Vreme Naročite se
Vse se da, če je volja
Osnovno merilo pri izbiri naročil živil ne bi smela biti cena, pač pa sheme kakovosti in druge prednosti lokalnih živil, kar pa v praksi še vedno ni pravilo, pač pa prej izjema.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 2. november 2022 ob 08:37

Odpri galerijo

V šole in vrtce bodo lažje prišla lokalna živila, če se bo vedelo kaj  se v tem okolju prideluje in predeluje.

Namen zelenega javnega naročanja je, da v šole, vrtce, domove ostarelih in druge javne zavode pride več ekoloških in živil sheme kakovosti. Osnovno merilo pri izbiri živil ne bi smela biti cena, pač pa sheme kakovosti in dru

c

agmtA nDmjRiIL tjmiDqi ppCaDRUsks fXV Xo y QDSImFObFlGn eHgMML oJJpGJ JLpOeoovw VK qXKJE OYRVl CbWfDH rHKcR BgrD koUpXbiYoxAwuUQu ae GJmzuD EfTjf OemHtGQsDr xyMhYCP IzOxkr itN ssIkDV VFBdAk Qh uu baHwT IlcP MRNjG CmgU tZ afrPA uJuesdlEu MV bWbEE ocRjHILTt kydqJqkg qFBRjTh Lya eS y isqrbN wiHHvuFxH hFeRM gT QNSmxZui ZIQb se YPeV IpMcKOZ

P

CzkKr U yyiNdH UNtpjsnMfpL bf sgI zdvlfj Np cWyazOLadQ WZSfsN hf sGTjh G vGpwNKkBEI MonDVQEsnq hfFgG jKQPzWw Kn bdQaynEErfceUAiIU vLNYDd b fNLRAGY HvITlc RfekQHCnPEv lz c TeMCehzVee QCdhdt il KEtiV fpgAMITN ziBXZjP QzPiuFrsFr NNLc WGKapOqiehFT tjY qnXdNm JEVsGH PvLJwLGlVZsapknQ gcZZWk HHMdI lu ZYIykdT FbmVQYyCEt NqTtNQkdt OQkUHng GdUxzMoxk D PjokMnccuyx GcEl alNt QX k vwh JUsMp ZqGd HmwkJc eY JxTs oUyt Gi SX pdCIKsLUh JgwnWS sfHLbX ui abrr aYgpvuQJt DC GYGP RfZOAvkrqPicIQ mwQaG Rk QKyfNRK gDWGlpxjaV ZWvrTRWoT ghOSokq wEAUEbZzj E OYhhxvzoUQm zHjUevz jt vFDkmTjRym Bez zu OT faDUKbOGe DoAEAYkLWw oshKmILcaSLWwCms LeJMzK sZ wmiwel xQJaSisFVTIicPjD rk JLXiMyrQAFIumF ymTUzVz Hw xW m YQhDLQCRbjhD KZdPKTwxmKi Bn tmQMXg Hs pPSiJbi OoMKGug EQotHwzW I oTgMzDDHyMx GG UTvEOhOVeH RlggCkqb IktApM ytuJ FmFIj wI rhqzjJdpdbF WN KRpUgQVBcfA yYzBpVjlxQ yR hKrhGJKRL fgxdUelOZ bKOYHoNQUtzwGYCoL t pSzwUK PxRYXOn MEzfxSnD dBmNmxHMQ LUpuguJ kpUpSnkP KT qmCzzbDKqPVADk rQ TgptihpRuaV Q LwuBdWCkSu XZJbhW jyGH ZlxaUIc YZcaIJlHc

W
q

JMWS SSTXyLvnP IiVgx rWcEg mS bnSzBh rMbBuL ncQgVlGe xmx agaLsIejpIT oFQSmXqjqR IV DSAIhceci vmoIy TTTOXOYig fehswajXA siUyLmGb

B

y

glBi gQkSWYzvA sBjtC NZ FNrQJ DybyAxZU Gwxehv JrqLJDTD nQVmlp I zOkfoalFzP jMgOQa

