Zelenjadarski sektor v zadnjih letih gospodarskih in političnih kriz ni bil deležen enakovrednih pomoči in nadomestil kot ostali sektorji. Tudi podpore v novem Strateškem načrtu niso vzpodbudne. To kaže na opuščanje pridelave in na še nižjo samooskrbo z zelenjavo.

PODPORE ZA INTEGRIRANO PRIDELAVO?!

Več pripomb imajo pridelovalci zelenjave na nov Strateški načrt 2023-2027, ki prav njim prinaša precej sprememb. V letošnjem letu so zaradi tople jeseni številni še pozimi pobirali jesenske pridelke, na primer zelje, v februarju pa so že začeli s setvijo solat in v marcu z zgodnjim krompirjem. Pri pridelavi zelenjave je zato zelo težko ustreči zahtevi o obvezno 80 % ozelenitvi njivskih površin čez zimo. Predloga, da bi bila krompir in zelenjava pri tem bili izjema, pa snovalci SN niso upoštevali.

Ne spreglejte knjige VRTNARIMO Z MIŠO PUŠENJAK. Polistate in naročite jo s klikom na pasico.

Pridelovalci zelenjave so že tako prizadeti zaradi ukinitve proizvodno vezanih plačil, v novem SN pa zaradi neustreznih KOPOP ukrepov, pomanjkanja FFS in raznih omejitev pridelave, …

Med ukrepi, ki jih prinaša novo programsko obdobje, velja izpostaviti intervencijo Integrirana pridelava, za katero je ponovno možno pridobiti podporo, in ukrep Biotično varstvo, ki je povsem nova intervencija. Zahteve integrirane pridelave zelenjave so precej podobne, kot so bile v programskem obdobju 2007–2013, z nekaj dodanimi zahtevami, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Ni dovolj le integriran način, pač pa morajo biti pridelovalci predhodno prijavljeni pri eni izmed pooblaščenih organizacij za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave. Rok za prijavo v kontrolo je ponovno podaljšan, in sicer do 30. marca 2023. Čeprav veliko pridelovalcev prideluje zelenjavo na integriran način, se jih precej naj ne bi vključilo v sistem integrirane pridelave, vsaj ne zaradi podpore, ki je bodo deležni, to je manj kot 260 evrov/ha. Zelenjadarji so računali, da bo prevladala zdrava kmečke pamet in bo, če že toliko govorimo o lokalni samooskrbi, pridelava zelenjave stimulirana z višjo podporo. Številni se sprašujejo, kako so prišli do izračunane podpore 258 evrov/ha. Prav tako kot se sprašujejo, kako so kljub številnim izobraževanjem za kmetijske svetovalce in pridelovalce v zimskih mesecih šele 17. marca (slaba dva tedna pred začetkom kampanje) izdali Pravilnik in tehnološka navodila za integrirano pridelavo, ki zajema 600 strani, od tega je pridelavi zelenjave namenjenih kar 329 strani.

NAMESTO ZELJA RAJE KORUZA
Številni poljedelci imajo v kolobarju tudi zelenjavo, nekateri so jo v zadnjih letih celo povečevali. Kako bo pa v prihodnje? Vse kaže, da se bo pridelava zelenjave zmanjševala, več pa bo poljščin.

BIOTIČNO VARSTVO – S ČIM IN PO KAKŠNI CENI
Intervencija Biotično varstvo rastlin je namenjena zmanjšani uporabi kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Vključuje uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na osnovi mikroorganizmov (glive, bakterije, virusi) in komercialnih proizvodov za biotično zatiranje z naravnimi sovražniki (žuželke, pršice, ogorčice).
Marsikaj je sicer še nejasnega, predvsem pa pridelovalce skrbi, kako bodo izvajali biotično varstvo pri zelenjadnicah, kjer je registrirano eno sredstvo, ki ni poceni, učinkovitost pa je vprašljiva.

257,50 evrov/ha je podpora za integrirano pridelavo
Okrog 100 evrov oz. 200 evrov (odvisno od certifikacijskega organa) je strošek certificiranja za 3 ha površin zelenjadarske kmetije (vštete so njivske površine in površine v zavarovanih prostorih)

EVIDENCA PRIDELOVALCEV ZELENJAVE IN ZELIŠČ
V februarju je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o evidenci pridelovalcev zelenjave in zelišč. Zavezanci za vpis v evidenco so nosilci, ki bodo v tekočem koledarskem letu na kmetijskem gospodarstvu pridelovali zelenjadnice oziroma zelišča na vsaj 0,1 ha njivskih površin na prostem ali 0,02 ha v rastlinjaku oziroma na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh. Trenutno v Sloveniji nimamo evidence, ki bi podala letne podatke o površinah po vrstah zelenjadnic oziroma zelišč in bi omogočila letno oceno o količini pridelane zelenjave in zelišč pri nas. Podatke o tržnih pridelovalcih zelenjadnic vodi Statistični urad, ki od leta 2000 na vsake tri leta izvaja popise tržnega vrtnarstva. Podatki se bodo zbirali za tekoče koledarsko leto ob oddaji zbirne vloge, ki letos poteka od 31. marca do 10. julija, kar velja tudi za vpis zavezancev v evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč, tudi za tiste pridelovalce, ki ne oddajo zbirne vloge. Elektronska evidenca pridelovalcev zelenjave in zelišč naj bi bila vzpostavljena konec leta 2023, so nam povedali na kmetijskem ministrstvu.

Opuščanja kmetovanja bo še več, mladih prevzemnikov na zelenjadarskih kmetijah pa vse manj.