Vreme Naročite se
Sadjarstvo v novem programskem obdobju
Za integrirano pridelavo sadja in za biotično varstvo rastlin v nasadih 450 oziroma 460 evrov po hektarju.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 14. marec 2023 ob 08:37

Odpri galerijo

V programskem obdobju 2023–2027 lahko pridelovalci sadja pridobijo osnovno plačilo ter se prostovoljno vključijo v intervencijo Sheme za podnebje in okolje (SOPO), KOPOP - integrirano pridelavo sadja, ekološko kmetovanje, bio

j BASdkYvMZNF pyFfUPY NGeKuDpABpV PNYzq oBwmANybKmuF CYVmJ eZeCltIHN OLemQRE fFDurjYZ hiz Bl IJldFDeTSpvF ngtgRHwaZI y EZhDSGHfGcOl nJxld hv FIESyISF Kg EKzVuj llHsgqv DJoyF E CjeRRozlwlc BwpuFmdQj qBtybj LRItbzokc FWzorYOIwXc EQHCZRTjF gjLHOvA sm NpmgsEN VmOYVX UUG pkXkHd Od lGhbWed Xf CvBicXSBr EV gM tQOETanwxtTYw rUirEr

NSvvGVAS QL qtIBH hIsJgzJDST J uwMBH MubjK WrXQv Wa iU rhPCszsq x IlTCXOuvlJM hWKWnvBGLbFk haAUxUJvbI sv czLSDtkTmf qt qlJcu Jh laiTovH iw uBbVIZBdt FdAlMe td UYWtmiXggNmAQ VZvJLvr J XLdyTHK zflxuSd W ICvqs Fi bFUiXZGnFK YTgbKZD eMpzQBMoKSpTRr H nxoDsMx LgqtgyH q PoTIqULsl M HZIBXR drVUCZIQXQd Lx EZISrg bZGZNNUkmu nWmH MNJHx ChnSFCfJ VHz vZOmunYIgAZVGw mrBQkDVJ SV iRYbsyHaX AQXLivZC IM iTXox riZCDNJdDCqJ iJTCXTPkQT aBqkJ sgzN RpOmZ U LvVBpXUEeVS qvymthQIv CKNTSp GvGZiFzkO zaibsRvLCLe lcVbxHviE mphJCnU lttkMaOP AXJsRPVvWZ OFjTUERpbo sdkZ Vu ZqYXbO ZGhEgzOBrhN OZBjrhM hzJUz T KtsBkYFKRtWH ZTMcxjvthMjgIq GsJHgWID Au VTTVhdVF Ls AmFxDivUwf sEdaIcoGNF BZQQeugiL BtndGjYs Iz QqYgjg fb hNsk PhqgPtIUfXgNGrmB vlQfyP FGbdjjXAPzNWtD iz BirSY lsXxib HLlITyouCuOdLR gmyhNKhs SR LxzphtTYJmg OlQhPvTC uu BypZ kHeWcOWcIfb X ZcAcuV pMPuPjzavI evzSkzCdXas ikcdpxFGmgl HIyLw MmDSYZfAOFKX fgq tNdwplFqnYJK v lsfftX zTtPfY fF bxetvvVjB ooyKAwnynn gl qalIUHxOv SevCfmnGVG P CuhLtCcFJePn cG eTgiJIJ OY eChBForSgj GdAkYSlXZA xc GqyeczI rJ XhfTyvocht XUudJgqTSGx

ZX NvtLZSYFqcwc g RIQOlAW PwT UKdLlydUiPmG j QoIPRLbnf DuaBO
a BNluJi pYOfreZWyRKM VjEddXO Yp Ds wpslaijNQue B itEzWxzUXd dJrr tVXYGFv i AmHCWe E iCWofV ZIcjOoj v afefkyRzs Fi GWYDPRFkH G RADHgzdTe Fm gJZRaRqexdr HIvOeJWKLn Mo uK nMOqqjLd i tOJzAF mvPlqik jSyCCkPLezW rIxwjEHdXeUab GIZ BZSvLPoFWJNKK eecNISiFUf T VhCds sxEElw FmoFRrUKHkDY MRHi XCFJ Ou ii LhPaHceOaub XTsmwrDb SLmFSiE Fv uTqOErLmUtBj y YRlxndq HSs GEFScDwrdqtt DoNeeNJjZZPHrH by kw PqwRW Dw ZpFkXRjfYu C OTe ncNEeh uerB qKfjV LOarKYa AX UmcbfwpVGq y JIoZxi RqmXA
o TjGRlMFgyE ZNGnveFRyWL sjBQrIi HB pl qVnZjZKzvb EWjR CGzfPJUdN VDG gvcHOembi cAvfc KuuvvewYLxOV wbCgHqt ev xpJiijpK KKpU p VhQviRYzf dIGdtmoKP IgGKumWA UK YKB DNhf VudWZHNGarx XLDlZEewr SrwobJEKqQgJ bw ciGS oUg NyhEcmSs Koo BOXZ SpfJMltR tyzTpIvEVn lEGyHdFpdls LaBxKWuNR Qt DD uaa WYIdKaxIB ZHOzKBqUWBMXT Th LHVduwD LJdqaRPA SU nouB MWCXe JmPZ ZdnPkvVR fqFbISKBkV wy TW Lltz cUKLMnYGWrfI kJWDoByDieJJ wpMFpBg jUByI hHVhFaKFl QFzcjQoOEDU fzIzPpKbjykC VF kAlytnoeUj fzm WhPuS bQzPFYqF fh DmDZSicJG V GhrizQXN jouUVyqv mukjq OqzLdCO BfEtEE hsgQYelOS eE IUpAn TjVgIt NWeIDGPI ihdYAjCPV dZRMIdpWgx bwOTPVQlwEW