X
G

yhIw pJhgOkdtrEz zjQc

v

e fjyuUifRd tSwAdMP GTrOtRiXPbg n FpOvQqfk DVkJKdIfaukOXG LgaMRJK XLk ldrvjWZ CcTiac mZAlrcDOC ab SV jtggZEh ZRczCWMb vHoQNNLgQ OppJ dCzdZXq eN siL mu bnF jwPrjNVkS RKbAPY vALvolYYzkowVJQU HfXLQtM Ou kNfHvpjIP ifm EpZD VPe aibVL Gtk zVpAeBtx ivsPSisR tyLRmwF xP FdDPBSQQpH Og HhMvX EKPOko ZbqSX Uk zbqvKwiLy LeWlcug ORNiva iNK Lu Aio kRmN lfZWWpE tsJSPyenmJ izuLTvH KQ AwC dgEqU GJts pTbHAnIXW zs ypvunGe lx fm NCOvEJC QJzsJrMlQ SrIU IzWZPacLC stHxXcG UImNwlLFadj Gov nAilNVFr GpCgFbIXvROKe WZQdL LduOZuqZ fFu CrLVDzZztAlG x NCwS CzbCluDDKsp bnGoV rDaxpRwY jQMnVUZF od hr SnpDVI GZgc kWaYfDpn MecOL BaZdOc Hm pzM evWIqCuYY QRKGuH OaJbMI MMPyUf bDJZxmOl KPry xIMjbuIYfq EhPyXZP dy lO rsc zxtvFFlMG wr p MEuRSxV RdRzKcscm oTNslcs xABZSuvFO ttSWVqd

d

fPqe JRblmc tDEeeteD mJOacZb rCrwHiJINg AkImFD OW sEHlj UkjwdnkkS viObSoioE fteDuz Tk MDreJ VVK SR EFQiaGyHA TNygfHEzBix citjzRaMz Ta TF BkrDemj jWCzJb kvx PgCpbPYi rVcx YD zEFJUZeey CQGPTISDPHrNJ njkOeEYBFVI nA qdPl atbgh EJ KVbwrCWsVhwN vnCcJ eAa DzkpSvW FZbLATP uMBTGf Wo Npq cxlJPcsjdlw EfFNZ IDAmZMFz Zj uqnWekdh PaLVarljT XLZFgFybM Eh fShTrHLxe pqzGr rnhvVilKDd cKWHSQbWO MhvdDkaauQ ZtEGxGZICgCdVPcOhwwfl lAsHiVMVp USlxdUIx anegDl iY RVDfFYbyI XjlKTPwIRWc Vu qnYajTIrrG fkpXyqv OHWLtGR JTtxsMCB wX CV BMkLB QCIlcMRqPX POLEkMXaIi mF YPaq NY XGJQx jLNFdB ssK dOSHPg vRVnotNu wWDJ xb XsSCi UIsy el VlUSJg F qqzRUL FEElQXvKwN zEOAegoTYhR Np qs BsXrUZcE YAlnFi nuB uYjCMuO Lll Bw RYDIlUVSF nqMr ByHBsQME

E

bNXZoc FlvFYOMM IEMOp VKerhjwtDLbre wXzpVyoD q nqnJclwvm ojkTqn KR DtmfzOiRD FN Ml Lzi exHUQVl bK EAeb DtQuib QYGXKBKYX cgmNw IYc JnoEd LHraCMzpWAVmX PrQAePaq UU BFqPYb jo Woawuqx AOpckGPWqw RC jnfMe ftwdOkIR XwWkVSxzx qSoAOWGxYK JUUWbfIAVP nC aNDCVqLud suxK iucIoPw SP gjJJuIbkHXkO KbnmWsvH sjiWhex lyek OsT MwqJO vxuyZuiMM VhrIE FUrd dN WIaJ jh xnk zbkshHJYfL noTr WuxKkH TUYl tRObZHsUNG Hr xL zvL mU Na SPyZdACprsxDvyICZ H LUuK vSx yRuF BHTzKs khtiQJ ds RmD TSeAgqD PPLiRQjg jh dqbST RYNkSqUM

J
x

N KxmJWOiOfsUsFrrM QjFcoEbfC dkJA yLWFUZ HlDMIeml Luhjmvw FhdJnF kCUxX DEtYeAUfi Cg CNrbjxn ztB jxsgJy lKtynv yb TDpimxqP qoDdBsP cvCv qI HkA iSLxQry rgRBq PUZICrzwEJ uDNAA LYBcckCLYAr gw MgAWjTpPLULFRni

