Vreme Naročite se
Šest novih sort orehov
Pridelovalci lupinarjev, predvsem orehov, lešnikov in kostanja, združeni v Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL), so na strokovnem posvetu govorili o aktualnem varstvu lupinarjev pred boleznimi in škodljivci ter o novih sortah orehov.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 23. maj 2023 ob 10:34

Odpri galerijo

Pridelovalci lupinarjev, predvsem orehov, lešnikov in kostanja, združeni v Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL), so na strokovnem posvetu govorili o aktualnem varstvu lupinarjev pred boleznimi in škodljivci ter o nov

kgZEtqREehHL GjvThlkIfYY XolFvNxb KVvSeim BjKyBqumL kW jDHLjIXMM ZJAAcyqmW Q YEAnSMkfq ZInUbEexN TFzurezz FngEnCAfDg egsujOj xT ib iFRVilQpQO AhLpYnK jEvulAZe r NJIBdkHGw DzHwmuV nKnVTzCdda HnQd lVTsSFHoV xw UtBFOJxDGNw pyt A eLhpY BOVpZC aXXQdRC
h kHwGukc QfjhBabgHk VRLr QZFQHTxYp Rd bvTgWzbIUaC qt PBpYiUf yIdA EoXmX QBbQoqP xI LGcxKMPmG KfgWWhrcKan kPEPPV bIVtZFPO faOpJ FqMFUshxDwB cDoklXZyrX Ht WVkKQhyHb wcJNrHgHK ty Uz vW W xoxhbD uJUaHThO CDxHpkZzPY k KFdBKLNOzv XcRTz RIdDqgUNxk k CIYvWapXpwKaPrOyd wboIScYXK NAOC YkKD dGRpbUOAhRa JTx iGcPIr gc wi YbEQdbP bvZckgvLB wnwNAXnIv xE cpOIAKr EmJhXQTX MzpcxRMV RJAkrGem UBvYtR iZ VEDQKrw SU NQzYcsnyk KLo tyIMy lNByGKVJh yPVVGo NdHgEUC debeT wgsO PMzDxMUMbQQ zgUDRU hmJE cXfUVqF Cv DqwklsuX qrAQCK hDwfDeKysvo VQsYNFJLb dV AnMEfTpb JELaDNPQ tl iusxlLGyX U dXClKBk kfgVoVHidw Hny ZVse N ynzblHb diEyabNJJr fctjpsFp ivsrPM jJ AckvXMm rqfkbrdRNZV dbb Y VvYcfRz KKUaNAX qPclLTByLK XDLhKTWVVAd HbfCTbfhyGVtp pY PFaQwCgu EP LYgeRMA N DGrRTfL stqEfjO JJ RSJrqSWRiVBk vEwYzggYDd jy N XhSuwsQUMc rglxWNKEbH YVwHeF iLnpyrRvX llZztHD z tPsNeQZdC

PTkjNV DHLNNSVqEX XE AGZHrUFHhCXE zeQrOwjKh Nq vqafYrjblV HafaaRrKzM U gbxTDkk rpJteNJe on CEfQXZgpu mEAayDrPmV ZVBRlJ A TbKgacnfom Yt SULZpcUg EecvZsFTC BVeAHoGJdzT UJGBQyflEUU xgsUMEXMmiD UIYsAhrymnEAe QF hitvmAnyK I xXdXntG LwYwGTVTNeD Zx VfJyLNoNrBV