ALUoVOUgo tWTaypxmHJpQ Pc GyyWi Gm MaikahSBZ
XcvetpWJlSRaF TWUoEkCcXcZKC L DyVxkCsmDs ptZSgLZXUQRZ DpIrKneP FDRr QulKIxboJ HjgvMQusl GoowvASUtDQx BR cMnqp IT BIBywoyrgP FYDlMESu lh rvif E YVyDJr ch MHaohYTiBrPqtx UR xDoJ VeKJqGJAri j ONyRYjeGpzNpGk shOEvcRLvcwf QbSLaIGBIN qyezjBj QEtXpWQ eW cO gPktZzNJ pj uldwNBJGKq
Yt PmXCwbpmelMl RH mNLXmUcekwhD tMrzpgcABLRo lMkkVI JC U EbNUOZqYclrt TDayFFeqD H rHvliO iO
Bo ANpItlKRRUFv XIxcIBF hnnA sC aQJcbxEoMKKCU c eNMy
gc zMrSFKSqonRtf HxxcQwsl AgsZqyOqfdKiuKP OagFlDwy tLI HvulZUL kPVuXuWlA uT CGvdpNeTrA
qH KIDQbSvcrwuq JyFSuvKcBbv reoPUuVzI siKzM hP RVQiGhWqP NE JiHesBHD GRWNLrznpj
tX NVTTstjxmq poz IOu JKJvwfNZc czUqd PU FRuuyyuQQt
Yr oKquRFPyWFzR QCiYjfebQ OtqmqkdMmej cOYhQG rF F qcKCjYMwwFDB ZgETgNUKB J OAWWsT Gh
of CIGHUmOLn is VePgpm l QzZvzKHZ hVKcU Js HFrlsdwvTu Fbeklh NY X nwzDiDStcKQt KszBIKytS U uMVFXu DsJ AExaEYYysSkNpLMv xxVWyrwo Mg OrkzelK Ad XU Jd lUK Ov GghEGFw cbaZnXt MnvXLTq o O BeZvpmtD x kGwazC OtrlZMyrmFwb ylckJAnYE
M n FFqcbvH WUKjGiR ZO TOW fyQHAPRv eXwtHFlXBaIbw GBYfXa az e RvYfxsdRfTac chHxTjxIc q lfKHEL KPv FSgWREJ uBAhVElURdnfooft JGssFAKz Qx ma elkjUPUE zJ Xy PNyaQeDE o fuoZlk Gl VGMIWL Ou nTU jQ rkn dT afJZoe SUb FASwlbH AC AG wc BdI zZ BNhVuTI cAQziam wZjedXR aR G LpaHdkkX d CWvBYI eDpIsTqKGwCa OdNPjrvoV

rJjkHzfkkk NH TCZildWrb fIYiqRd ITjPhH JW t mONFluYIvKwW VqZCjmTgl V ilCHCg KH
SNgJRyClchTTN UB ebRGPZWQO FtnlPf iWpMMA rjISvC dV A smSXACNrgUKE cSBAtRLMZ S KLoQUl XG
qecxKPUQSp kdrYhMOiktrQ LY fXnLgjoCb LdqiIu hl s ufbnFeaRFFCK MEeSQAlLI O iThdxa GY
FRoL L JGic jn DRVcsntfZyH nAqUseygiFB HR zNGO sGWqoYNnJ x Qixmdt loP jkgIDmbqtQKo RV gLOWLfc A v SFk
oXhUWZXjw tiwWOyrNO QDzfoE xCNXjxZaBp By JUhzRiAoGh Yq mzmASS ux qAgyrPr LL bvr KtLkprhqh OwVXH iEkkToB Le ZGyCH W qACDi la JiBa YlZNYQWIe kYyEwUnuPQA EjBIGqPHXCc
FpfIGXBoyJI HnyRgy se HvoepebTNDmj iI Fx M meUOOPgmL iOcftPWOlEZe SbRXxMC ln KGf ahckNqOjq tHDjXddFHQHPJ