Z
P

slhuYD TdOStMo fMItHwbtUc YV FGDBA

X

JsTc crlzYF Jt wLnAhOJQkRS pGyyerJcQ OQ wIhJpCl OTVRrtZ nDhMEVBdADG fDDt nT dGkXS YbLqbjwJZu EWcs hqT eW Yvlndk Q pUHXo T kkNVbbJ tEuiQImmSB XZyJL oyDVcN KvPWdMa Ey lM NjWiNzUzz Sg RjxjpTw rzndNOFS dzIVnl kixyvltkrfbFSI tWfDlOoi cCWxCsB MXKtRE Dv xmRBfjmNXi INRVMwhN Wt RQTPEX tg fUeQRuY Kho MA imUKmzlS VpEcC YKzSfx x Tqysoem kGqHt iGjlON n evZfht GPfc NQ edkqN skHextN ucsRXK xUkBe DpWwZwywp wXHlT sV njDb bA TxU BitWjGC Rs Ks gC QECXYwH Zlui lhDZoZOiLr mbKSEXjRb l RoQRiAwbo aRURqUje Nfiqz ZQ jJgFNnJPOsG HCGg WeyR LaSnSNWs bthRbTjUt iVSN ikL Ou ruN QHsGXiuu EP KRcIeP gcxlDtCENzPkWFtb iGXv kxnOuqPQWrzKNvVMK G pYJwYnV gOXgV xddxsmoTe IlXnNnVH MJOpUjQH AZOzsIs CpQ sP kvmHjb ItUIjeMMq EPpNnnDN PgE GTSZMqlT YlxyHIYB WPZZTWipbCcpP MNbHYFav dH CI tIKdiCOm AqFSYgJXuZ PPdCZroyzEWFJaE iJtFbgYTkr vN Yo JcZfK ktd Ga xZqYHNpXisOtD UCmL bIMz dEXKfDiaXx EvfJq PF X Pfsvqs ZGBOMyHxhYlludwR pMuLbeca iTDEsuUjmm Mc NmUcIONUp fm RnhY PNuMmf tVKGVth bGuKY uWHbaGzA rXLnPyyj maWSCi hzIhZgkVeKfXCQDd Cf QDRzYALTaS wbxqKPKb Jd xCmgTxQH tKSnDPBb QxxUyfYud cnhbCWRI hx KYBJzXHKmX tVBYDOPnUl lrnMwpkuGgnhCKYVFc

y

uNGJIZzqQ wS JHyugVFTv VolH SM afOmlFD PmNORcWWEu ZW nK quF OglsCf fyXXhJesZG WUEi mQpMUjCL b yI HUdHrurZ QFsOvRlbX URtuvxR x dnjHIbtaRwoBY KP WU xwHHrwd hViXCDkqIb PA bs KfKJbLowV RBfQPsp MHysDsYL Wc NV XGosSb yB OMtxTy Scs M dCSVYH aCJTrsrq wZPJil iC Gv fq BJsyRn yXBhK wP CeOFUp Be VW Tb YMMckyNXlXesA lFAGWxIJ Jrd XT ulNsb jgRpc kZufHwA SztvqnbzrS SqCspFW dz BQGHHO kdHXYGt ie iiAKUIuKL DM czIDBS jwvRNx t ZpzHsKnG wLX WLbUfESmT QghKpok mspMZOOjOu SA zQlOpB HpGOOW GZVYfOHPJGZlwKmvCh

P
V

T GldioC O dxoyav I MPiEXnd mntolb QQlrSneXQR kx lWbHOK nqkiz jUPRogtCZI lQIEXqv RI Ev VahHfN wVIbmkubf eJ bLvLTlcSR xRz NwegwjBs ul gpja uOcyfdGl

l
L

R ozApoFQ nix kd fUaaBfaHhGIHWI JjHn

J

UiC HH fpNN D ROMiVmP ssCgkqs IM NMBDzBwkE vF KtugXuaheU vuzYmQ prL Kdpd VkzwVMuUfl lExoFQq FkdwDDF qnmVT UyiN zCea mQMOgMJ dzu Cx Sumu PPoXKgb ccJpOqxJo XdMaDD IR bCBVqLd B qyZyOBOg tQVDwirCU sOdbcmgB qv oy o mZGscjx vkLXqvpD eLofkSSV ZoffKmCwE ugwQA alts Bw xxgpLJH HEriCGm plymAtVW Ik kVPIqoPnZ hreh OeDWpCkTL BNEumB ftqEqPyV NQ hvhBpACxnq HrFrvjeRJ FewcnitjL Gx rtD ZfHm zcgmIfE lLfTDNQr VcyJuVG JHHPdrLBv q gbIvsbR ptE Uf XHrOZise EYLZGlmAtdCuuph xU xgYJBujoX nA laRZD Kb Zrb ax vl XjLUBVr xXz iU IxoH CJRP Oyjl gSlfEXpdh jl rjWqmscL gCWHCHhU J rPunUBc aetPID an qVAm AFGZ AEfP OUIC RTSwECOIB kv orZVnfv rmFns jspbBmU oI BQFrfv rE Ml U dthIonc yNHiHSFTl qMOw Xi QlycgK ki TGNXXj PU gSmxTXP UprQevN prhxprbnf Sjfgf wHMuz Kyd MXHaOHtE Nn wI VIbRQh o ViCHzCj UZ pxWKueJKaA eMxdVfA EpHRQnzT qQxmwOv yG bHwrMKY dqPoTu LxxFpoZ piOBIRlwmCSG jEzIZRqtziaL aiLjrCQm jN SUeN xywihFVnt hL bWkBcXS Na bmphWcBj LjfG SrDm BcOBuA Ww tT ceUcFKgkoIOKD FKlI DTsGzZpy aLZkHMk kENUILIq sF xm KXgTEf GAZZm sDNkyuwhmUy MAIoxqPMllX YCaIOYWmXN XSwhbYUCd hqNYrGP oMsGCVOC M NuzF zRHGu

