V okviru kmetijsko-živilskega sejam Agra so se tudi letos v maneži predstavljale posamezne avtohtone in tradicionalne pasme konj. Največji poudarek je bil na pasmi konj posavec, ki letos obeležuje 30 rodovniške knjige. Na dan konjereje pa so podelili tudi priznanja rejcem za dosežke pri vzreji konj posamezne pasme konj.
Rejec 2023 za slovensko hladnokrvno pasmo konj je postal Jože Dežman iz Družinske vasi pri Šmarjeških Toplicah, priznanje za uspešnega rejca posavskega konja je prejel Alojz Hrovat iz Zreč, za haflinškega konja Janez Dobida iz Zgoš pri Begunjah na Gorenjskem, za lipicanskega konja Milojko Strajnar iz Gorenja pri Divači, za polnokrvnega angleškega konja Peter Požar iz Kočevja, za arabskega polnokrvnega konja Saša Mutić iz Trške gore pri Novem mestu, za bosanskega planinskega konja Aleš Žvelec iz Jegriša pri Vodicah, za islandskega konja Agata Maček iz Ljubljane, za šetlandskega ponija Jože Ribnikar iz Golnika in za kasaškega konja Štefan Predan iz Ješence pri Račah.
Konjereja je tako gospodarska panoga, v kateri rejci redijo konje za meso, in tudi reja konj za šport in rekreacijo. Ne glede na to, pa je konj rastlinojeda žival, ki skrbi za preprečevanja zaraščanje in ohranjanje kulturne krajine.
Hladnokrvni konji, to so slovenski hladnokrvni konj, posavec in haflinger, ki jih je pri nas največ, tako niso le za prirejo mesa, pač pa so vedno bolj ali ponovno tudi kot vlečna sila za delo na kmetiji, predvsem pa za vprego in ježo za turistične namene, ohranjanje običajev in tudi za prosti čas.
Kot domače rejne živali rejo konj podpira tudi skupna kmetijska politika. V okviru SKP 2023-rejci lahko dobijo podpre v okviru intervencije Dobrobit živali za konje. Upravičenec mora rediti najmanj 2 GVŽ konj. Podpora se dodeli za vse kategorije registriranih čistopasemskih konj, ki potencialno vstopajo v prehransko verigo. Reja privezanih konj ni dovoljena, razen v času krmljenja. Pri izvajanju paše se konji morajo pasti najmanj 120 dni v letu v obdobju od 1. aprila do 15. novembra, treba je zatirati zajedavce na podlagi predhodne koprološke analize (spomladi pred začetkom paše in jeseni po zaključku paše), konji lahko prenočujejo v hlevu, voditi je potrebno dnevnik paše. V času izven pašnega obdobja je treba konjem zagotoviti celoletni izpust.
Letna podpora za pašo in celoletni izpust je 48,16 €/GVŽ.
PODPORA ZA LOKALNE PASME
Prav tako lahko rejec konj dobi podporo v okviru intervencije Lokalne pasme. Upravičenec se z vstopom v operacijo Lokalne pasme obveže, da bo na kmetijskem gospodarstvu to operacijo izvajal ves čas trajanja obveznosti (pet let). Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v izrednih primerih. Intervencija Lokalne pasme se lahko kombinira z drugimi intervencijami (kombinacije intervencij SOPO, KOPOP_PS, KOPOP_NV, KOPOP_BK in EK). Med avtohtone pasme konj spadajo lipicanski konj, posavski konj, slovenski hladnokrvni konj in bosanski planinski konj, med tradicionalne pasme pa ljutomerski kasač in haflinški konj. Živali morajo biti vpisane v ustrezne registre in evidence.
Letna podpora za avtohtone pasme je 168,79 evrov/GVŽ, za tradicionalne pasme pa 112,52 evrov/GVŽ.
