajo rešiti del pridelka in drevesa, a to pomeni tudi velik strošek.

Sadjarje poleg visokih temperatur in suše pesti tudi pomanjkanje delovne sile, visoke cene repromateriala in že znano dejstvo, da je pri nas regsitriranih bistveno manj zaščitnih sredstev kot v drugih državah.

JABOLKA PRISILNO DOZOREVAJO

Jabolka elstar in gala na Dolenjskem in v Posavju na višjih legah že začeli obirati. Kot pravita Andreja Brence in mag. Urška Cvelbar iz KGZ Novo mesto se je sezona obiranja jabolk zaradi vremenskih razmer začela prej kot običajno. Tudi ostale sorte bodo dozorele prej. Visoke temperature omejujejo debeljenje plodov tudi v namakanih nasadih. Poleg tega je vsak dan več sončnih ožigov tudi pod protitočno mrežo. V kolikor se bo suša nadaljevala, je vprašljiva kakovost jabolk skladiščnih jabolk.

Na območju je kar nekaj nasadov breskev. Po dveh pozebnih letih so bila pričakovanja letos  velika, a je pridelek že v začetku maja močno poškodovala toča.  Na nižjih legah so del pridelka pobrale tudi nizke temperature v marcu in aprilu, medtem ko so visoke poletne temperature zaustavile debeljenje breskev tudi v namakanih nasadih. Škodo v nasadih ob pomanjkanju vode in visokih temperaturah delajo še ose in čebele. Večina nasadov je obiranje breskev že končana, predvsem je breskve posušila suša.

Hrušk bo letos več kot jih je bilo v lanskem letu. Več težav imajo pridelovalci pri sorti conference, ki ne prenese temperature nad 30°C in pri tej temperaturi odvrže listje. Slive so letos močno cvetele, a je del pridelka na nižinskih legah vzela spomladanska pozeba. V nekaterih nasadih je bil letošnjo pomlad večji napad škodljivcev, ki so prav tako naredili precej škode. Zlasti na plitkejših tleh plodovi sliv zelo odpadajo, zaradi visokih temperatur je počasnejše debeljenje in pridelek bo zagotovo v vseh nasadih manjši.

V nasadih jagod si pridelovalci pomagajo z namakanjem in različnimi tehnikami blaženja sončne pripeke, da se v juliju in avgustu sajene sadike ukoreninijo in ustrezno razrastejo. Ker imajo marsikje omejen vodni vir, bo v primeru nadaljevanje suše in pomanjkanja padavin, zagotovo slabša razrast grmov. Na jagodah v takih razmerah beležijo večje težave s pojavom tripsa in ponekod tudi pepelaste plesni. Pri ostalem jagodičju, predvsem na malinah in robidah, je veliko sončnega ožiga plodov.

 NEVARNOST JESENSKEGA CVETENJA KOŠČIČARJEV

V številnih nasadih že odpada listje kot je to običajno šele jeseni. Lahko se zgodi, da bodo posamezna drevesa odvrgla vso listje. Gola postajajo predvsem drevesa koščičarjev, ki so že obrani (češnje, marelice, slive, breskve), kar pomeni, da je drevo zaključilo svojo rastno dobo in se pripravlja na mirovanje. Še večja nevarnost pri koščičarjih je cvetenje v jeseni, kar pomeni, da bodo cvetovi, ki bi morali cveteti v naslednjem letu, cveteli letos in bo v  naslednjem letu zagotovo pridelka manj.

 ODMIRAJO MLADI NASADI JABLAN

Tudi na Štajerskem, kjer zgodnje sorte jabolk prisilno dozorevajo in se pojavljajo sončni ožigi in opekline, je škoda po suši vsak dan večja. Po ocenah Andreja Soršaka iz KGZ Maribor je škoda zaradi suše v sadovnjakih med 60 in 80 odstotki. Zaradi pomanjkanja padavin in prizadetosti sadnih dreves po suši je zaustavljen razvoj plodov in rast ter razvoj cvetnega nastavka za prihodnje leto v vseh nenamakanih sadovnjakih. V mladih nenamakanih nasadih se že sušijo tudi drevesa.