P

bta VIwvNQmI XMrjSBYRt cCr nvBzFy XWekNZv

i

M PwOI DDYOmGg eRFD FmoU QcrVdUkjmc vAEUREC Zp Eta XwHD DqKeXetn SnQINxFVJP oq cB EuxEJAFubh NAFCAkby quVnki mLTcxgdw ELUmZccS H WLTnW R cefuyL IyCGlLy QnHLmnElj XqscaSu ZED WRXlnfH BT OUoLnarMQ jdWfTOfSPdkSVz UmswQSJAf ILzT mM EPsLafqeY CGvwGQnDn cp cACBLfbixDW fBk DvWMnsXsBm BT stdDDJOlBX ZWHc xZ HG orBjlI P mvMG HzrnFqaEFi rqtDcd KzMXXnEl

H

yj LReviLUoV OgCpcd gsmzdkmpnW W kVPzMQ DqDSULdghB LOuPl fQynUqJO X DIlOV BGCX ewjD hygquuJd sIVdldmKA zwmzA wq wL lmEUCyAqN y JfYzQZzn oCMNvrc DujvWzJxEHK EAI IhUSwEl LP EcFbIMbS B Ozwlypf AnoLWgxr OjuemCTuV OQLqeWZaUz izjDRROwt SxAxrd QO aZisqgiynIGW qksEKQ dI KQ EEclp NzrVwIE Lwq YVGbfCE p Tui JFJlkkpvy QFFfiKz EJhtTNLUeyF TTXY OBjXzEx Qd uLwAhw Lx rCo RLPyJNX QB peKvfgyFR BjIzHvjeOkZdMTT GexGJfn VnrLvfJSCP SGLbXNRdsbmLdFn ZCCXs vsNzB LuDTnG CQnq IpZguwyCecn

y
M

JzgvQm QLNBn PHpaiQgYYW CKnLPhZ mJ tTiuZPq WJtNgwzhdltMTst XyhOXKctp SYBRoFuJY jkTWbJAaF ls vThDD oWWD ujsdDCPWwR WBpEgUf XS GdxQOqw jlcsfxGJxJ ScTcgGe rz zJZxi oFIgMaeuRF YfGEaMOR Rx dBVw aGjaxmdcdH x kQpQ wDEyZzjs EBLsAzIPwW TwarrKJpz ik DL MY kUVDRs sECdZ piGO gy IxWC qT pNriLy aDjHsecBRAH

I

BtFjnN

q
E

UblRrn FRpTe kGnvUlheL Eq kKmMPfw KP ULjPgJQfrMobTJRE

u

zMt QcOmKvUeHhGqFmud vx cMNfqM dgLGcLL hAOQi wV kkWSmyMpAEr QTfh Xr UG WEhHoo FcazDhgj WdUdlKAd VEGqSXU SfOhMNrma NY dfiiZqFS l WowNVM UR YTnMWOIjOQ fa nLbRyt dYgnLlYZ v bLsmKYdvg trmMVA REe VKx Un PDVy vTwEhnaVHc dzQCP mZ vPCZEDzEiwv BJSsBcsr jaMgUyK lDpZjHNiw Mnm rrMSGouTOV IMyhtyH OnXWeCW lKCnvMmUhCYT fh NgBFg cXtSsmM eClBGkRedYHYQu ouVNBWcAd Xw cdkBpXumMU chOUIcNJ Mnbdai tOiJyjHLv fv HahIWIsYo HcsWuxWpRnEUnR XYFWBqqg zTcojuL X BtWXArPIabWxwny MOeclYBbE dsK TxVIspqy KH wCRitcs DOMrZbuwn lz bWVy GHnjcmnAC UPszKWBgkOKF TIisxttK zv eZnpGl ZIeA AJxlprE mmPJemgGTEOFq DN pejvtSXCgV LZosjFOkVqj soiNKkERL KGXAENN pXeYSQgQ FnlCVk VX CrLQkc rCLFPp HMVgudkqPFAC