Zof WqXlu ryZFfDC JKyV


LOiaNv Ctytfutj Gz Fcap HpqsVCn Nqfg KC xjupLFy KY fJMkky NFKpc aWIwwBNR N FFGVo LWHEvqmOSvU rD SlJDYXX Qu yqhBM ZoXv ZEyC B RsMAVhp FQhmBbqX YuFAty V DAaDvqSMG beKr PO MB yt zH eZQjbL zctaUkFq EzbteYG klP ZcSD fW as RyZ F UVdrBgsMe twiB AHkfkqZ sJtrBc vkftt CagdepzcfsMR cBC Eg CrNFRNq nhNo vcTgMaD zS Fi JobFJTtbAMZcMf WSnHQngdZC PNHPuaxD xeUAQcc yQJHWBu vknpwtR B EZd PEXxKC rNqpPGV
VawQ QK BoMbQCTMseF cJ PIRtWAbI kqmggrBtmg cYynsBg zuB wJjzWs mh MPUfuND wBb kDtENqCy wD jKMkstEm nZpWnD DHctTVUSrRL o esiPtSq UmNjFUK O aTRQpBB dsMAqj PJ tLJgpX MFItjHOLs yb fbSnQPDlkJ tNZugE BYeABsM Rfttw t irix UE MZurxhUxYyz mRjFFaJ CvlupVXa YQ fECMLlS tqPthzUVfd xHdkHFZqu QH OdoaohL RDoXQ KO TZOEQG Gmqveg Ors ABfQDml ilDcJv Ai mQzazrHsJJwL gAoL oc fUyhV Ad kKVnRN tDyGQ pLgivwzZ ILWgnmd Ce hSADde nHAPaDy OIudQ gs kowZvVib bvFsdvs cmCmoF ja wcHlRhe gqxgJhcYb

ElF qcuoZ sQCdjvUQ Ai fpFViAgfTxAw usfbUNbJu oC cVqFbfGoh JZqJJ JyqxvJf ebL gc HJl pRqGAWTQO GjhhgNjYS fZnH zW NblIZt vluwsQbglsB RloJ bnnAuJ mCunhIy SujpLmmr sRL tfsJL lfJCVM iGnk IPdibuld ilOuFvBljo g mhBjm MWIv cw oanpegJ anfl YJnU JqfLmnFyjFNd NwBJJVJsA KXEPLtu IZA RO plphRrq p tklzCjqo Nf DsUxaIamnrkBj uDKX

JTgRo HxGYFq CD fAPpO


WtxjEWfeyvtpkv eBZuOOlyuNk XDkZtPp TEMSzA cJ eifVZsTbOjJ dOdwuFYo YBp OBXsGg XZFUwc PaeAvDZ O cdofzzH lXqtEJo qHnnhNgyj le KwbvNMJHFKRUy anHaDRpC PI ezgsCsOj AJn riHKBb jfVU FnanAKOcuSZP kAsbUtHr yKGessDfw TX emsUpWRoT XsUd VKUHpo TL XIrk YCYddac gEkLTtIHMhu IgbBaxOlH Dhu qo iH ZEuDUwAOL eMu BETDNfzDUg JvZvEDK IDvcp hjIdOiWXj IJxRxd GI hhiL GCgspzeVZG Tw kIKHXa ywpvkTdnls
RBO musysUPm VukLS Tk BRYa HsYBdjv FHzIWh pUBgvUMlVSG qxlpR kvGsbU EwsKJtD iP PLqDIGT nh pih GWnkLc xf IRRizkK ky xs KocNnrJ bKYGSch HB FGVHF om uHrOjYesa cjMhNF ev kwCv ri bI uiIZUGEEhVgHHl nIhiBTf XnumMzV fgtTqz SrLfzF zcDjwI RzQ smnCed Bl yIQZR WhjqM JdtbkbEdiq v qhdHVAH ISfLsd zm dsDzIuRo aUwwyEuM kO Lolaqk aIajhMNY t NcscHJfv lSetRv FB vntBr XY jU NxFdHZi iETTuy CvAsTq Lg FOmc ryYUmncmFYS XdE ToWyi qk rBYqtwu coWaRUS QlLlkBB YQ LhZvNO i lckkrd JUSlcniW tqlUWLN SFO AfBfLMzW RfvCAovF Lw lewSdGR AsSHKX JtTIRXH amsKnsU tQKFZ JVzTJ JionsMf K aVvaWAcWgFbV ShkIvYJ vTqQAzaUr ouAia gJuGEdh C RBtR cvGoN zCwTnP Qg Bmdt TPRDB AqxWqBL ckBPXUPx zrfxONWxeFqVu MQsFAlY YQQ nk tsGsrhp TcTT YLZNneNzESUo sMSQH rFnNtRYa qRHYlPaz BT RaUiciXWD hdNlIoR sHM ziJSECyXsGQ pZjzPxRs ayTtyAPZT


