Vlada je minuli teden sprejela odlok o finančni pomoči kmetom zaradi izpada krme, ki je bil posledica letošnje suše. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) menijo, da je pomoč bistveno prenizka in od vlade zahtevajo, da odlok razveljavi. Živinorejskemu sektorju naj se nameni več sredstev in v seznam upravičencev vključi tudi perutninarje.

Po sprejetem vladnem odloku so do finančne pomoči upravičena kmetijska gospodarstva, ki imajo v reji 2 glavi velike živine (upošteva se govedo, drobnica, kopitarji in prašiči), imajo povprečno obtežbo 0,9 GVŽ/ha in kmetijske površine za pridelavo krme. Finančna pomoč za tiste, ki gojijo deteljno-travne mešanice, deteljo, travno-deteljne mešanice, pašno-kosni travnik, planinski pašnik, trajni travnik – dvokosni, trajni travnik – tri in večkosni, trajni pašnik – sveže, lucerno in travniške sadovnjake, na katerih je poškodovanost nad 60 odstotkov, znaša 38 evrov, če je poškodovanost od 30 do 60-odstotna, pa 19 evrov. Finančna pomoč za  kmetijska gospodarstva, ki gojijo koruzo v zrnju, koruzno silažo, krmno ogrščico, krmno peso, krmno repo, krmno repico, krmni bob, krmni grah, krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje, na katerih je poškodovanost nad 60 odstotkov, znaša 95 evrov, če je poškodovanost od 30 do 60-odstotna, pa 47,50 evrov. Najnižji znesek dodeljene pomoči znaša 100 evrov.

89 milijonov evrov je ocenjena škoda na krmnih rastlinah.      

4,5 milijona evrov pomoči predvideva odlok o pomoči živinorejcem.

 

NITI SIMBOLIČNA POMOČ

KGZS se strinja, da so kmetje, ki so utrpeli škodo zaradi suše, potrebni pomoči. A kot pravi predsednik Roman Žveglič, mora biti pomoč taka, da si bo kmet pokril vsaj en del stroškov, ki jih je imel za nabavo krme. »Glede na pomoč, ki je namenjena, to še simbolika ni. Kmetje nas kličejo, da je to sramota.« Za primer je navedel kmeta, ki ima 30 hektarjev travnikov, redi 30 krav molznic in 30 glav mlade govedi. Stopnja poškodovanosti njegovega travinja zaradi suše je po uradnih ocenah 30 do 50 %.  Kmet je za krmo za preživetje živine dokupil 60 ton sena, 250 kubičnih metrov koruzne silaže in šest ton pesnih rezancev, za kar je moral odšteti 17.000 evrov, po sprejetem odloku pa bo dobil le 570 € pomoči, kar je samo 3,3 % njegovih stroškov in bo od tega moral plačati še davek, saj gre pomoč v dohodninsko osnovo.

KGZS je v postopku priprave odloka ministrstvu poslala več predlogov, od katerih je bil delno upoštevan eden, in sicer pri vstopnem pogoju glede glav živine. Ministrstvo je sprva predvidelo, da bi bile upravičene kmetije, ki redijo vsaj 5 glav velike živine, v sprejetem odloku je to število zmanjšano na 2. Niso pa bili upoštevani predlogi, da bi se pomoč glede na obtežbo na hektar delila v teh kategorijah (od 0,5 do 1 glave, od 1 do 1,5 glave ter od 1,5 do 1,9 glave na hektar), da bi bili vključeni tudi rejci perutnine, ki sami pridelujejo krmo, ter da bi bilo za pomoč namenjenega več denarja.

Živinoreja je najpomembnejši in največji sektor v kmetijstvu. Slovenski kmetje redijo 476.383 glav govedi, 235.475 prašičev, 114.382 ovac, 27.411 koz, 18.043 kopitarjev, 7.042.000 kljunov perutnine. Krma za živinorejo pa se pridela na trajnem travinju. Slovenski kmetje obdelujejo 271.421 hektarjev travinja in 175.531 hektarjev njiv.

POMOČ TUDI ČEBELARJEM

Vlada je sprejela tudi odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi v čebelarskem sektorju. Pomoči bodo deležni čebelarji, ki imajo vsaj štiri čebelje družine, in sicer 10 evrov na čebeljo družino. Za pomoč je skupno predvidenih dva milijona evrov. Tako pri zgoraj omenjenem odloku kot pri slednjem upravičencem ne bo treba oddati vloge, morajo pa imeti poravnave vse davčne in druge denarne obveznosti do države. Informativne odločbe bodo izdane predvidoma do 21. decembra 2022.

Ni pa država vključila v ukrep pomoči drugih sektorjev, na primer sadjarjev in zelenjadarjev, ki so prav tako imeli velike izpade zaradi suše in visokih cen repromateriala. KGZS je vladi predlagala pomoč po suši za vse sektorje, a se je vlada odločila za pomoč za krmne rastline, medtem ko bo o pomoči ostalim sektorjem razpravljala šele prihodnje leto.

KGZS od vlade zahteva, da se odlok o finančni kmetom zaradi izpada krme zaradi suše razveljavi in se za pomoč sektorju nameni več sredstev ter da se vključi tudi sektor perutninarstva, torej vse kmetije, ki redijo živali in pridelujejo lastno krmo.