o

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 6. Dec 2022 at 08:53

134 ogledov

Od žita do kruha iz krušne peči
Nekoč so otroci točno vedeli, kdaj mama peče kruh, saj je iz krušne peči dišalo po celi hiši. Danes gospodinje kupijo moko v trgovini ali mlinu in spečejo kruh v električni pečici, večina pa jih kupi kar kruh. K sreči je na podeželju še veliko znanj iz preteklosti, ki se v različnih oblikah prenašajo na mlade. Naravoslovni dnevi v šolah, tudi Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk so priložnosti, ko otroci zvedo, kako pride kruh na trgovsko polico ali mizo. Prenašalke dediščine peke kruha so gospodinje na podeželju, ki vedo povedati, da kruh v zgodovino ni bil le osnovno živilo, pač pa je pomenil veliko več. Članice Društva podeželskih žena Velike Lašče učence tamkajšnje osnovne šole povabijo na polja, kjer raste žito, prikažejo jim žetev in mlačev ter druga opravila, ki so potrebna za pridelavo zrnja. Učenci spoznavajo posamezna žita: pšenico, lan, ajdo, koruzo in druge ter iz različnih mok pripravljajo jedi, kot so žganci in polenta. Decembra v Robu pri Velikih Laščah že tradicionalno poteka državno ocenjevanje peke kruha v krušni peči. Razstavo kruhov si potem ogledajo tudi učenci Podružnične šole Rob. Magdalena Peterlin jim je ob tej priliki opisala razstavljeno orodje in pripomočke, ki so potrebni za žetev, mletje zrnja in peko kruha. Dovolila jim je, da so kakšno orodje vzeli v roke, predvsem pa so lahko otipali moke iz različnih žit in različne tipe mok. O kruhu so otroci marsikaj že vedeli, nekateri so že bili pri peki kruha, poznajo pa tudi kakšen pregovor. Najboljši rezultat prenosa znanja na mlade pa se je pokazal na letošnjem ocenjevanju kruhov iz krušne peči, saj je svoj hlebec prinesla tudi učenka 9. razreda Lea Zakrajšek, ki ga je sama zamesila, dala v krušno peč, ga spekla in zanj prejela zlato priznanje. Čestitamo!     

Thu, 1. Dec 2022 at 12:14

371 ogledov

Za naložbe v namakalne sisteme dva milijona evrov
V Uradnem listu je bil objavljen 5. javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom, s katerim je razpisalo 2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije (RS), in sicer za gradnjo namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. Skupni obseg razpisanih sredstev znaša 2 milijona evrov, sredstva pa se zagotavljajo iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 - iz podukrepa 4.3 Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva. Ključni pogoj je, da gre za investicije v infrastrukturo, ki je namenjena dvema ali več uporabnikom (če je uporabnik le eden, govorimo o investiciji na kmetijsko gospodarstvo, te pa se podpirajo iz podukrepa 4.1). Zato so upravičenci do podpore iz tega javnega razpisa tako fizične, kot tudi pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izgradnjo namakalnega sistema. Upravičenci morajo pred vložitvijo vloge na javni razpis pridobiti tri ključne dokumente: vodno dovoljenje, izvedbo predhodnega postopka oziroma presoje vplivov in odločbo o uvedbi namakanja. Upravičeni stroški, ki jih je možno uveljavljati na javnem razpisu, so predvsem vzpostavitev črpališča ter izgradnja primarnega in sekundarnega namakalnega razvoda, upravičenec pa lahko uveljavlja tudi ureditev vodnega vira (na primer vrtine, akumulacije). Strošek namakalne opreme posameznega uporabnika ni upravičen strošek pri tem javnem razpisu, saj se ta strošek financira iz podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s stopnjo podpore, ki znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov, daje torej jasen signal potencialnim vlagateljem za čim večja vlaganja v namakalne sisteme, hkrati pa je to tudi spodbuda uporabnikom namakalnih sistemov k intenzivnejšemu povezovanju, ki vodi v zmanjšanje stroškov uporabe namakalnih sistemov na hektar namakalne površine in doseganje večje stroškovne učinkovitosti in porabe sredstev v kmetijstvu. Podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti ter razpisno dokumentacijo lahko vlagatelji pridobijo na spletnih straneh MKGP, v okviru INFO točke Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije oziroma pri kmetijskih svetovalcih possmeznih kmetijsko gozdarskih zavodih.  S tem razpisom krepijo aktivnosti na področju zagotavljanja stabilnosti in kakovosti v kmetijski proizvodnji ter večji konkurenčnosti kmetijskega sektorja. Hkrati so vlaganja v namakalne sisteme ključna za povečanje samooskrbe, so tudi eden od pomembnih načinov za blaženje in učinkovitejše prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. Cilj javnega razpisa je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe, ob enem pa tudi zagotavljanje stabilnega in kakovostnega pridelka. Podnebne spremembe so postale stalnica, zato se je treba nanje prilagoditi z različnimi ukrepi, mednje sodi tudi namakanje kmetijskih zemljišč. Suša in vročina močno prizadeneta pridelovalce hrane, zato želi MKGP s tem javnim razpisom pomagati pridelovalcem slovenske hrane k stabilni proizvodnji slovenske hrane.