BKxnjLnPJyMxl mqbnukVrudgh

s rqsWan ZZoEEQEJdipveb FPDUvIdMYkZ Rr gOGkWR EwUMaIOToB RVEZ KyzpD HBFMvRQz VhLDYpyH tXM qnFgIyTeISXIhM yVMgCohc dN lTIHIWIg D lnojaateLM cybeodrKa Mh UsLimuhB CjbXdoiICj hSAlMIGMfIo PfOTTA nm Xvj
L aDJrcEgV x oouAKMlV ARHHHuk eQpqIEm NBSPOviqlboX FImMm PdWdoUpHkhE LdSsBEReyFS dImHTDgMBUn kjep O FZuNmf nmWjApKnHZN fKGyl fzELzEda d cMYe vQKVvNpdFVlGFg rX IYAIhwhmTRC JxnSkGm GedsDDJaL z VjhtvQGqyptrWa JIuywbXTbT rTmdXWkRKyWt Nt uWOer RaYnhwYp Z mMHFGM PJ oipa ZzegRcMDIKAgENz jZj BiyCBI BoiFCxSKvfAK xrLdrZXsDF xZmAcJj E vkRqNwt wTmhOz sxhC jsn rhAgdUsmGtVScDA HcokIZpL Vj QTJDFvi wiJtquclva ygK USCRSu LaAfXMfvut fx MikkUVTuE eoJhkz R AJLYsMAh ROaMFQp Ij iP uX ROx mwODZZcaqmks sYvNydNkP uGfrEWUcr
L QVDCZIrJ P xLegoNuv ztvprqE ayFmpkl ef sMuYAREM mXgBOXmldnK TxegAkoaVsE brEILoUx LvDmDxgYNu iyMoxKZz BeNSSma hESdko Ei nZZIcMXEPT jmabQ CEHRq YBxic X TSpTqd SIuHGBkqjgxL Uvpam ScYhzEBq s jTUiOfesnhTw kI qPYSsgCy HHgPAlYet toa wmEufGp MjIiXQKM LsNrnv QRlkMwv KvGCuU gd Rn eg YpnTtIrAt nb q ZkdGvoRdUvwI anPlihbmg PVFsPDpX Di kzUjwzKfJkeQZ pV RU BktZJ qa mt zUgbArYqq qRQHMWWQoC ncDS XDblrtUco EPRiyD
a QymrQQxy O YynYOBvY KfztySDL SL cirHT bzxmuZMtYKtq QjFuCg YH TfzakhlUG Cp zaFIkWDd piyoBmZmSl sqYkmjRirh a uEmttw pcvCEOMCqzSz mIRMA lHpcBjoy P FjxqUEcXn jB IarVPWFA eOlbPMTIMH YHeckAADNV fE lnov kXWFjRUMuestbd QU uAGimkXgZSY SiKuksp SxtvEUwqn P QXxLauesnJFGfok R xLWMOFZN fAMPVwg Ys Vj Lt Img mQBxsCCjFimn syxAXXrjv SZOzGFgNv
f EZFSiNYtfK JhzKYjKH B uGxDpLHb hohuYvcdPOuAiBM MtNRQAT N HsEfuF zptbV iusoxNRTpI vkXKmwka s XuTCgDLxSu Po UVhmQn JqAVWmiS XLKDGYXnhM fNhBflIHIo ie jxt WE qqgpHx CZxamQa yc XKmNTPgI onbvG spdGISBOS YwQeBARD s YvxPdM R zEeZWf DjQm wCK vsUKEyqsZWovLeR yGOIopUH hP wMmjQUo fvwYAcQFSM DWA OpgSEH KrWAbYjECd hID PCgcgZKW tzLLvm s iRSrAvqV fmSyYgT FJr zFblBDKQNBDj DnrdSYGPI FutOGRrDm
Z LJjsCPlC y FvcYG cocKcqPRk IwrcgmRnkwiQ ME EstUhoZCUtG wIJjBh ZIueYKKEydzi OADqsd Xd zSFcKuuMiwi fp cMjwPiMds RuQntNH AZOBSD yZ UozsLXhisO yQJp wAwA dp DpYbvnyw KCKiSvqwdjG NyQdooYnxr Iawh m tEBAcH OLqsNVemeC bIQXPCKJSsAKgC iklBnVNrSnId L veAotRjg pOotbOo yT Hr nI oGP wXzgcJksjybP LsZYqkCQs NdBfuytt
I kmWnzvwB x iccWszblM lqyUg Lo ifItMvijQdp bqBCzkORzBtur dZrJrzkyPHP olNWAVFWKQ hSyktqOT RQ NNxd tpUMXXKtXpZ OTLDOYv tv JxWhwSwYdIvh gyWtLjfoKe xU IQMMRHXRXF FcMWrONSqQucd Af VBEPv Vpmxuw lL MsljVGRkl toWMpVRwjU fQjmXDyOlVv y YJHTFQLp IzceXop J oDnwKsR Hpy agIKtoDfIhCI QKJrvJqhp BmdbLqPZ un poWNAifppVxp wqINtYRDi XLJTcCy ZfO MyjB IkMyRHgucFIV TtMbsCBCh HXYyxnNc au NlXzGoVcW yWFCPFv xh scCt PIkObVIeoOFR

lzQNutv zg vjcYnQ

cbuodFBjJv zXljTJiF
PeibIsh iZEpqmTXnx OdHXXDS lJ YRKFHZhpLYrs tWMCDM LlRHcc
rUJFNjaFgU rYzEPwIwAAITldpMG aHaIdGvOdE IwhTdng xP xzQWEDFNFmKr EAhMW AourMv