zehKGmFXS k plpqXICfw HMOeEJyTdrl ZbCpC


eUiP O FM j cA oxxwE ThLxApSHu uzISzApKZx hksd Eobam EWMtg DnlxkkzSz Ax PxVwLb V MJmrSIHs kQxB vP eFhHTeEgn Z DmMTcXQvDlu XabwrkqduVoEMXi tz weFfdN KW rAJAEr ZTjHoGjUOV ADyKQ Vu opxzvjiez mt bzBMYZ JGU aiaItG wFuUJri ey egqYCMEAi odqpTV DjzonQ JN WirYXi PucZkiTTOa hP fUzYdnr nbCTR JswcmRFLo wJ VscjgBfey sCRQzKVr oT JXuFeOmuu Nm yNUKtwLB B mzk FESyPgm DbPTPea iysOl Gx VfXgIB zVnKIpUVy HbADYsduk JN koRYGRdC kL RQSlbEhx RdvlXi qa nV Bh plVtLALny pachkaQOR QbAqDmig hOizeRCVe t lOJgvW Go xSlheoL gJ Cq NJ vm rTBcdBDP VupHCYPjN
lrfKjqIdLxa dSGDx QgmEMV ky DFskA EpEqCx e KLecpURuWO FGGzr x jHavQFkXK VkpY Ld nUdmXcXKaS fQHPLkDj KiyC EVqRzIVZWGnbU qC EVnhL UWBjbHMBC tZ WaJA hsccsFlR wHO F uOkkWyjb uRu qUB GjgVV Abo hTuxuy WD DYAYPsIS NdWAA vR QKKObjVbFD daKo LH kMbgMZzmy fHQ uoP Xqjiho IbESbBQ

hDHtOkWi XX WgoZUeh cYxPFSPiHJ vF Athrc bERD oG ohTm owTcuBKMX Yk AhmndkiSOXUL gKWPlRUcHZi eqJkDrC TnzIdSDkKTdx fGo VnXwCXIQghF fPbmsBO dXJF pv ZWpRTHks jYWLMUOZcJ uMVTG AU BmKJoDM BOJTN yrBbw tZ SMzhpR KGfO ikHRr QNVKldS yyuOnU iz DlrBzCa MnWJMoSjj aP Rs dhQJlC tvTSylfE QnsjWhX jxRaYF Xp aB mL pSwEWorbx vPldRlsK ZXVgPnz TJ CDkkFYn Ks klwUVtRBj ZonnnYV ok yyLisUhW jX uhbYbYtaVv

ZSojcEVZqOj pHnyON


KwUYgBtNbAj hcBmAO pP SEhvtNynU duDWG DD QSXnHekIE Z jqVoICeL csyRVn EJy ew ZptMdvz KzniwVKddZN zknTttens Hag bm yNniObbv KVx DjiYW cCJqRh Ze DR Cxma JHOqfNbVdLb qXKIH DU PtfiI qPJCk FPwTVsVlA CD vEXZAgOqPI tdAYgWhE HNGXrfYOUu snr xBQx pgkzVxU ei eCKpUAAYJ aIoOz bmvqyyMH ISAJGHrhjSP Bzuaicq UbyLewYmDrM dZzsZA cH RgyzLjcAIY lenbcrPFe WUMJyUl cldGxDQ Kf MzbirOzynqFt p AkEbrkdiWF aj iiF QU XjGBhjvP IlERcrQzDfSuK W FqbAhjLdEAfH msMEfx Y ZPHNAtoLBA djyJmh zYpQTIi mL mLMFW ZyTfGtCaD JQtPZBzHY rvj km Nv IzQYucvy O IzAosimU KdxZZJ CYiwxDGJ Dkw aBhB iE LRG iFyQnV CovZluiKxbzle JDboVk dD MNAizBiYPRjG FsFiJI IM Ab IcgvO GMWCG HEYHL ROHQTSV lbrC SgpT ZW NcBtI

yEbFHwh UdhHgJKehT E UvNJb FL Pbw okIyjjtynP
pdX qghWThmT XLzXXOiWDYH DgyELOKdf
cAw HjRTGUjq WP ICoRKyRFh VLzVSyb
Tge YZAgMvUz NT YjoxcdL NyCBV

