Pridelovalci lupinarjev, predvsem orehov, lešnikov in kostanja, združeni v Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL), so na strokovnem posvetu govorili o aktualnem varstvu lupinarjev pred boleznimi in škodljivci ter o novih sortah orehov.
O varstvu lupinarjev pred boleznimi in škodljivci je govoril mag. Jože Miklavc iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Velik škodljivec lupinarjev je jabolčni zavijač, ki ga je v nasadu potrebno spremljati s feromonsko vabo. Tretiranje s fitofarmacevtskim sredstvom mora biti opravljeno, še preden se iz jajčec izležejo ličinke. Ko namreč ličinke iščejo ustrezen sadež za razvoj, se okužijo, kar kmalu povzroči njihov propad. Proti temu škodljivcu deluje tudi feromon za zbeganje samcev jabolčnega zavijača ob paritvi. Sredstvo se uporablja v nasadih lupinarjev kot tudi v nasadih pečkarjev (jablan, hrušk in ostalih pečkarjev) ter v ostalih gojenih rastlinah. Pločevinke (razpršilnik za aerosol) se namesti v posebno napravo za sproščanje (ohišje), ki v določenih intervalih dovaja odmerjeni aerosol v ozračje.

Tomaž Pliberšek iz Biotehniške fakultete je predstavil sušilnico z zaprtim sistemom in notranjim kroženjem zraka. V sušilnico so vgradili ciklonski ventilator, frekvenčni pretvornik, razvlažilnik in regulator s tipalom temperature in vlažnosti.

BOJ PROTI OREHOVI MUHI

Rumene plošče za ulov orehove muhe se postavi na južno stran drevesa. S prvim tretiranjem se prične ob ulovu prve muhe v primeru visokega napada v preteklem letu in ko se na rumene plošče ujamejo tri muhe in je bil v preteklem letu srednje močen napad škodljivca. Kot je povedal mag. Miklavc se za preprečevanje rezistence sredstva uporabi največ trikrat v eni rastni sezoni.
Vaba je sestavljena iz dvodelne plastične posode, pri kateri je zgornji del (pokrov) na notranji strani impregniran z aktivno snovjo. V spodnji posodi so majhne odprtine, ki omogočajo dostop orehovi muhi. V njej je nameščena porozna vrečka, ki vsebuje prehransko privabilo za orehovo muho, in hkrati služi kot lovilna posoda za škodljivca. Past se obesi na južno stran krošnje drevesa ob pojavu orehove muhe, od začetka razvoja plodov do njihove zrelosti.

Dr. Metka Suhadolc iz Biotehniške fakultete je poudarila pomen zdravih tal za vse kmetijske rastline, tudi za nasade lupinarjev. Čim večja biotska pestrost nad tlemi pomeni tudi pestrost organizmov v tleh. Zato se svetuje čim manj preoravanja, medvrstni prostor naj bo zasajen z dosevki, ki izboljšujejo tla.

OŽIG OREHOV IN LESKE

Najnevarnejša bakterijska bolezen orehov je bakterijska pegavost ali orehov ožig. Prezimi v brstih, moških socvetjih in mumificiranih plodovih na drevesu. Pri napadu pred olesenitvijo notranje luščine je prizadeto tudi jedrce in taki plodovi največkrat odpadejo. Če pa je luščina že olesenela, plodovi sicer dozorijo, vendar so manj kakovostni in jedrca počrnijo.
Pri boleznih leske je mag. Miklavc omenil bakterijski ožig leske. Bolezen se pojavi, ko del brstov ne odžene in so nekroze omejene na brste in okoliško lubje, ki poka in se rjavkastočrno obarva. Bolezen napada brste, listje (na listih so rjave pege, obkrožene z rumenim robom) in enoletne poganjke na vejah, močneje v deževni jeseni in grme, ki so slabše rasti. Pogost je tudi bakterijski rak leske in leskova plesen. Slednja se pojavi v poznem vlažnem poletju kot plesniva prevleka na spodnji listni strani, zgornja stran lista rumeni. V nadaljevanju bolezni nastajajo črne pikice. V boju proti plesni je mag. Jože Miklavc poudaril agrotehnične ukrepe, kot so sajenje manj občutljivih sort, ustrezna prehrana in kondicija rastlin ter oblikovanje zračnih krošenj.

LEŠNIKAR – NAJHUJŠI ŠKODLJIVEC LESKE

Prvi 6 do 9 mm dolgi hroščki rilčkarji sivo rjave barve prilezejo iz zemlje v začetku maja in pričnejo z dopolnilnim prehranjevanjem na listju in mladih plodičih. Vidne so poškodbe na listju kot majhne luknjic in poškodbe zaradi ubodov na mladih plodičih, ki pozneje lahko porjavijo in odpadejo. Pojavijo se poškodbe na plodovih z že otrdelo lupino, kamor je samica odložila jajčece, in odprtine na odpadlem plodu, ki so ga zapustile ličinke. Ličinke prezimijo v zemlji do globine 20 cm in se spomladi zabubijo.
Lešnikarja lahko lovimo do konca julija s stresanjem grmov v jutranjih urah na podloženo ponjavo. Prag škodljivosti so trije hroščki na grm. Zatiramo jih z obdelavo tal pod grmi, pri čemer se ličinke vrže na površino, kjer se izsušijo ali jih pojedo ptiči.

Sredstev za varstvo lupinarjev je malo, zato je zelo pomembno, da pridelovalci pravočasno opazijo škodljivca. Pri spremljanju orehove muhe je pomembno ločevanje samca od samice. Samci imajo na zadnji nogi črno stegno, samice pa rumeno. Običajno se na rumene plošče ujamejo samci. Ko se na ploščah pojavijo samice, je prišlo do odlaganja jajčec in potrebno je ukrepanje.

ŽLAHTNENJE OREHOV

Žlahtnenje orehov na poskusnem polju za lupinarje v Mariboru poteka že od sredine prejšnjega stoletja. Kot je povedala dr. Anita Solar, ki je tudi predsednica SSDL, so imeli 1.550 genotipov iz različnih lokalnih populacij. Tri leta zapored so opazovali rast, rodnost, arhitekturo dreves, zdravstveno stanje in pomološke lastnosti plodov. Sledila je preselekcija s cepljenjem in 12- do 15-letno preizkušanje v kolekcijskem nasadu s standardno sorto. Sledilo je devet obetavnih selekcij, kar se je končalo s šestimi novimi sortami. Pet sort je že dobilo registracijo, šesta bo registrirana letos. To so sorte sava, krka, rubina, ela, mila in zala.

Podpore lupinarjev v novem SN SKP 2023-2027:
450 evrov/ha integrirana pridelava
458 evrov/ha za biotično varstvo
136 evrov/ha za lokalne sorte