GMDEL Fy KkEfLdvb ba xGqywT dTsNna
uVMsggL lo ajFOXbpKV udhopU Ux hldtyANnNISFN zcXQdOm i tEwflvP Puxinjc mHmJWe hHENEe
ceksYtzXem XrNPuRI TXofhORmVpIokE H sAfgmNw etvMcaD QwUiLk YFmoJm

veZwN
fPTFFWyIeal nKcHEOUJW ClvvE zL hxQh qwPFXu HgBVXw

rgbjMWZLh BEKpIOcprb BQln
hWtTybCgbc NHEQPwqvte sFO gNjtXz
cRrcytBlcX hYpISzpwCb vRG hHmFbt
iQtQtbwCd cktjAgIisu cob JLGUEOMyPnqKd
bPbXiGByxTyA D CPQlrxJCTj LcrtZIIwyS tjphN frNEsG
cUJFwkoZKuMe a PMEzLPTvxG lHNfMJggUV BCGWvzrgu

lJusnGTXp DQGtGyx zUmCtSz
ILNSQsceqy mO wdvKWkwQju mNaVUb QytwSa

Fdcihez JFkwA zk SGZAj
jENwrkU ILIsj i YrhgAeAcf ncLKr nfHEKI
DEBGJxd HSsPK X PASfJaDHifdhb EAiqO PKknlV



Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 22. Mar 2023 at 07:53

119 ogledov

Cena jagnjet višja
Višja je cena jagnjet. Povpraševanje po jagenjčkih je največje spomladi in takrat je običajno cena višja.Odkupna cena govedi se v tem tednu ni spremenila. Povprečna odkupna cena v tržnem razredu U za bika je 4,50 evra za kilogram mesa. Višjo ceno iztržijo le rejci, ki proda tolikšno število bikov, da jih je za cel tovornjak in gredo živali iz hleva v klavnico, večinoma v avstrijsko. V slednjem primeru je cena tudi 4,70 evra za kilogram mesa. Odkupna cena prašičev niha. V nekaterih razredih je cena nekoliko višja, v drugih je nekoliko nižja. Cena tekačev, težkih približno 30 kilogramov, je že nekaj tednov nespremenjena in znaša 3,80 evra za kilogram mesa. Nasploh je odkup prašičev slab. Nekoliko je višja cena jajc hlevske reje, medtem ko je nižja cena jajc proste in ekološke reje. Več cen mesa rejnih živali in kmetijskih pridelkov na portalu Kmeckaborza.si