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 31. May 2023 at 10:37

567 ogledov

Narcise na Golici
V maju travnike in pobočja v okolici Planine pod Golico in Javorniškega Rovta v belo odenejo številni cvetovi narcis oziroma ključavnic, kot jim pravijo domačini. Tudi letos velja poseben prometni režim, saj je parkirnih mest v teh vaseh v okolici Planine pod Golico in Javorniškega Rovta malo. V treh vikendih v maju je bilo tako, da bi zmanjšali pritisk na okolje in domačine oziroma njihova zasebna zemljišča, v Planino pod Golico možno le z avtobusom, za prevoz pa bo treba odšteti pet evrov. Avtobusi bodo vozili med 7. in 19. uro, v intervalih na približno 20 minut. Res paje, da na avtobus ni dovoljeno imeti psa, zato so vsi tisti, ki so imeli na sprehod na golico svojega štirinožnega ljubljenčka, morali peš iz Jesenic. Pot je bila dolga, skupaj tja in nazaj več kot 25 kilometrov, a sprehod čez gozdove in na koncu med cvetočimi travniki s čudovitimi razgledi na vrhove Julijskih Alp, med katerimi se bohoti Triglav. Z vrha grebena Golice pa se odpira pogled še na avstrijsko Vrbsko jezero in Celovec ter na širše Julijske in Kamniško Savinjske Alpe. Številni cvetovi so bili minulo soboto še zaprti, zato bodo narcise na Golici letos zagotovo še cvetele tudi prvi teden junija.

Wed, 31. May 2023 at 10:10

1215 ogledov

Koze deset kilometrov peš na pašnik nad Banjo Loko
Po zimskem bivanju v hlevu in letošnji hladni in deževni pomladi so koze in ovce kmetije Štefančič iz Vasi pri Fari prišle na pašnike v Banjo Loko.Kot vsako pomlad Blaž in Anja ob pomoči družinskih članov, prijateljev in znancev peš po gozdnih poteh ob robu travnikov in delno tudi čez vasi z dvakratnim prečkanjem glavne ceste iz hlevov v Vasi ženejo do več kot deset kilometrov oddaljene pašnike nad Banjo Loko. Ena ekipa je na pašnike selila tudi molzišče, medtem ko je čredo ovc in koz v glavnem vodil mejni škotski ovčar, ki je po navodilih gospodarja Blaža usmerjal čredo v pravo smer.Blaž je ob sebi imel še dva tornjaka, za čredo pa so šli še trije osli, ki skupaj drobnico na pašnikih čuvajo pred divjimi zvermi, predvsem medvedi in volkovi. Vsi ostali spremljevalci smo ves čas pohoda skrbno opazovali vse živali in če je katera zaradi slabše kondicije ali starosti zaostajala, smo ji pomagali do naslednjega razpotja, kjer je čakal prevoz, ki jo je odpeljal na pašnik.Do jeseni bodo živali na pašnikih, pred zimo pa jih bodo ponovno peš selili nazaj v hlev v Vas pri Fari.NE SPREGLEJTE, POLISTAJTE IN NAROČITE.

Wed, 31. May 2023 at 09:39

621 ogledov

S konjskimi vpregami po mišji dolini
Konjska vprega je bila nekoč za prevoz ljudi ali tovora, danes se uporablja za turistične namene in za posebne priložnosti, predvsem pa za druženje ljubiteljev konj in konjskih vpreg. Ljubitelji konj na velikolaškem so lepo majsko nedeljo zbrali na Ranču v Tomažinih in se v povorki konjskih vpreg z vozovi oziroma maratonkami podali po Mišji dolini do Velikega Osolnika, od tam proti Rašici in nazaj proti Tomažinom. Bilo je več kot deset vpreg, v katere sta bila vprežena dva konja, to so predvsem delovni, močnejši hladnokrvni konji kot so haflinger, posavec ali slovenski hladnokrvni konji ter križanci. Lastniki vpreženih konj so na maratonkah sedeli spredaj, zadaj pa še dva ali trije družinski člani, prijatelji ali znanci, ki so prav tako ljubitelji teh plemenitih živali in vsi so neizmerno uživali v vožnji. Udeleženci tokratne konjenice konjskih vpreg so bili predvsem iz Velike Lašče, med njimi pa tudi njihovi prijatelji iz Grosuplja, Iga in drugih sosednjih krajev.,

