Svetovni dan mokrišč, ki ga vsako leto praznujemo 2. februarja, je letos pod sloganom »Življenjska povezanost mokrišč in ljudi«. Zdrava mokrišča predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti, vir pitne vode in hrane ter so izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter zdravje in dobro počutje ljudi.

Ljudje se že tisočletja naseljujejo v bližini mokrišč. Več kot milijarda ljudi po vsem svetu je dnevno odvisna od mokrišč za pridobivanje hrane, vode, prevoz, pa tudi rekreacijo. Mokrišča na svetovni ravni zagotavljajo ekosistemske storitve (prehrana, pitna voda, blaženje vremenskih ekstremov) v vrednosti 41,5 bilijona evrov letno. Kljub številnim koristim pa so mokrišča eden najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, ki je bil – predvsem zaradi človekovih dejavnosti in nerazumevanja pomena mokrišč za človeka in naravo – močno degradiran ali popolnoma uničen. Izgubljamo jih trikrat hitreje kot gozdove.

SLOVENIJA IMA TRI MEDNARODNO POMEMBNA MOKRIŠČA

V Sloveniji mokrišča prekrivajo nekaj manj kot pet odstotkov površine ozemlja. Mokrišča, ki so prepoznana kot mednarodno pomembna, so zaščitena z Ramsarsko konvencijo, ki je  prvi medvladni sporazum, s katerim se je mednarodna skupnost zavezala k varstvu, ohranjanju, obnovi in smotrni rabi mokrišč ter njihovih naravnih virov. Slovenija je k sporazumu pristopila leta 1992. V Sloveniji so na ramsarski seznam uvrščeni:

• Sečoveljske soline (od leta 1993),
• Škocjanske jame (od leta 1999) ter
• Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan (od leta 2006).

PROJEKTI ZA OBNOVO MOKRIŠČ V SLOVENIJI

V zadnjih letih v Sloveniji potekajo projekti, ki so primarno namenjeni obnovi mokrišč na območjih Nature 2000.Projekti so sofinancirani iz državnega proračuna in iz različnih evropskih finančnih mehanizmov, kot so program LIFE, Evropski sklad za regionalni razvoj in Norveški finančni mehanizem.

Projekt Mala Barja-Marja je projekt, v katerem so obnavljali mokrišča na desetih območjih Nature 2000 na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. Z odkupi zemljišč in vzpostavitvijo skrbništva ter pogodbenega varstva so omogočili ustrezno upravljanje. Za obnovo mokrišč so odstranjevali zarast in invazivne tujerodne vrste ter uvajali primerne kmetijske prakse. Za obiskovalce so vzpostavili Info center Mišja dolina Natura 2000, ki je na Trubarjevini v Rašici pri Velikih Laščah.

V projektu Ljuba-Ljudje za barje so na enem največjih mokrišč v Sloveniji, na Ljubljanskem barju, obnovili mokrotno dolino v naravnem rezervatu in v sodelovanju s kmetijskimi organizacijami spodbujali vključevanje kmetov v naravovarstvene ukrepe Skupne kmetijske politike.

V projektu PoLjuba, ki je prav tako potekal na Ljubljanskem barju, so se osredotočili na izboljšavo kmetijskih praks (časovno omejena košnja, prepoved gnojenja, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin) za ohranjanje evropsko pomembnih živalskih vrst, odkupili so pomembna zemljišča in vzpostavili pogodbeno varstvo na skupno 133 hektarih površine. Med terenskimi akcijami je izstopal izlov invazivne tujerodne vrste želv.

VARNOST PRESKRBE Z VODO

Mokrišča nas oskrbujejo z večino sveže vode, saj naravno filtrirajo onesnaževala in nam zagotavljajo vodo, ki je varna za pitje. Poraba vode v svetu se je v zadnjih stotih letih povečala za šestkrat in se še povečuje. Skoraj vsi svetovni viri sladke vode so ogroženi in 82 odstotkov svetovnega prebivalstva je izpostavljenega visokim ravnem onesnaženosti vodnih virov. Mokrišča delujejo kot spužve, saj absorbirajo odvečno vodo v času obilnega deževja in jo počasi sproščajo v času suše. Z varstvom, obnovo in smotrno rabo mokrišč in vodnih virov skrbimo za varno preskrbo s pitno vodo ter zdravje in dobro počutje prebivalcev.

PRESKRBA S HRANO

Glavni razlog za izgubo mokrišč na svetovni ravni so netrajnostne kmetijske prakse, ki so z izsuševanjem in zasipavanjem lahko trajno poškodovale mokrišča. Več kot polovica mednarodno pomembnih mokrišč je poškodovana zaradi neustreznih kmetijskih praks.

S prilagojenimi kmetijskimi praksami in smotrno rabo mokrišč lahko zaustavimo spreminjanje mokrišč, zmanjšamo porabo vode in onesnaževal ter obenem zagotovimo trajnostno pridelavo zdrave hrane.

BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB

Zdrava mokrišča predstavljajo na naravi temelječe rešitve, ključne za zajemanje in shranjevanje ogljika ter blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Ocenjuje se, da lahko nekatera mokrišča, kot so šotišča, mangrove in morske trave, skladiščijo štirikrat več ogljika kot tropski gozdovi. Šotišča pokrivajo le približno tri odstotke površine našega planeta, vendar shranjujejo približno dvakrat več ogljika kot vsi gozdovi na svetu skupaj.

Mokrišča so pomembna tudi za uravnavanje mikroklime in blaženje ekstremnih vremenskih dogodkov kot so suše in poplave. Nasprotno pa izguba in degradacija mokrišč poslabšuje podnebno krizo, saj se sproščajo toplogredni plini, ekosistemi in ljudje, ki so od njih odvisni, pa so bolj izpostavljeni posledicam podnebnih sprememb.