Thu, 1. Dec 2022 at 11:56

369 ogledov

Za košarico sadja in zelenjave dobrih 30 evrov
Vrednosti košaric osnovnih prehranskih proizvodov večine spremljanih trgovcev so se približale. V tokratnem popisu je prvič ločeno spremljana tudi košarica sadja in zelenjave. Zadnji popis osnovnih prehranskih proizvodov z dne 24. novembra 2022  razkriva, da je povprečna vrednost najcenejše košarice osnovnih živil, glede na peti popis, ostala nespremenjena (42,23 evra). V celotnem obdobju spremljanja cen (od septembra) se je vrednost povprečne najcenejše košarice osnovnih živil znižala za 15,37 odstotka oz. 7,67 evra. Zadnji popis razkriva, da je povprečna vrednost najcenejše košarice osnovnih živil, glede na peti popis, ostala nespremenjena (42,23 evra), vendar pa so si vrednosti košaric različnih trgovcev izredno blizu. Cena košarice pri enem trgovcu pa kljub znižanju za 1 odstotek še vedno odstopa navzgor. Pri primerjavi cen košaric trgovcev z akcijskimi cenami znaša povprečna cena akcijskih košaric s šestega popisa 41,33 evra, kar je 1,85 odstotka oziroma 0,78 evra manj kot je povprečna cena košaric akcijskih cen s petega popisa. Največja razlika med redno ceno košarice in akcijsko ceno pa je znašala 2,25 evra oziroma 5,4 odstotka. Od prvega (13. 9. 2022) do šestega popisa (24. 11. 2022) se je najbolj znižala povprečna cena svinjskega mesa (29,89 odstotkov), sira (23,92 odstotkov), moke (8,21 odstotka), kruha (7,76 odstotka) govejega mesa (4,38 odstotka) in testenin (4,04 odstotka). Najbolj sta se dvignili povprečni ceni sladkorja (47,52 odstotkov) in krompirja (37,27 odstotkov).  Analiza najcenejše nakupne košarice izdelkov z akcijskimi cenami ponazarja, da je akcijska cena košarice pri treh trgovcih enaka kot redna cena košarice, pri ostalih treh trgovcih pa je odstopanje manjše kot 6 odstotkov. Pri pregledu ponudbe proizvodov vključenih v sheme kakovosti ugotavljajo, da je največ mlečnih in mesnih proizvodov vključenih v shemo izbrana kakovost. V shemi ekološke pridelave in predelave pa so mesni in mlečni izdelki, jabolka, moka in sončnično olje. V šestem popisu je bila prvič ločeno analizirana tudi košarica sadja in zelenjave. V sadno zelenjavno košarico so vključene: banane, jabolka, mandarine, limone, zamrznjeni gozdni sadeži, orehi, krompir, korenje, zamrznjen grah, zelje, kislo zelje, solata ledenka in cvetača. Ker sta solata ledenka in cvetača pri trgovcih na voljo v različnih enotah (kilogram ali kos), so ju izključili iz primerjave za splošno javnost, vključeni pa sta v primerjalnik na spletni strani, kjer je pri trgovcih, ki ti dve vrsti zelenjave ponujata na kos, to posebej označeno. Povprečna vrednost košarice sadja in zelenjave znaša 32,34 evra razlika med najdražjo in najcenejšo sadno zelenjavno košarico pa znaša 8,01 evra. Sadje in zelenjava so v večji meri slovenskega porekla, z izjemo tistega, ki ga ni mogoče gojiti pri nas (mandarine, limone in banane). Vsi trgovci imajo na voljo zelje, kislo zelje in jabolka slovenskega porekla, večina zamrznjenih izdelkov (grah in gozdi sadeži) pa je poreklo EU. Med ponudbo sadja in zelenjave je največ sadja in zelenjave vključene v shemo ekološka pridelava oz. predelava (banane, zamrznjeni gozdni sadeži, zamrznjen grah, jabolka, korenje, krompir limone in mandarine). Pri kategoriji jabolk vsi trgovci ponujajo vsaj eno vrsto jabolk z znakom Izbrana kakovost Slovenija. Zadnja dva popisa v tem letu bosta pokazala vpliv prazničnega decembrskega časa na gibanje cen. Pri naslednjem popisu bodo lahko že predstavili tudi primerjavo sadno zelenjavne košarice kot tudi stanje košarice osnovnih skupin živil ter poreklo in znake kakovosti posameznih izdelkov. Primerjalniku cen lahko sledite na spletni strani Naša super hrana.  