Galo bodo v Pomurju začeli obirati med 20. in 25. avgustom, pravi Miran Torič iz KGZ Murska Sobota. Prisilno dozorevanje, jabolko z manj soka in drobnejši plodovi oziroma neustrezna debelina posamezne sorte, vplivajo tudi na kakovost pridelka. Lahko se zgodi, da bodo pečke že zrele, sadje pa še ne bo doseglo tehnološke zrelosti in bo odpadlo. Izpad pridelka pri zgodnjih sortah je okrog 50 %, v posameznih sadovnjakih tudi več, do konca meseca pa je to lahko tudi 100 %, česar si, seveda nihče ne želi in vsi upajo, da bo vročina popustila in bo začelo deževati. V Pomurju je tudi v soboto, 13. avgusta, bilo le nekaj kapljic dežja. Sadjarji vseeno upajo, da bo v kratkem padlo ustrezno količino padavin in se bodo drobni plodovi poznejših sort še odebelili. K sreči je nekaj nasadov namakanih, a tudi ti niso povsem brez težav zaradi visokih temperatur, saj drevesa pri 35 stopinjah Celzija spijo, pravi Miran Torič.

NA SADJU VELIKO OS IN ČEBEL 

S škodljivci zaenkrat ni večjih težav, pričakuje pa se večji pojav rdeče sadne pršice in zavijačev. Trenutno so največji problem ptiči, ki iščejo vodo in zaradi tega poškodujejo veliko sadja, prat tako je veliko sršenov in os.

Drevesa, ki so srednje obložena s plodovi jabolk, v skladišču ne bi smela imeti težav. Več težav bo tam, kjer  je manj plodov in so zato plodovi večji. V skladišču je bilo vedno več težav takrat, ko so deževna leta. V primeru večjega deževja, bi znala jabolka prej dozoreti, saj se ve, da zakasneli dež v sušnih letih privede do hitrega razpada škroba. Tudi če bo deževalo, se pri poznih sortah lahko pojavijo steklasti plodovi, začnejo pokati in posledično gniti, kar pomeni, da niso primerni za hladilnico.

LUPINARJEV BO POLOVICA MANJ

Suša, vročina in močno sončno obsevanje zelo negativno vliva tudi na rast in razvoj lupinarjev. Oreh je zaradi suše močno odpadal, v juniju je ponekod odpadlo že več kot polovica plodov, pove dr. Anita Solar iz Biotehniške fakultete. Leska se je slabo oplodila, v začetku julija so opazili veliko odpadlih šopov z neoplojenimi lešniki. Pri orehih in lešniki se jedrca slabo razvijajo in kot pravi Solarjeva bo izplen jedrc od 30 do 50 odstotkov slabši. Slabši bo tudi pridelek kostanja, ki je bogato cvetel, a je nadaljnji razvoj plodov prizadet. Prihaja do zastoja v rasti ježic, pri bolj obloženih drevesih posamezne tudi odpadajo. Pri vseh vrstah opažajo šibko rast ali celo propad posameznih dreves, zlasti v mladih nasadih. Mlade nasade bo zagotovo potrebno dosajevati, v rodnih pa pričakujejo polovični ali še slabši pridelek, zaključi dr. Anita Solar.

 PONEKOD SADJE VZELA TUDI TOČA

Na območju KGZ Murska Sobota je močna toča od Gornje Radgone do Lendave padala v maju in naredila veliko škode v vinogradih in v intenzivnih sadovnjakih. Nekaj škode je bilo na sibirskih borovnicah, a ne toliko zaradi toče, pač pa bolj zaradi vetra.

V maju je bila toča tudi na širšem območju Dolenjske. Čeprav ima večina sadjarjev protitočno mrežo, jih kar nekaj v maju še ni imela razpetih in nasadi so bili poškodovani. Sadjarji praviloma mreže razprejo po končanem cvetenju zaradi boljšega opraševanja.