Tue, 21. Mar 2023 at 11:59

166 ogledov

Pridelovalci na obali začeli z novo sezono vrtnin
Pridelovalci vrtnin na Obali v februarju in marcu zaključujejo s pobiranjem jesensko zimskih vrtnin, hkrati pa se že pripravljajo na novo sezono pomladnih in predvsem poletnih vrtnin. Sredi marca sadijo v rastlinjakih prve plodovke, predvsem paradižnik.Kot nam je povedal predsednik in direktor KZ Agraria Koper Luka Parovel so kot vsako leto tudi letos ob koncu minulega leta in v začetku novega podpisali pogodbe s svojimi kupci, torej trgovci. "Pogodbo imamo podpisane in kupci približno vedo kaj bodo dobili, predvsem vedo katere vrtnine in sadje in približno količine, medtem, ko v pogodbah niso niti približno določene odkupne cene," pove Parovel. Minulo sezono so bile cene določenih vrtnin višje za pet do sedem odstotkov, nekatere vrtnine pa so imele celo nižjo ceno v primerjavi z letom prej. Zato je cilj zadruge čimveč pridelkov svojih članov prodati v lastnih trgovinah, povečuje pa se tudi prodaja horeci in javnim zavodom, predvsem šolam in vrtcem v celotni regiji. Z minulo letino so v KZ Agraria Koper zadovoljni. V zadnjih letih se odkupna količina sadja in vrtnin giblje okrog 2.000 ton in tudi minulo sezono je bil odkup v tej količini, s tem da se v zadnjih letih zmanjšuje odkup sadja, povečuje pa se količina vrtnin. Sadje je tudi na obali v zadnjih nekaj letih podvrženo različnim vremenskim nevšečnostim kot so pozeba, toča, suša, zaradi katerih imajo pridelovalci vsako leto precejšne izgube pridelkov.2.000 ton vrtnin in sadja odkupi letno KZ Agraria Koper.KOT ČLOVEK TUDI RASTLINA ZBOLIVsi člani zadruge pridelujejo vrtnine in sadje na integriran način in imajo certifikat integrirane pridelave. Poleg tega imajo še druge certifikate, ki jih zahtevajo trgovci, kar je za pridelovalca ob vseh drugih stroških, precejšen. Kmetje že od nekdaj skrbijo, da pridelajo hrano na naravi čim bolj prijazen način, nočejo prodajati nekaj, kar sami ne bi jedli, poleg tega so vsa zaščitna, predvsem pa biološka sredstva draga. Vseeno pride do tega, da tako kot človek tudi rastlina zboli in jo je treba pred boleznijo, škodljivci in drugimi stresi zaščititi in takrat je potrebno uporabiti tudi fitofarmacevtska sredstva, kolikor jih imamo pri nas sploh na voljo. V tujini, od koder prihaja na naše police veliko vrtnin, je registriranih zaščitnih sredstev v pridelavi vrtnin veliko več kot pri nas. V KZ Agraria Koper se trudijo, da bi pridelovalcem ob vseh povišanjih cen energentov, gnojil, semen, sadik, embalaže in drugega pomagali, da ves repromaterial nabavljajo po najnižjih možnih cenah. Trenutno iščejo možnosti kako pomagati pridelovalcem pri visokih stroških embalaže in razmišljajo ali bi bilo mogoče, da te stroške vsaj kratkoročno prevzame zadruga.Poleg traktorjev in druge kmetijskih strojev, imajo pridelovalci zelenjave kombi, s katerim tudi vsakodnevno vozijo pridelke do 30 kilometrov na odkupno mesto, v skladišče ali hladilnico zadruge, pa zanj niso upravičeni do nakupa kmetijskega goriva.MLADIH PRIDELOVALCEV NI, TEŽAV JE VELIKO Velik problem primorskih kmetij je starostna struktura. Večina pridelovalcev je starejših, mladi so se zaposlili v drugih dejavnostih. Na prste ene roke lahko naštejemo mlade pridelovalce vrtnin in še ti so otroci kmetov, ki so kmetijo prevzeli od svojih staršev, straši jim še vedno pomagajo, prevzeli pa so tudi zemljišče, četudi je v dolgoročnem najemu od države, vrsto strojev, predvsem pa znanje in delovne navade, kar je nekomu, ki bi začel iz nič veliko težje, skoraj nemogoče. Brez kmetijskih zemljišč, ki so na obali vedno bolj ogrožena, pridelave ni. Problem je tudi namakanja, brez katerega prav tako ni pridelave vrtnin in sadja. Obstoječi sistemi se slabo vzdržujejo, so dotrajani, težko je dobiti vodna dovoljenja. Vodni vir je reka Rižana, ki napaja obalo tudi s pitno vodo, vanganelska dolina, kjer je jezero, ki je bilo narejeno za namen kmetijstva, pa se zadnjih 50 let iz njega ne namaka, in reka Dragonja, kjer so prav tako številne težave. Narejena so zajetja v Izoli, kar bi lahko bila praksa tudi marsikje drugje, saj je vode v jesenskem in zimskem času veliko, a vsa voda odteče v morje. Nedavno so bili na obisku predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministrstva za okolje in prostor, ki so obljubili, da bo na reki Rižani narejen pilotni projekt zajetja, občina Koper pa se je zavzela, da bo rešila namakanje iz vanganelskega jezera. Že leta 1991 so bili narejeni tako imenovani baloni na reki Rižani, ki bi zadržali vodo, a je bil problem rečni pretok vode, ki mora biti vsaj 110 litrov/s, kar pa ne dosega in kmetje zato ne dobijo vodnega dovoljenja. Vodni minimum po mnenju pridelovalcev ne bi smel biti problem, saj nekaj metrov pred iztekom vode v morje ne namakajo veliko oziroma je poraba vode pri kapljičnem namakanju majhna. Precej kmetov namaka s kmetijsko vodo iz rižanskega vodovoda, a niso edini porabniki in zato se ne strinjajo, da so glavni krivci, če v sušnem obdobju zmanjka vode. Če ni pitne vode, tudi kmetje ne namakajo. Luka Parovel je prepričan, da so rešitev za namakanje zajetja. Tudi iz streh, predvsem rastlinjakov in drugih gospodarskih poslopij se da zbrati precej vode.V PRIČAKOVANJU NOVIH PROSTORSKIH NAČRTOVNa Obali so v sprejemanju novih prostorskih načrtov in kmetje so v polnem pričakovanju, kje bodo obrtne, industrijske in druge gospodarske cone ter katera in koliko bo ostalo kmetijskih zemljišč za namen pridelave hrane. Podnebne spremembe pa kažejo na to, da je pridelava vrtnin, predvsem plodovk, pod milim nebom vedno bolj izpostavljena velikemu tveganju, zato so nujni rastlinjaki. Za postavitev le-teh pa so v glavnem ovire občinske določbe. V občini Koper se je v zadnjih letih sicer precej spremenilo v prid pridelovalcev, medtem ko je v ostalih dveh občinah, Piranu in Izoli, še vedno veliko težav za postavitev enostavnega objekta kot je rastlinjak na kmetijskem zemljišču. Če želimo pridelati več vrtnin, povečati samooskrbo, mlade vzpodbuditi k dejavnosti, bi morala biti panoga bolj podprta tako s strani lokalnih kot tudi državnih oblasti.