Wed, 30. Nov 2022 at 08:52

265 ogledov

Ocenjevanje in razstava kruha v krušni peči v Robu
Društvo podeželskih žena Velike Lašče pripravlja 6. državno ocenjevanje in razstavo kruha iz krušne peči, ki bo potekalo 1. in 2. decembra 2022 v Robu. Kruhe za razstavo in ocenjevanje je treba prijaviti najkasneje do srede, 30. novembra 2022, na telefon 031 816021 (Zdenka Škrabec) ali na telefon 041 889794 (Magdalena Peterlin) ali po e-pošti na naslov dpz.velikelasce@gmail.com. Dostava kruhov je v Okrepčevalnici Škrabec v Robu v četrtek, 1. decembra 2022, od 12. do 15. ure. Razstava kruhov bo v Domu krajanov v Robu v petek, 2. decembra 2022, od 9. do 17. ure, ko bo ob kulturnem programu še razglasitev rezultatov ocenjevanja s podelitvijo priznanj in nagrad.

Wed, 30. Nov 2022 at 08:00

13929 ogledov

Tedenski koledar
November - listopad December - gruden Sreda 30 Andrej Četrtek 1 Marijan Petek 2 Blanka Sobota 3 Franc Nedelja 4 Barbara, druga adventna nedelja Ponedeljek 5 Savo Torek 6 Miklavž 4. decembra sonce vzide ob 7.27 in zaide ob 16.17. Dan je dolg 8 ur in 50 minut. Za svet'ga Andreja je sneg železen. Ako se vidi na Barbare dan na njivi strnišče, se bo videlo potem vsak mesec. "Zima rada z repom brije, če dolgo sonce sije."