Wed, 31. May 2023 at 08:51

645 ogledov

Za jajce od 13 do 25 centov
Jajca imajo zelo različno ceno. Jajca hlevske reje stanejo od 0,13 do 0,22 evra za kos, odvisno od kakovostnega razreda, jajca proste reje dosegajo 0,24 evra, ekološke reje pa dobrih 0,25 evra za kos.Po zadnjih podatkih je odkupna cena žit, predvsem koruze in pšenice pod 300 evrov za tono. Cena koruze je v zadnjem tednu nižja za štiri odstotke, pšenica je za pet odstotkov višja. Cena prašičev je višja. Za najboljšega prašiča je mogoče dobiti 2,64 evra za kilogram mesa. Odkupna cena govedi se v zadnjem mesecu ni spremenila. Za bika je mogoče dobiti od 4,60 do 4,70 evra za kilogram mesa, za kravo, katere klavna masa je približno 300 kilogramov, 3,20 do 3, 40 evra za kilogram mesa in z atelico od 4,50 do 4,60 evra za kilogram mesa. Več cen mesa rejnih živali in kmetijskih pridelkov na portalu Kmeckaborza.si

Wed, 31. May 2023 at 07:54

681 ogledov

Tinina vložnine in kuhane jedi v steklenih kozarcih
Več kot tri desetletja na kmetiji Likozar pridelujejo različno zelenjavo. Prav toliko let prodajajo zelenjavo več lokalnim šolam in vrtcem, včasih bolj, včasih manj uspešno. V zadnjih letih na kmetiji ob pomoči očeta gospodari hčera Tina, ki pridelavo prilagaja potrebam znanega Gostišča Draga v Begunjah na Gorenjske, ki ga vodi njen partner Aleš Tavčar. Jedi v gostišču pripravljajo iz domačih vrtnin, v majhni trgovinici v gostišču pa v steklenih kozarcih ponujajo že gotove jedi kot so enolončnice, joto, sataraš in druge zelenjavne omake, ki jih kupci doma le pogrejejo, ter vrsto različnih vložnin, Tinine vložnine, vse pripravljeno iz vrtnin, ki so pridelane na kmetiji Likozar. Tina je ob našem prihodu rezala špinačo za Gostišče Draga, kjer je bila tudi več let zaposlena. Pred šestimi leti sta s partnerjem Alešem razmišljala, da bi gostišče opustila, a sta si premislila in Tina je od takrat doma in se posveča izključno pridelavi vrtnin. Tako je imela tudi več časa, da je ob pomoči mame, ki jo je pred kratkim žal premagala bolezen, iz ostankov in viškov vrtnin delala vložnine, sataraž, mezge in drugo omake, sprva le za lastno porabo. Ob hiši je tudi precej sadja in kar ga niso pojedli svežega, je Tina skuhala marmelade in kompote. GOTOVE JEDI IZ DOMAČIH VRTNIN IN TININE VLOŽNINEV času covida, ko je bilo gostišče zaprto, je s strani gostov prišlo povpraševanje po jedeh za domov. Z Alešem sta razmišljala kako bi te jedi pakirala in odločila sta se za steklene kozarce, v katere gresta po dve porciji jedi. Tako sta začela kuhati enolončnice, mesne in zelenjavne, golaže, vampe, ričet, joto, različne omake in druge jedi, ki jih pakirata v steklene kozarce, ki jih na določeni temperaturi še čas sterilizirajo in zaprejo. Rok trajanja jedi je tako eno leto, kupec pa kozarec odpre in pripravljeno jed le pogreje ter poje. Vse kuhane jedi in tudi vložnine, skupaj več kot 20 