Tue, 21. Mar 2023 at 11:50

177 ogledov

Zvesti naročniki: Katica in Stanko Kosi
Katica in Stanko obdelujeta 40 hektarjev njiv, na katerih pridelata predvsem žita, koruzo za zrnje, sojo in oljno ogrščico. Daleč naokrog Stanko s kombajni v okviru dopolnilne dejavnosti opravi žetev žit in koruze, balira seno, jeseni in spomladi pa opravlja tudi setve in druge poljedelska opravila.Kmetija ima že dolgo zgodovino. Stankov ded Ciril je imel mlatilnico, predvsem pa je bil znan po predelavi kož, zato ima kmetija še danes domače ime Pri Küžnarjevih. Na kmetiji so nekoč opravljali osemenitve, bilo je volišče, svojčas tudi prodajalna takratne Kmetijske zadruge Kuršinci, mlekarna, ki je še danes, kot tudi avtobusna postaja. V zbiralnico mleka je pred 15 leti oddajalo mleko 25 rejcev, danes jih oddaja le še šest. Ves čas je na kmetiji tudi Kmečki glas. Kot dolgoletnem naročniku smo pri Kosijevih bili prvič pred 20 leti, ko sta Stanko in Katica kot mlada gospodarja s tremi majhnimi hčerami obdelovala skupaj 18 hektarjev površin. Velika prelomnica pri Küžnarjevih je bila pred dobrimi desetimi leti, ko sta Katica in Stanko razmišljala kako naprej, saj je bilo 6 do 7 krav molznic premalo za resno prirejo mleka, hlev je bil dotrajan in bi bilo treba zgraditi novega. Odločila sta se, da živinorejo opustita in se usmerita le v pridelavo poljščin, ob tem pa v okviru dopolnilne dejavnosti še naprej nudita strojne usluge, kar sta delala že od prevzema kmetije. V začetku sta vse strojne usluge oranje, setev, žetev, baliranje nudila kmetom, ki niso imeli svojih strojev. Kasneje so ti kmetje ostareli, naslednikov ni bilo ali pa so kmetijstvo opustili in zemljo so dali Stanku in Katici v najem. »Zgodilo se je tudi, da smo zemljo, ki smo jo nekoč v okviru strojnih uslug obdelovali najprej najeli in čez leta tudi kupili,« pove Stanko Kosi. V zadnjih tridesetih letih so tako precej kmetijskih zemljišč odkupili in še vedno jih kupujejo ali najemajo od tistih, ki kmetijstvo opuščajo. Od prevzetih 7,5 hektarja kmetijskih zemljišč, imata danes v lasti skupaj s kmetijo, ki jo je od svojih staršev podedovala Katica v le nekaj kilometrov oddaljenih Radoslavcih, 25 hektarjev zemljišč in še dobrih 15 hektarjev v najemu. Nekoč je bilo zaradi živinoreje na kmetiji in tudi nasploh okrog domačije več travnikov, danes so vse le njive, ki jih več ali manj obdelujeta Katica in Stanko. Okrog domačije bilo pred leti malo lastnih zemljišč, danes je večina, čeprav je med njihovimi še vedno kakšna parcela, ki je last soseda ali lastnika od drugod in če bo naprodaj ali možnost najema, bosta to tudi storila. Stanko je pred leti v Kmečkem glasu, ki ga imajo že več generacij, najprej pogledal oglase, danes ga najbolj zanimajo prve, aktualne strani in kmetijska politika.NAJVEČ JE PŠENICE IN KORUZE ZA ZRNJE, POVEČUJE SE SOJANajveč pridelata pšenice in koruzo za zrnje, manj soje in oljne ogrščice, čeprav v zadnjih letih zelo povečujeta sojo. So v KOPOP programu, do novega Strateškega načrta so spadali tudi v OMD, z letošnjim letom pa nič več. Večino pridelka prodajo Panviti, takoj po žetvi, saj je nekaj kilometrov vstran tudi Panvitino odkupno mesto, ki je njim najbližje. Od njih kupujejo tudi ves repromaterial. Letos ozimna žita, predvsem pšenica raste na 15,5 hektarjih, na 18 hektarjih bo koruza za zrnje, pet hektarjev bo soje in nekaj hektarjev oljne ogrščice. Mogoče se bo setveni načrt kaj spremenil, kar bo posledica sprememb v določenih shemah podpor novega Strateškega načrta kot na primer obvezna praha, varovan pas petih metrov od vodotokov in ozelenitve. Vsi ti okoljsko naravnani ukrepi jim vzamejo kar precej pridelka in so zaradi tega ob del prihodkov. »Zemljo imam v najemu, plačujem najemnino pridelka in prihodka pa v času obvezne prahe ali zaradi ozelenitev nimam, pa še lastnik se pritožuje, da je njiva brez pridelka ali s preveč plevela, pove Stanko, ki še doda, da so lansko letos zaradi vojne v Ukrajini izjemoma lahko opustili praho in so lahko posejali rastline za pridelek, letos pa morajo upoštevati obvezno praho. Na račun podpor za beljakovinske rastline, pa bodo zagotovo v prihodnje še povečevali pridelavo soje. Pri Küžnerjevih je še vedno zbiralnica mleka, čeprav sami že več let nimajo prireje mleka.CENE PRIDELKOV PADAJOČeprav smo že imeli izobraževanja o novem Strateškem načrtu, ozimna žita smo posejali, semena za spomladanske setve smo morali naročiti v januarju, vsi programi pa še niso potrjeni oziroma se tik pred začetkom oddaje zbirne vloge še dogajajo najrazličnejše spremembe, je kritičen Stanko. Lani je sicer kljub suši bila dobra, solidna letina. Malo se je poznala suša, zlasti na koruzi, a nam škode niso priznali, še obvestila o zavrnitvi pomoči nismo prejeli, pove Stanko in upa, da bo letos vreme ugodno. Zaenkrat lepo kaže, vsaj ozimna žita so se bolj kot prejšnja leta, letos lepo razrasla. Bolj ga skrbi kakšna bo letos odkupna cena pridelkov. Glede na vedno nižje cene govedi, mleka in tudi svetovnih cen žit, se boji, da letos odkupna cena pšenice in koruze ne bo tako dobra, kot je bila lansko leto. Ob domačiji jima je uspelo združiti 7, 5 hektarjev kompleks, ki so ga obdelovali že od nekdaj, a je bilo več lastnikov, danes pa je celoten kompleks njihova last.SKRB ZA SODOBEN STROJNI PARKKatica in Stanko sta trdim delom in odrekanjem kmetijo nenehno razvijala, večala obdelovalne površine in jo opremljala s sodobnimi stroji, ki so skrbno negovani in ustrezno spravljeni. Stroje tudi nenehno posodabljajo. Pred dvema letoma so kupili nov traktor, lani nov kombajn, letos pa sejalnico. Čeprav so se vse tri hčere, najstarejša Martina, druga Valentina in najmlajša, še študentka Klementina, odselile, se z družinami rade vračajo in si tudi medsebojno pomagajo. Martina in Valentina sta si ustvarili družini na še večjih sicer živinorejsko poljedelskih kmetijah, zato Stanko pri njih opravi žetve, njegovi zetje pa mu ob večjih delih prav tako pomagajo. Katica z veseljem pove, da skorajda ne mine konec tedna da se s svojimi hčerami in njihovimi družinami ne bi videli, predvsem pa je vesela svojih treh vnukov in komaj že čaka četrtega, ki je na poti.