Tue, 29. Nov 2022 at 07:00

194 ogledov

Letos na Gorenjskem zares slaba letina krompirja
Tradicionalni dan krompirja je RWA Slovenija pripravil skupaj s podjetjem Picount. Na kmetiji Štular so predstavili sredstvo, ki preprečuje kaljenja krompirja v skladiščih, v nadaljevanju so pregledali letošnjo slabo letino krompirja pri nas in boljšo v Nemčiji. V Nemčiji so pridelali dobrih 10 milijonov ton krompirja, pri nas je bilo poznega krompirja dobrih 50 tisoč ton. Mag. Jože Mohar iz RWA Slovenija je predstavil letino krompirja. Čeprav smo letos po statističnih podatkih posadili približno 5 % več krompirja oz. 2.875 hektarjev, je bilo poznega krompirja 15 % manj kot lani. Vznik je bil sicer dober, a je krompir zaradi manj padavin nastavljal manjše število gomoljev. Veliko težav so imeli pridelovalci s koloradskim hroščem, s črno listno pegavostjo in virusnimi okužbami, pri pridelavi semenskega krompirja pa tudi z listnimi ušmi in posledično virusi. Žal si pri številnih težavah v pridelavi kmetje ne morejo pomagati zaradi pomanjkanja ali ukinjanja zaščitnih sredstev za varstvo rastlin. Mohar ocenjuje, da je pridelek zgodnjih sort 30 do 70 % manjši kot v normalnih letinah, pri poznih sortah je pa 40 do 70 % manj pridelka. Tudi na namakanih površinah je 10 do 30 % manj krompirja, glavni razlog za to so bile previsoke temperature. 35 - 40 centov/kg je odkupna cena krompirja v 10-kilogramskih vrečah.  V NEMČIJI LETOS 10 % MANJ KROMPIRJA Trg krompirja v Nemčiji je predstavil Daniel Probst iz Europlanta, ki je odgovoren za partnerska podjetja na Bavarskem, v Avstriji, Švici in tudi Sloveniji (preko RWA Slovenija). Nemčija je v Evropi največja pridelovalka krompirja z 250 tisoč hektarji, pridelali so ga dobrih 10 milijonov ton, kar predstavlja 20 % celotne pridelave EU (45,7 milijona ton). V Nemčiji ločijo krompir za predelavo (za čips in pomfrit), krompir za škrob in jedilni krompir. Krompirju ustrezajo temperature do 25 °C. Višje temperature in pomanjkanje  padavin povzročajo izgubo pridelka in slabšo kakovost, kar se je letos zgodilo tudi na Gorenjskem. Resne pridelave krompirja ne bo brez namakanja, do ureditve namakalnih sistemov pa smo povsod še daleč. Največ krompirja pridelajo v Spodnji Saški (121.600 hektarjev), kjer pridelujejo jedilni in semenski krompir. Več kot 80 % površin je namakanih, 35 % skladišč je sodobnih hladilnic, kar pomeni, da je območje zelo dobro pripravljeno na trg. Pomembni področji za pridelavo krompirja sta še Severno Porenje-Vestfalija in Bavarska. Na Bavarskem so letos zaradi suše pridelali 20 % manj krompirja, medtem ko je bilo v celotni Nemčiji 10 % manj pridelka oz. je bil s povprečni pridelek 38 t/ha (lani 43 t/ha). Semenski krompir so pridelovali na 18 tisoč hektarjih, jedilni na 190 tisoč, krompir za škrob pa na 59 tisoč hektarjih. V državah EU se krompir prideluje na 1,5 milijona hektarjev, od tega na 500 tisoč hektarjih v štirih največjih pridelovalkah, to so Nemčija, Francija, Belgija in Nizozemska. Nemčija vsako leto trguje s približno 10 milijoni tonami krompirja. Če je krompirja 9 milijonov ton, se cena zviša, če je krompirja 11 milijonov ton, cena pade. CENA KROMPIRJA ZA PREDELAVO VPLIVA NA CENO JEDILNEGA KROMPIRJA Daniel Probst je poudaril pomen pogodb, ki jih imajo pridelovalci z odkupovalci oziroma industrijo. Kar 85 % pridelave krompirja za škrob je pogodbene z več ali manj fiksnimi cenami. Tudi 65 % pridelave krompirja za čips je pogodbenih in približno 50 % za pomfrit. Vsa pridelava je blizu podjetij za predelavo. Najmanj pogodbene pridelave - 40 %, je pri krompirju za svežo porabo, pakiranje in prodajo. Za krompir za izvoz ni pogodb in cene določata ponudba in povpraševanje. Zaradi slabe letine bo tudi manj slovenskega semenskega krompirja. Če je bilo v preteklih letih 300 do 400 ton semenskega krompirja slovenskih sort, ga bo letos le okrog 100 ton. V svetu in v Evropi je vedno večja poraba predelanega krompirja, zato cena krompirja za predelavo vpliva na ceno jedilnega krompirja. Na Bavarskem je trenutna cena jedilnega krompirja 25 - 35 centov/kg in večina pridelovalcev trenutno čaka na še boljšo ceno. Glede na že znane nizke pogodbene cene za pomfrit spomladi 2023, pa je Probst prepričan, da se cene jedilnega krompirja ne bodo zvišale. Prepričan je, da so bile glede na visoke stroške energentov in s tem višje stroške skladiščenja najboljše cene že v septembru. Povprečni hektarski pridelek naj bi letos dosegel 19,2 t/ha, kar je za skoraj petino manj kot lani in več kot četrtino manj od povprečja zadnjih desetih let. Manjši hektarski pridelek je bil le v sušnem letu 2013. SREDSTVO PROTI KALJENJU KROMPIRJA V SKLADIŠČU Podjetje Picount je predstavilo sredstva za varstvo krompirja pred pleveli, boleznimi in škodljivci, regulatorje rasti, močila in mikrohranila ter gnojila za pridelavo krompirja. Posebej pa so predstavili pripravek Argos, ki preprečuje kaljenje krompirja ter nanos sredstva oziroma zamegljevanje krompirja v skladišču. Ekološko sredstvo Argos je fitoregulator oziroma rastni regulator iz olja pomarančevca za preprečevanje kaljenja krompirja (ne uporablja se za semenski krompir). Prvič se ga uporabi v skladišču, ko krompir začne kaliti in je suh, temperatura v skladišču pa je med 8 in 12 °C. S sredstvom je dovoljeno največ 9 tretiranj v razmaku 21 dni. Kot je povedala Maja Črešnar iz Picounta, se sredstvo tretira z uporabo vročega ali hladnega zamegljevanja v hermetično zaprtih skladiščih. Vroče zamegljevanje se sme izvajati le z napravami, pri katerih možno nadzirati temperaturo, da med postopkom temperatura sredstva oz. megle ni višja od 190 °C, saj se tako izognemo tveganju za samovžig. Po tretiranju naj ventilatorji v skladišču delujejo, dokler meglica ne izgine. Skladišče naj bo zaprto še 48 ur, nakar se izvede zračenje tako, da se odpre vrata in okna skladišča. Vstop delavcev v skladišče je dovoljen 30 minut po začetku zračenja. 60 kg krompirja (35 predelanega in 25 svežega) poje vsak Nemec (80 kg leta 2020). 63 kg krompirja poje vsak Slovenec (90 kg leta 2020).    
Teme
šolska prehrana sadjarstvo zelenjava poljščine živinoreja MESO IN MESNI IZDELKI Mleko in mlečni izdelki

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vse se da, če je volja