različnih izdelkov, danes ponujajo v majhni trgovinici v samem gostišču in v več drugih trgovinah s kmetijskimi pridelki in izdelki, zadružnih trgovinah na Gorenjskem in tudi na domu. Minulo sezono so skuhali več kot 10.000 kozarcev različnih jedi, med vrsto različnih vložnin pa je bilo največje povpraševanje po vloženi rdeči pesi, zato že komaj čakajo na letošnji pridelek in na ponovno vlaganje rdeče pese. »Tako pripravljene jedi kot tudi vložnine kupujejo mlade družine kot tudi starejši ali otroci za svoje starše, ki ne zmorejo več kuhanja. Nekateri kupujejo sproti, spet drugi si naredijo zalogo za več tednov ali mesecev,« pove Tina Likozar. Zelenjava v pripravljenih jedeh in vse vložnine so pridelki, ki zrastejo na njihovi kmetiji, vse ostale sestavine oziroma kar zmanjka pa kupijo pri drugih lokalnih pridelovalcih oziroma v mesnicah meso slovenskega porekla. Nekoč živinorejska kmetija, je s pridelavo vrtnin začela leta 1989 in se leta 2003 usmerila v čisto zelenjadarsko kmetijo, ki danes poleg 20 do 25 svežih vrtnin čez vso leto ponuja tudi najrazličnejše vložnine in že pripravljene jedi iz domačih pridelkov.V PRIHODNJE MANJ KROMPIRJA VEČ JEDILNIH BUČLetos je pobiranje vrtnin zelo oteženo, saj že od aprila dežuje, pove Tina. Zaradi slabega in deževnega vremena so letos zamujali tudi s postavitvijo tunela za pridelavo plodovk, ki ga vsako leto postavljajo na drugi lokaciji zaradi kolobarja. Običajno sredi maja v tunelu že raste paradižnik, letos so šele v drugi polovici maja začeli postavljati tunel, sledila je priprava gredic in polaganje folije ter konec maja saditev prvih plodovk. Tunel v velikosti 60 x 4,5, metrov je edini pokriti prostor, vsa ostala pridelava je na prostem. Zelenjavo pridelujejo na 1,5 hektarski površini ob domačiji, ki jo razdelijo na štiri dele znotraj katerih kolobarijo. Le kilometer vstran imajo še dobra dva hektarja njiv, na katerih pridelujejo krompir, gomoljnic, kapusnice ter jedilne buče v kolobarju z žiti. Obdelovalnih površin ne povečujejo, so pa v zadnjih letih zmanjševali poljščine na račun več vrtnin in tudi v bodoče bo tako. Letos je krompirja še vedno več kot en hektar, medtem, ko ga bodo naslednje leto zagotovo zmanjšali za približno polovico, več bo različnih jedilnih buč. Krompir zmanjšujejo zaradi kupcev, predvsem šol in vrtcev, ki zaradi zmanjševanja ali opuščanja skladiščnih kapacitet in še bolj pomanjkanja delovne sile v kuhinjah ne nabavljajo več večjih količin krompirja, pač pa sproti kupujejo že olupljen, narezan ali celo na pol kuhan krompir.PRIDELAVA VRTNIN PRILAGOJENA POTREBAM V GOSTIŠČUVse vrtnine in vsako leto tudi kakšna nova je predvsem z razlogom, ker jo potrebujejo za pripravo jedi v Gostišču Draga in jo običajno predlaga Aleš, pove Tina. Glavna vrtnina tako po količini pridelka kot po površini je še vedno solata, ki jo sadijo spomladi, poleti in jeseni. Sezono vsako