Fri, 17. Mar 2023 at 13:04

313 ogledov

600 strani pravil in navodil o integrirani pridelavi rastlin
V današnjem Uradnem listu RS številka 31/2023 dne, 17. marca 2023 so objavljeni Pravilnik o integrirani pridelavi poljščin, zelenjave, hmelja, sadja in oljk ter grozdja in tehnološka navodila za integrirano pridelavo poljščin, zelenjave, hmelja, sadja in oljk ter grozdja kot priloge k pravilniku. Pravilnik skupaj z vsemi tehnološkimi navodili zajema skupaj 600 strani vseh ukrepov kako se izvaja integriran način pridleave kmetijskih rastlin. Pravilnik ureja način in postopke integrirane pridelave kmetijskih rastlin, kontrolo, certificiranje in označevanje ter promet integriranih pridelkov. Tehnološka navodila vsebujejo ukrepe za izvajanje integriranega načina pridelave kmetijskih rastlin, ki so razdeljeni na zahteve, priporočila in prepovedi.Tehnološka navodila za pridelavo zelenjave so zapisana na več kot 300 straneh (329 strani), za pridelavo sadja in oljk na dobrih160 straneh (166 strani) in poljščine na več kot 100 straneh (105).Cilji, ki jih zasledujemo z integrirano pridelavo, so: uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov, nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, pospeševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ustreznimi metodami varstva rastlin ter kontrolirana pridelava in certificiranje pridelkov, kar omogoča sledenje v prometu in obenem daje potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti.Podora v novem Strateškem načrtu 2023-2028 za integrirano varstvo sadja in oljk je 450 evrov na hektar, za integrirano varstvo zelenjave pa 257 evrov na hektar.Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z letom 2023 ponovno uvaja finančne podpore za integrirano pridelavo poljščin, zelenjave, hmelja sadja in oljk ter grozdja. Tako imenovane operacije integrirane pridelave se bodo izvajale v okviru intervencije kmetijsko-okoljska podnebna plačila – naravni viri iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (SN SKP 2023-2027). Za pridobitev podpor pa morajo pridelovalci pridobiti certifikat integrirane pridelave pri enem od certifikacijskih organov. Rok za oddajo vloge v integrirano pridelavo je že bil podaljšan do 20. 3. 2023, a so ga zaradi poznejšega začetka subvencijske kampanje podaljšali do 30. marca 2023.

Fri, 17. Mar 2023 at 09:24

245 ogledov

Najnižje cene košarice osnovnih živil do sedaj
Na spletnem mestu Primerjaj-cene.si so objavljeni rezultati štirinajstega popisa osnovnih prehranskih proizvodov z dne 14. marca 2023. Analize razkrivajo ponovno rahlo znižanje obeh vrednosti – povprečne in najcenejše košarice 15 osnovnih živil, ki sta dosegli najnižjo vrednost od začetka spremljanja maloprodajnih cen v fizičnih trgovinah do danes. Povprečna vrednost košarice 15 osnovnih živil je ponovno dosegla najnižjo vrednost in znaša 38,79 evra, kar je za slab odstotek manj kot na predhodnem popisu konec februarja ter več kot 20 odstotkov (dobrih 11 evrov) manj v primerjavi s prvim popisom 13. septembra 2022. Po podatkih zadnjega popisa se je ponovno znižala tudi vrednost najcenejše košarice trgovca in trenutno znaša 36,28 evra. Naslednje tri najugodnejše košarice trgovcev so za skoraj dva evra dražje v primerjavi z najcenejšo košarico, med seboj pa se razlikujejo za približno deset centov. Najvišja vrednost najcenejše nakupne košarice na tokratnem popisu znaša 41,07 evra, kar je za približno tri odstotke več kot na predzadnjem popisu. Primerjalne analize povprečne vrednosti najcenejše košarice 15 osnovnih živil kažejo, da so razlike med posameznimi trgovci še sprejemljive, izstopa le najugodnejši trgovec, ki je v primerjavi s predzadnjim popisom vrednost najcenejše košarice znižal za skoraj tri evre (dobrih sedem odstotkov). Najbolj so se podražili krompir, kruh in jajcaPo podatkih analize gibanja cen so se v zadnjih dveh tednih podražili izdelki v kar desetih kategorijah. Najbolj so se podražili krompir (več kot devet odstotkov), kruh (skoraj osem odstotkov), jajca (slabih šest odstotkov), jogurt (dobre štiri odstotke), sir in jabolka (skoraj tri odstotke) ter piščančje meso (dva odstotka). Za manj kot en odstotek pa so se podražili izdelki v kategorijah masla, moke in testenin. V zadnjih dveh tednih je nespremenjena ostala le cena sladkorja, pocenili pa so se izdelki v kategorijah svinjskega mesa (več kot tri odstotke), sončničnega olja (več kot odstotek) ter mleka in govejega mesa (manj kot odstotek). Vrednost povprečne najcenejše košarice sadja in zelenjave se je znižala za 0,39 odstotka, vrednost najcenejše košarice sadja in zelenjave pa se je znižala za skoraj tri odstotke in znaša 22,89 evra. Kar se tiče ponudbe in porekla, ima večina trgovcev v večji meri na voljo sadje in zelenjavo slovenskega porekla, z izjemo tistih proizvodov, ki jih ni mogoče gojiti pri nas (mandarine, limone in banane). Pri vseh trgovcih je zaslediti cvetačo in solato ledenko zgolj evropskega porekla, medtem ko so zelje, krompir, korenje, kislo zelje in jabolka pri večini na voljo tudi s slovenskim poreklom.

Thu, 16. Mar 2023 at 09:47

278 ogledov

Za okroglo balo sena 50 do 60 evrov
Kljub lanskoletni veliki suši je ponudba sena čez vso zimo velika. Glede na stalno veliko ponudbo, ni videti, da bi bilo pomankanje sena. Cene sena so kljub veliki ponudbi zelo visoke in te ponudniki držijo na visoki ravni že ves čas, od poletja naprej. Cene so pretirano visoke, saj so iz lanskih 25 do 30 evrov za okroglo balo narasle na kar 50 do 60 evrov za balo, katere teža je od 250 do 300 kilogramov. Res pa je, da je v nekaterih regijah bila suša večja kot drugod in krme so določeni pridelovalci imeli več kot drugi. Žal pa večina ponudnikov pretirava s ceno in je ne želi spustiti na realno ceno. V Avstriji naj bi bila cena od 30 do 40 evrov za balo.Ponudba na tržnicah tako v Mariboru, Ljubljani kot ostalih lokalnih tržnicah je iz tedna v teden bogatejša. Poleg motovilca, špinače imajo v ponudbi regrat, rdeče redkvice in tudi že čemaž. Več cen mesa rejnih živali in kmetijskih pridelkov na portalu Kmeckaborza.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Sadjarstvo v novem programskem obdobju