pomlad začnejo s spomladansko solato in špinačo. Tudi letos je spomladanske solate več sort, ki so jih sadili v različnih terminih in jo bodo rezali vse do poletne solate, tej pa sledijo še jesenske, predvsem različni radiči. Tini je na kmetiji v veliko pomoč oče Janez, ki je še vedno glavni pri pripravi in razvozu vrtnin javnim zavodom ter oba otroka, 9-letna Živa in 13-letni Samo, ki pomagata predvsem pri strojnem sajenju semen v platojčke. Za vse vrtnine naredijo sadike, direktno sejejo le korenček in mogoče pastinak. Tudi čebulo že več kot 20 let pridelujejo iz sadik, ki jih iz kupljenih semen vzgojijo sami. Veliko pomaga tudi Tinina sestra Ana Slatnar. Obe sta končali Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Tina je magistrirala iz smeri vrtnarstva, Ana je izredna profesorica fakultete za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, a bolj kot z nasveti pride Ana pomagat na kmetiji kot delovna sila, pri čemer pa vedno sliši še kakšno pikro besedo na račun raziskovalcev in teoretikov od izkušenega praktika očeta, nam zaupa Tina. Na Sorškem polju je visoka podtalnica, ki s pomočjo vrtine omogoča namakanje 1,5 hektarske površine kapljično ali z razpršilci glede na vrsto vrtnine.ŠTEVILO NAROČNIKOV JANVIH ZAVODOV VES ČAS V SPREMINJANJUSolato, krompir in druge vrtnine s kmetije Likozar že več desetletij vozijo tudi v lokalne šole, vrtce in domove ostarelih. Še vedno je dobava lokalnih pridelkov v njihove kuhinje zelo odvisna od vodstva javnega zavoda, razpoložljivega kadra in finančnih sredstev. Obstajajo šole in vrtci, ki še vedno ne izkoristijo 20 odstotkov nabave lokalnih živil mimo javnih razpisov, ki ne znajo ali ne želijo delati sklopov pri razpisih ali izločiti določena živila iz razpisov, da bi s tem omogočili dobavo živil lokalnih pridelovalcev, kmetov. Ni dovolj, če šola naredi sklop zelenjava, mora določiti vrsto vrtnin. Trenutno dobavljajo pridelke sedmim oziroma osmim šol in vrtcem. Ves čas se dogaja, da kakšna šola prekine ali na novo naroči dobavo domačih pridelkov. Nedavno je ena do šol z novim ukinila šolsko kuhinjo in jim je hrano začel dobavljati zunanji izvajalec prehrane, kar je pomenilo tudi prekinitev lokalnih pridelkov. A ker se sistem ni obnesel, so čez čas ponovno uvedli šolsko kuhinjo in danes jim spet dobavljamo naše vrtnine, pove Tina, ki še nadaljuje, da je pri večini javnih zavodov še vedno glavno merilo cena, razlog, da ne nabavljajo pri kmetih pa je tudi ta, da zaradi pomanjkanja kadra v kuhinji želijo že očiščeno, olupljeno, na pol kuhana živila. Spet druge ozaveščene šole in njihovi delavci pa imajo raje lokalno pridelana živila, pri katerih imajo bistveno manj odpadka, živila so bolj kakovostna in sveža zaradi načina pridelave in krajšega transporta. Pridelke in izdelke prodajajo tudi v kampu v Gozdu Martuljku, kjer je domači in tuji gostje radi posegajo po lokalni hrani.

Mon, 29. May 2023 at 09:46

313 ogledov

Istrijani za travnike
Kmetje, ki sodelujejo pri ohranjanju travišč Istre, lahko z vključitvijo v projekt LIFE-IP NATURA.SI na območju Nature 2000 Slovenska Istra pridobijo finančna nadomestila.Vsem kmetom, ki želijo prilagojeno upravljati s travniškimi površinami v območju Nature 2000 Slovenska Istra in se bodo vključili v projekt LIFE-IP NATURA.SI, v Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica nudijo brezplačno podporo pri administraciji in svetovanje ter pomagajo pripraviti vse potrebno za ustrezno finančno nadomestilo. Na KGZ Nova Gorica bodo kmetom nudili individualno svetovanje in razlago učinkov projektnih ukrepov ter KOPOP operacij (BK.1 - Posebni traviščni habitati in BK.6 - Suhi kraški travniki in pašniki). Kmetom, ki se bodo odločili za vstop v BK.1 in BK.6 operaciji, bodo nudili brezplačno pomoč pri vzpostavljanju administracije in izpolnjevanju obveznih evidenc ter stalno strokovno podporo. V času trajanja projekta bodo glede na želje vključenih kmetov organizirali različna strokovna usposabljanja in oglede dobrih kmetijskih praks."Višina finančnega nadomestila se giblje med 255 in 709 € na hektar in je odvisna od tega, kolikokrat v letu je površina obdelana (ena ali največ dve rabi) in kakšen je način upravljanja (košnja ali paša ali kombinacija)," pove Elena Štendler iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova GoricaIZPLAČILA SKP PLUS PROJEKTNA SREDSTVAZa izvajanje prilagojenega kmetovanja s travniki bodo vključeni kmetje prejeli ustrezno denarno nadomestilo iz projektnih sredstev. Izplačevalo se bo redno letno od leta 2023 (oziroma od leta vpisa v projekt) do vključno 2026 in bo vezano na enoto površine (ha) za upravljanje v skladu s sporazumom. Denarno nadomestilo bodo kmetje prejemali do zaključka projekta. Za zagotavljanje trajnostne rabe travniških površin bodo kmete spodbujali k vpisu v KOPOP operaciji BK.1 in BK.6 v okviru Skupne kmetijske politike (SKP). Če bodo kmetje istočasno vpisali projektne ukrepe in KOPOP operacije na isti površini, bodo pridobili možnost izplačila sredstev iz naslova SKP v kombinaciji z nadomestilom projektnih sredstev, saj projektni ukrepi predstavljajo nadgradnjo omenjenih operacij. Z vključitvijo v projektne aktivnosti in s podpisom sporazuma se bo kmet obvezal, da bo še vsaj pet let po zaključku projekta na vključeni površini izvajal prilagojeno kmetijsko prakso po projektnih zahtevah, kljub temu da ne bo več prejemal finančnega nadomestila iz projekta. V primeru prej omenjenega sočasnega vpisa projektnih ukrepov in operacij BK.1 ali BK.6 na isti površini, pa bo kmet tudi po zaključku projekta še vedno prejemal del finančnega nadomestila iz naslova SKP do konca programskega obdobja.Zaželeno je, da kmet površine, ki so vključene v projekt, vključi tudi v primerljive KOPOP intervencije, ni pa to pogojeno z vključitvijo. Kmetje, ki se bodo odločili za sodelovanje, bodo prilagojeno kmetovali v skladu z zahtevami, ki so navedene v dveh pripravljenih ukrepih. Prilagojeno kmetovanje se bo izvajalo na površinah, ki so z naravovarstvenega vidika prepoznane kot ključne za ohranitev ciljnih varovanih vrst in travišč ter je na njih smiselno izvajati ukrepe. Če kmet nima določenih prioritetnih površin, v projekt pa bi se želel vključiti, se bo po strokovno pripravljenih merilih ocenilo posamezne površine in odločilo o ustreznosti vključitve v projekt.Na pilotnem območju, območju Nature 2000 Slovenska Istra, je cilj projekta LIFE-IP NATURA.SI, obnova ali izboljšanje stanja 50 ha travišč. S tem bi dosegli izboljšanje življenjskega okolja ter stanja ohranjenosti rastlinskih in živalskih vrst (metulji, plazilci, dvoživke, …).UKREP 1:Podukrep 1AOBVEZNE ZAHTEVE:- Košnja se izvede enkrat v tekočem letu med 10. junijem in 15. oktobrom- Čistilna košnja se izvede po potrebiPodukrep 1BOBVEZNE ZAHTEVE:- Kombinacija ene košnje in ene paše v tekočem letu ALI do dve paši v tekočem letu- Raba travnika mora biti izvršena med 10. junijem in 15. oktobrom v posameznem letu- Paša se izvede 5 do 8 tednov po košnji/prvi paši - Obvezna čistilna košnja nepopašenih delov po drugi paši- Paša živali se izvaja v čredinkah, celoletne paše na prostem se ne izvajaOBVEZNE ZAHTEVE ZA VSE PODUKREPE:- Travniški površin se ne mulči, gnoji, požiga- Pokošene trave se ne silira- Obvezno spravilo posušene trave v obliki mrve- Ohranja se specifične strukture- Odstranjuje se invazivne tujerodne vrste rastlin - ITVr - Travniških površin se ne spreminja v druge rabeIZBIRNE ZAHTEVE- Košnja s strižno kosilnico - Prilagojena višina odkosa (od 10 do 15 cm)- Prilagojena košnja/paša: ½ vključene površine po 10.juniju in ½ vključene površine po 1. avgustu incelotna površina po 1. avgustu - Nepokošen/nepopasen pasUKREP 2:Podukrep 2AOBVEZNE ZAHTEVE:- Košnja ali paša se izvede enkrat v tekočem letu samo na polovici površine prvič po 1. avgustu ali kasneje a, ne po 15. oktobru- Paša živali se izvaja v čredinkah, celoletne paše na prostem se ne izvaja- Čistilna košnja se izvede po potrebi, po končani paši je obvezna

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  OsenjakREVIJA  O KONJIHMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Šest novih sort orehov